Poštarina plačana, Posamezna štev. Din I*—* Ifev. 18. V Liubliani, v petek dne 4. meja 1923. Leto VI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 6-—, polletno Din 12' celoletno Din 24"—. Poceni prodana avtonomija Kakor smo pisali pred volitvami, tako se je tudi zgodilo. Klerikalci so svojo avto-mornijo prodali, in še prav poceni. Po volitvah so se klerikalci peljali v 5Zagreb, da bi tam skupno z Radičem sku-ihali načrt za razrušenje države. Načrte so isicer sestavljali, ali naenkrat se je poka-;zalo, da ne more biti nič iz radičevsko-Iklerikalno-muslimanskih namer in kleri-Ikalci so se začeli po svoji stari navadi poceni ponujati. Ker je g. P a š i č hotel slde-miti zvezo z demokrati, so klerikalci iz-jjavili, da podpro samoradikalsko vlado in pa naj se govori šele pozneje enkrat. In res, Pašič je ponudbo z veseljem j sprejel, da mu ni treba iti z demokrati, ki jjih sovraži, ker ti njemu in njegovim tova-irišem gledajo preveč na prste in ker so '('demokrati Jugoslovani, radikalci pa Vele-;srbi, ki bi radi napravili iz Jugoslavije veliko Srbijo. Klerikalci pa se istotako boje ^jugoslovanske struje in rajši puste moč tšVelesrbom, samo če v Sloveniji odpade ižanje kaka drobtinica. Slovenski volilci, ki so dali dr.Korošcu 121, Radiču 2 in Nemcem 1 mandat, imajo isedaj zasluženo plačilo za svojo velikan -:sko neumnost, ki so jo zagrešili: Ne samo rda je ostalo vse pri starem, temveč osta-inejo vrhutega slovenski volilci še brez zastopstva v vladi. Zato bodo sedaj naše ^vojaške, davčne in vse druge pritožbe jromale v — koš. Klerikalci so torej zopet enkrat prišli v jpoložaj, da so morali pokazati svojo pravo Ibarvo. Ali bo to odprlo ljudstvu oči? jliverjeni smo, da nI daleč dan, ko pride jza Koroščevce dan zasluženega plačila. Kie so zapelfivci? Načelo demokratske stranke je: za s svobodo, bratstvo in enakost. Zato demo-1 krati ne maramo ne Velike Srbije, ne Ve-Mike Hrvatske in ne Velike Slovenije, tem-A.več edinstveno Jugoslavijo, kjer imajo .Vvsa plemena in vsi sloji enake pravice in {'dolžnosti. Iz istega vzroka smo tudi proti nietenju plemenskega sovraštva. V velikem liasprotstvu smo demokrati z z radikali ravno zaradi tega, ker ne ma-rramo Velike Srbije, toda mi obsojamo s slepo mržnjo proti Srbom, ki je zlasti razširjena med našim preprostim ljudstvom, Če takega preprostega človeka vprašaš, zakaj se tako duši nad Srbi, ti začne pripovedovati naravnost neverjetne pravljice, a ne pove, kaj so ravno njemu in njegovim storili Srbi žalega. Prav je, če se tudi pri Srbih graja to, kar imajo slabega, toda krivica se jim ne sme delati. Tako slepo plemensko hujskanje je škodljivo za državo, ki zaradi tega ne more priti do pravega reda. Nastane vprašanje: odkod pa je naš človek tak in kje izve za take pravljice? Kje tiči hudobni zapeljivec naroda? Odgovor ni težak, ker vemo iz lastne izkušnje, da je večina slovenskih farovžev gnezdo, v katerih se namesto ljubezni in strpljivosti kuha politično in plemensko sovraštvo. Ni več naša duhovščina taka, kakor je bila pred davnimi leti. Takrat je duhovnik učil v cerkvi le božjo besedo, navajal ljudi na poštenost in si ni upal skruniti božjega svetišča s posvetnimi političnimi zadevami. Danes duhovščina z redkimi izjemami budi med narodom v cerkvi in izven nje mržnjo proti političnim nasprotnikom in proti drugim plemenom v državi, zlasti Srbom, ker so ti pravoslavne vere. Danes prihajajo iz semenišč po večini duhovniki, ki so bolj klerikalni agitatorji kakor božji namestniki. Nekateri med temi naravnost imenitno razumejo svoj posel; vsako priliko izrabijo, da se kjerkoli pri-slinijo h kaki kmečki družbi in ji s hinav-skosladkimi besedami pihajo na dušo. Preprost človek, ves blažen, da «so ga nagovorili sam gospod v svoji lastni žegnani osebi», gre slepo za mladim kaplanom kakor pišče za prosom. Ne bomo naštevali, na koliko načinov znajo žegnani agitatorji panati nepoučenega človeka, rečemo le: tako zlorabljanje ljudske nepoučenosti in prav babjeverne zaverjenosti v duhovščino je podlo. Duhovščina, vrni se k svojemu poklicu! Ne zbujajte mržnje, ne plemenske, ne strankarske! Dovolj je že sovraštva, dovolj podivjanja! Nikoli tako kakor sedaj bi bilo potrebno, da duhovščina blaži strasti in trebi med narodom hudo se razpasli alkoholizem, ki je često glavni vzrok vsakovrstnih zločinov. Tu bi lahko duhovščina, če misli pošteno, izkoristila svoj vpliv v blage svrhe. To nalogo vam nalaga cerkev, politiko pa pustite, ker je to čisto posvetna zadeva, na katero se bolj razumejo drugi posvetni ljudje, ki so se v tej stvari tudi več učili nego vi! Danes se na deželi z leče skoro ne čuje več božja beseda in navajanje ljudi na treznost. Zato se sedaj pri nas dogajajo, na deželi nešteti poboji, umori, pretepi. Po-t leg tega se zmerja, zabavlja na žive iffj mrtve, obrekuje in pijančuje, da gledajo; poštenjaki z obupom v našo bodočnost. AH je to blagodejni odmev zmage duhovniške^ stranke? Politični pregled Po dolgih pogajanjih med posameznimi strankami smo dobili novo samoradikalsko vlado, s katero pa nikakor ne moremo biti zado^ voljni, ker ne vidimo v njej jamstva, da sej bo resno in vestno delalo za blagor naroda,' Vlada je sestavljena samo iz pristašev radi-; kalne stranke, ki je znana kot nazadnjaška, in ki je bila vedno samo ovira vsaki pravilni, ureditvi gospodarskih, socijalnih in političnih^ razmer. Kralj se je zelo trudil, da bi izgladil nesoglasja med radikalci in demokrati. Demokrati so bili — četudi zelo neradi —• priprav*' ljeni stopiti v začasno koalicijo z radikalci{ da bi nemoteno mogli biti sprejeti najnujnejši zakoni. Pa trma radikalcev je tako velika, da' do koalicije ni prišlo, ker so radikalci bili le za tako koalicijo, v kateri bi oni sami v vsem odločevali. Take koalicije pa demokrati no-' čejo, ker ne marajo sprejeti na sebe odgovor-^ nosti za stvari, ki bi jih radikali počenjali v škodo vsega ljudstva. Najgršo vlogo igrajo v Beogradu naši klerikalci, ki so že spravili slovensko ime ob vsak ugled« Včasih so v Beogradu imeli Slovence zelo radi. Odkar se je pa dr. Korošec s svojimi klerikalnimi poslanci zvezal z zagrebškim ljudskim zapeljivcem Radičem in se uklonil njegovi komandi, so dobili v Beogradu o Slovencih prav slabo mnenje in pravijo: Take elemente volijo Slovenci za svoje poslance! To napako bodo morali slovenski volilci pri prihodnjih volitvah temeljito popraviti, da dobimo Slovenci v jugoslovanskem svetu zopet naš stari dobri glas nazaj, ker s slabim glasom se ne pride daleč. Klerikalci so veliki samo v spletkah. Na te se razumejo kot malokdo, ampak od za-! hrbtnih spletk se ne živi in varanje ljudstva se mora tudi enkrat maščevati. Oni so v pretekli krizi najbolj spletkarili in hujskali radi-kalce proti demokratom. Zato so oni najbolj veseli samoradikalske vlade, katero bodo celo podpirali. Pa prišel bo čas, ko bodo klerikalci^ za vse svoje politične lumparije po zaslugi kaznovani. V naši zunanji politiki je najvažnejša novost delo na tem, da se razširi zveza Male antante tudi na Poljsko, ki je zelo važna slovanska država na severu Evrope in se dotika Češkoslovaške in Romunije. To bi bila nova srednja Evropa, ki bi segala od Severnega do Jadranskega morja in v tej Mali antanti bi bile tri slovanske in ena neslovanska država. Posebno se zanima Francija za Malo antanto, ii se dobro zaveda, da je zveza srednjeevropskih držav najboljša ovira nemškim stremljenjem. Zato pride v kratkem iz Pariza v Prago, Varšavo in Beograd znameniti francoski maršal Foch, zmagovalec nad Nemci, da pregovori vlade držav Male antante in Poljske za njeno razširjenje na Poljsko. Politika Male antante je za nas dobra in koristna, ker potom Male antante in s sodelovanjem Francije smo popolnoma varni pred Nemci. V vprašanju vojne odškodnine, ki jo mora Nemčija plačati Franciji in zaradi katere »je Francija zasedla del nemškega ozemlja, je Nemčija začela odnehavati, ker je pač prišla do spoznanja, da urugače ne gre, da se plačanju ne more izogniti, ker bo imela — ako se ne ukloni — takoj na hrbtu francosko vojaštvo, ki bi prišlo ravno tako lahko kot v Porurje tudi v — Berlin. Sedaj obljubljajo Nemci, da bi plačali 30 milijard zlatih mark in morda se bo na tej podlagi našel sporazum. Dopisi VAČE PRI LITIJI. V „Lažiljubu" št. 16. priobčuje v nekakem dopisu iz Kandrš slavni 'govornik Dolinski Francek raznovrstne čenče in laži. šele po šestih tednih je prišel do sape, da je preštel svoje backe iz Peč. Pri tem ga je najbrž trkala luna, da je v številki skočil tako visoko. Res, Dolinski Francek ga je pa pihnil na tistem shodu, o katerem se šopiri v „Lažiljubu". Mnogo iae je govorilo o avtonomiji s tem, da so klerikalni zborovalci izpuščali znane kletvice. Srečna kranjska dežela, da se je rodil Dolinski Francek, po Egodbe Jurija Sil miša XKruti pozabnosti otel — Anton Stražar.) Popotovanje bregovskega fajmoštra v nebesa. Moj prijatelj Jurij šišmis sedaj prav z veseljem prebira „Domovino"; ugaja mu, ker njegove zgodbe — kakor sam pravi — „drukane" hodijo med svet. Zadnje tedne smo imeli prav deževno vreme, pa sem Jurija večkrat obiskal. Povedal mi je zopet nekaj novih. Naj torej pride na vrsto prigodba o bregovskem fajmoštru, kako je živ popotoval v nebesa. „Veš, Tone," mi je dejal Jurij, ko sva sedela v razgovoru, „učeni ljudje zapisujejo vse važne dogodke v bukve, ali kakor pravijo, v zgodovino. Zgodba o bregovskem fajmoštru pa gotovo še ni nikjer popisana, kajti njega dni je duhovska in svetna gosposka še bolj držala skupaj kakor dandanes — zato so take zgodbe ostale le v spominu med našim domačim ljudstvom. Tekom časa se seveda pozabi, v katerem letu se je ta ali ,ona nezapisana stvar prigodila. Zato sedaj njem dobimo avtonomijo in njega postavimo za ministra, da bo vse Pečane po njegovi priprošnji zastonj trkala luna. Pečani so sploh najpravil-nejši avtonomisti: po krščanski ljubezni prekrijejo vse s plaščem pozabljenja, kadar kak „višji Orel" skoči preko zakonskih plank ali pa izkazuje svojo gorečo ljubezen farovškim kuharicam in marinaricam. Kar se tiče napada na tajnika Do-linarja s palicami in zaušnicami, o tem pravi dopisnik prav, da se bomo na sodišču pogovorili. Poleg tega pa še povemo, da kakemu fanatičnemu Orlu nismo in ne bomo pustili, da bi na nas streljal s samokresom. Dopisnik je s svojimi avtonomističnimi „špegli" videl tudi načelnika Sokola, ki ga sploh zraven ni bilo. Istotako se je vrezal z Orjunaši. O, dragi kovač z lune, kadar te bo zopet trkalo, se le oglasi. Odgovora ti ne ostanemo dolžni. SODRAŽICA. Z ozirom na uradno vlogo gre-mija trgovcev v Ribnici je direkcija pošte v Ljubljani napravila proračun za zgradbo telefonske centrale v Sodražici. Vsi tozadevni stroški so proračunjeni za sedaj na 52.100 Din. Trgovci so že zbrali potreben znesek, katerega bi imela poštna direkcija pri predmetni zgradbi v gotovini izdati, ter se obvezali speljati ves za zgradbo potrebni materijal pravočasno na lice mesta brezplačno. Brczdvomno bo ministrstvo ob istočasni intervenciji gg. poslancev prošnji ugodilo. Gremiju se zahvaljujemo tem potom za tozadevno prizadevanje ter upamo, da se z gradbo prične v najkrajšem času. SODRAŽICA. V petek dne 27. aprila se je vršil pogreb prerano umrle nadvse delavne sestre Stane Fajdigove. Pogreba se je udeležilo ribniško sokolsko okrožje s praporom, okrožni pevski zbor je pa zapel žalostinke. Naj ji bo lahka žemljica.' GORNJI LOGATEC. Kancelist Budin še vedno straši po naši občini. Službe še ni nastopil. Zato si krajša čas, da po „Domoljubu" obdeluje vse, ki mu niso po volji. Na piki ima predvsem naša dekleta. Ker se ne menijo zanj, so mu „stare frajle" namesto „kislo grozdje". Nič manj ni jezen na gostilničarje, trgovce in obrtnike. Bojkot jim napoveduje. So pa tudi nesramni ti ljudje. Namesto, da bi si šteli v čast, če se njegova visokost poniža med njihove odjemalce, ti pa čevljar zahteva plačilo za popravilo čevljev, gostilničar hoče imeti vino plačano; da. bi kdo denar posodil, o tem pa niti govora ni. ti popiši kakor ti povem! Nič ne izpusti, nič ne prideni!" „Brez skrbi bodi, Jurij," mu pravim nato, „ničesar ne bom izpreminjal. Kar je narodnega, naj ostane narodovo. Glavno je, da se stvar otme kruti pozabnosti!" Juri je pripalil tobak in sedeč v zapečku začel pripovedovati: Znani Martin Luter ni samo po Nemškem zasejal semena nove evangeljske vere, njegovi nauki so se razširili tudi po naši kranjski deželi, kjer so našli vnete zagovornike in obilo privržencev. Kdo med nami še ne pozna imena Primoža Trubarja? Ta mož je prvi podal našemu narodu knjigo v blagem domačem jeziku. Takratni katoliški duhovniki so takoj spoznali, kako nevaren sovražnik se je pojavil med njimi. Napeli so proti njemu vse sile. Trubar je moral pobegniti v pregnanstvo. A bolj ko so zasledovali Trubarja in njegove „novovernike", bolj so njegovi nauki pridobivali duše slovenskega ljudstva. Vzrok temu je bil dvojen: naši ljudje so se s srcem oprijeli nabožnih Trubarjevih knjig, ker so bile pisane v maternem jeziku, na drugi strani pa so se zgražali nad Zato on Logatcanov ne bo ohranil v dobrem spominu, vsaj v takem ne kot Prekmurce, ki še vedno poizvedujejo po njegovem zdravju. On sam je že začel izvajati bojkot. Na hrani je m Dolnjem Logatcu, ker je pri nas ne dobi. Tudi napije se ga zunaj, da komaj prikolovrati domov. V takem stanju vidi strahove in strelja nanje „glih' o polnoči, ko se najlepše spi", da zbudi vso sosesko. Ali je temu človeku vse dovoljeno? Opozarjamo pokrajinsko upravo, da ga sama odstrani še o pravem času kajti „Orjuno" že pripravljamo. DOLNJI LOGATEC. V nedeljo, 29. aprila, je vprizoril dramatični odsek tukajšnjega Sokola tri šaljive enodejanke, in sicer »Mesali-na», «Pot do srca» in «Bratranec». Vse igre, zlasti zadnji dve, so uspele izborno. Vsi igralci so rešili točno in vestno svoje vloge. V prvf vrsti gre priznanje br. Rusu in Jenku. Brat dr. de Gleria, ki je doslej igral večinoma šaljive vloge, je rešil sedaj tudi ljubimca z lepim uspehom. Sestre Osojnikova, Korenčanova in druge so s primernim nastopom pokazale svojo zmožnost ter v vsestransko zadovolj-nost rešile svoje vloge. Imeli smo res lep užitek. Po tej poti naprejl — Naš g. župnik so kaj rad zaletava v Sokole in nikakor ne vpor števa izreka: Pometaj najprej pred lastnim pragom! Zato naj se najprej spravi nad nekatere Orlice in jih naj pouči, da je bolje iti lepše ostajati ponoči doma. Tukajšnji Orel je zelo močen po številu, toda ima za člane večinoma 13- do 14Ietne otroke, ki se za vsak' «šmarn» oblečejo v kroje. ŽUŽEMBERK. Naši samostojni že dolgo koketirajo s klerikalci. Zadnji čas pa se z njimi kar bratijo. Kje je vendar vaša značajnost, vaš ponos, ki bi vam branil to sramotno pajdašenje in prodajanje naprednih načel! Čas je že, da se končno iztreznite in se spomnite, kaj je dolžnost naprednih mož in članov narodnih društev, pri katerih bi bilo bolje gledati na kakovost članov kakor pa na njihovo število. Vrzite vendar od sebe klerikalne spone, v katere morda nezavedno rinete, in pomislite, da vas klerikalci le izrabljajo, da z vašo pomočjo oslabe ali uničijo napredne pozicije, potem pa vas, ali porinejo v stran, ali vam pa dado drobtinice za ceno Judeža. Sicer vam pa vsi vaši zaupni ponočni sestanki in vse seje „mednarodne zveze" ne bodo nič pomagale, je škoda za vaš hud! Samo pomazali se boste, življenjem takratnega duhovništva, ki ni živelo tako, kakor bi se bilo zanj spodobilo. Le malo je bilo dušnih pastirjev, ki so si zaslužili ugled in spoštovanje med preprostim narodom. Takratni duhovniki so se svojemu vzvišenemu poklicu posvetili zgolj iz dobička-nosnosti. Grabili so denar skupaj in brezskrbno uživali sladkosti tega življenja. Za svoj poklic so bili le površno izobraženi, zato so bili tem bolj lahkoverni in vdani raznovrstnim vražam. Verovali so v prikazni, razodetja in pa v čarovnice, ki so jih s posebnim veseljem pekli na grmadah. V Trubarjevih časih je v bregovski fari župnikoval Matija Orešček. Mož je bil neznansko skop in oderuški. Govorilo se je po fari, da ima več loncev denarja zakopanih v kleti. Kdor je skopuh, se navadno zelo boji smrti. Tako je bilo tudi s fajmoštrom Matijo. Večkrat je tožil svojemu poslušnemu cerkovniku: „Oh, Gregec, koliko bi dal, da bi ne bilo treba umreti, ali da bi vsaj živ šel v sveta nebesa!" Najboljši prijatelj bregovskega cerkovnika Gregca pa je bil Padarjev Nacek. Mnogo! je prehodil sveta, videl in vedel je raznovrst-' Iker se dražite s takim! elementi, ki silijo pod tuj {jarem, samo da se povzdigne Rim. Ali vam 18. marec ni govoril zadosti jasno in glasno? Zato poslušajte glas vesti, če se sploh še oglaša, poka-tite črnim bratcem hrbet in oklenite se preko vseh osebnosti pozitivnega dela v edini resni in pošteni demokratski stranki. Zapustite slabo družbo, da vas enkrat ne bo bolela glava. Pri nas se ustanavlja Orjuna, ki obeta postati močna in uspešno delujoča nacionalistična organizacija v okraju. — Na Dvoru se je osnovala električna centrala, ki ima na razpolago obilo vodne sile reke Krke. Žal, je konsorcij baje oddal gradnjo neki avstrijski tvrdki, čeprav imamo brez dvoma enakovredna domača podjetja. To kaže malo zavednost tudi v tistih krogih, kjer bi je več pričakovali. Ker obstoja že enako podjetje v Za-jgradcu, utegne naša dolina kmalu preskrbovati z električnim tokom celo Dolenjsko. VINICA. Pri nas imamo menda največje doklade in to zaradi popravila dveh šol v objemi. Kdo pa je temu kriv? Kriva je zanikruost bivših predsednikov krajnih šolskih svetov, ki so čakali in odlašali toliko časa, da je nastala v elika škoda in s tem tudi ogromni stroški Naravnost nezaslišano pa je, da naj bi se sedaj ti stroški pokrili iz užitnine. Zaradi lanske in letošnje vinske krize gostilne skrajno slabo Obratujejo, in to tudi zaradi tega, ker primanjkuje denarja. Včasih je bilo na Vinici res ži-ivahno tržišče, danes ni več tako. Vse okoliške ■vasi imajo svoje trgovine, gostilne in mesarije iu zato odpade velik del prometa. Občinarjem drugih občin pa svetujemo, da naj popravljajo svoje šole sproti, ker odlašanje se strašno maščuje. Zahtevamo, da se najde kritje za popravo naših šol drugod, ne pa iz užitnine, ker bi bili s tem obrtniki naravnost uničeni. ŠMIHEL. Naši gospodje duhovni vedno 7,abičujeio večno pogubo vsem tistim, ki pri volitvah niso oddali glasu za klerikalno skrinjico. Zanje imajo posebno bistro oko ob vsaki priliki, zato pa svojim privržencem vse izpre-gledajo. Kaka Orlica, Marijina družbenka ali druge vrste tercijalka seveda lahko počenja, kar hoče. Vemo za pismo, ki ga je pobožna 'devica v imenu «Marijinega varstva« pisala fantu in mu v ljubosumnosti marsikaj zagrozila. Ce naše pobožne tercijalke tako fantazirajo o ljubezni, potem pač moramo dvomiti o njihovi pobožnosti. -— Šmihelčanka. ne halabuke, a nikdar ni nikomur povedal, kod vse se je klatil in česa se je naučil. Znal je zdraviti vsakojake bolezni in je vse imel zapisano v „črnih bukvah", s katerimi je menda znal klicati samega vraga in straho-vati vešče, ki so na metlah jezdile na Klek. Nekoč pravi Nacek mežnarju Gregcu, ko sta bila sama: „Bedak si, Gregec! Stradaš z otroki in babnico vred! Fajmošter živi brez skrbi, kuharica mu kuha in peče, ti pa si še prstov ne moreš oblizniti!" „Kako si čuden, Nace," pravi Gregec, „kaj si morem pomagati!" „Cakaj, Gregec, ako me ubogaš in mi pomoreš, dobiva z zvijačo ves fajmoštrov denar! Ali se ti nič ne cedijo sline po njem?" „Tisto pa, tisto! Za fajmoštrov denar bi se slinil kakor polž..." Gregec in Nace sta udarila v roke. Kaj vse sta sklenila in kako sta izvršila svoj načrt, se pojasni iz nastopnega: Neko kvaterno sredo ponoči, ko se je fajmošter Matija zibal v sladkih sanjah, ga nenadno prebudi iz spanja zvonjenje v zvoniku. Pomane si oči in posluša. Ker zvonjenje le ne preneha, se fajmošter Matija dvigne iz DOLNJI BOŠTANJ. Naši pevci so prenehali s «pušnšenkom», ker se je «veja» posušila. Udeležba je bila velika, že zaradi Orli-čev in Orlic. Slišal se je marsikak «auf biks» s primernim dodatkom, kakor se pač spodobi tistim, ki so napolnjeni orlovskega duha. Prav posebnih zanimivosti ravno ni bilo, da ne omenimo nezgod orlovskih parčkov in tistih devičic, ki s svojim vsevednim jezičkom vneto opravljajo druge ljudi, posebno Sokole. Jeziček imajo pa že tako izurjen, da bo tudi na stara leta, ako ostanejo samice, opravljal svojo dolžnost. Svetujemo vsem, naj bodo v kakršnikoli suknji, da pustijo Sokole v miru in naj se raje brigajo za svoje Orlovstvo in devištvo. Sicer bodo zabavanja «pod vejo» zopet prinesla kako razočaranje. Drugič še kaj! — Faran. RAKA. Dopis iz nekega drugega, ne našega kraja v zadnji številki »Domovine«, ki govori o tamošnjem dušnem pastirju in o njegovi zapuščeni sivolasi materi, dokazuje, da vedo župnikovi farani povedati iste reči, ki so znane tudi nam, rojakom njegove kuharice. Bilo je prod koncu svetovne vojne, ko je šla mati k svojemu sinu fajmoštru na obisk. Kuharica je župnikovo mater kar spočetka pisano gledala. Neznosna tišina ni trajala dolgo. Kuharica je fajmoštru stavila ultimatum: ena mora stran, ali jaz ali mati! In odločitev je padla njej v prilog, mati se je morala umakniti. Ljudje pa so začeli govoriti, da za nas revne zemljane velja zapoved: Spoštuj očeta in mater, za fajmoštra pa: Spoštuj svojo kuharico, da se ti bo dobro godilo na zemlji! Fajmoštrova kuharica vsako leto spomladi in jeseni pride v naš domači kraj na obisk; enkrat pa je le ni bilo in hudobni jeziki so že zopet vedeli povedati, da je morala v Ljubljano po špitalskih opravkih. Po srečnem okrevanju je pa le prišla, a z njo tudi «on» (kakor namreč ona imenuje svojega župnika). Pri nas seveda enako ne manjka hudobnih ljudi, ki so ob tej priliki začeli brusiti jezike. Kaj vse so pogruntali, pa povemo drugič kdaj. GOLNIK PRI TRŽIČU. Poročajo nam: Na belo nedeljo so neki zlikovci v prijetni zavesti, da se že nahajajo v svobodni Koro-ščevi republiki, v tukajšnji gostilni Mali z noži razrezali sliko kralja Aleksandra, ki je visela v gostilni na steni. Orožništvo, opozorjeno na postelje in pogleda proti cerkvi: vsa cerkev je v svetlobi. Hitro se opravi, ogrne plašč in se odpravi proti cerkvi. Pride do zvonika, tam so vrata zaprta, a vseeno zvoni. Gre k zakristiji, in glej, vrata so odprta na stežaj. Fajmoštra pretrese groza, a se vendar previdno splazi v zakristijo in pokuka v cerkev: pred velikim oltarjem stoji mašnik, častitljiv mož z dolgo sivo brado. Fajmošter Matija pade na kolena, prekriža roke in se ves vda v božjo voljo. Tedaj se čudni duhovnik obrne pred oltarjem in pravi: „0, župnik Matija, ali me poznaš? Povem ti sam: jaz sem apostol Peter, nebeški ključar! Goreče tvoje želje so prišle k nam v nebesa. Ti ne želiš umreti, temveč živ dospeti v nebeški raj. Glej, ta prošnja se ti izpolni še nocoj. Pojdi v klet po denar in prinesi ga semkaj; vsega zahtevamo od tebe, ker si ga krivično nagrabil. Jemal si denar za svete maše, opravljal pa jih nisi, ker si jih najel preveč. Le poglej uboge dušice, kako lazijo po cerkvi!" Fajmošter se ozre po cerkvi in v veliko začudenje opazi polno drobnih lučic, ki so se po tleh pomikale sem in tja. To ga pretrese to sirovost, zadevo pridno raziskuje in je storilcem — domačim pobalinom — že na sledu. Vprašamo vas, klerikalni prvaki in tebe preljubi «Domoljub», ki tako ostudno hujskaš proti naši državi in proti Srbom: ali ne smatrate tega sirovega dejanja kot sad klerikalne podivjanosti in hujskarije, s katero zastrupljate naše ljudstvo po Gorenjskem? Enak žalosten slučaj se je dogodil pred kratkim baje tudi na Brezjah. Zahtevamo od merodajnlh oblasti, da zadevo temeljito preiščejo in krivce eksemplarično kaznujejo v resen opomin vsem onim temnim elementom, ki neprestano zabavljajo proti državi in nje edinstvu! ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. Vse graje vredno je obnašanje nekaterih tukajšnjih deklet, ki so sicer hčerke večjih kmetov in poleg tega verne Marijine družbenke. Nedeljsko popivanje s fanti in potem ponočni sprehodi mečejo prav slabo luč na nekatere naše pobožne device. Lahko bi navedli celo vrsto prav neokusnih slučajev in tudi imena, toda ker upamo, da bo zaenkrat kaj zalegel ta opomin, tega ne storimo. Resničen je sicer pregovor, da so vsi ljudje pod kožo krvavi, toda naša dekleta bi Vsekakor lahko pokazala več samozatajevanja ter se namesto za ve-seljačenje raje bolj brigale za snago in red v domačih hišah. — Opazovalec. BRASLOVČE. Prošli teden smo pokopali našega vnetega brata Sokola Jožeta Plaskana iz Orle vasi, ki je umrl na rani, ki mu jo je zadal z nožem neki zagrizen klerikalec. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, številno so spremili pokojnega brata na zadnjem potu Sokoli iz raznih krajev. Zastopano je bilo tudi gasilno društvo. K temu žalostnemu slučaju pripominjamo samo, da bi bilo mnogo pametnejše, če bi duhovščina mesto politike rajši odvajala ljudstvo od slabih navad. V tem in v mnogih drugih podobnih slučajih se vidi, da je podivjanosti največ ravno v tistih vrstah, katerim komandir* duhovščina. SV. LOVRENC V SLOV. GORICAH. Veliko razburjenost je nedavno med tukajšnjim ljudstvom povzročil voditelj Marijine družbe, član vsakovrstnih bratovščin in nosilec Zveličarja ob velikonočnem vstajenju. Pred tremi leti je ta mož zaslovel po fari, ker je v spomin na svetovno vojno dal postaviti velik križ. Toda ta gorečnost je trajala le malo časa. Ker mu božja milost ne v dno duše. Hitro vstane in odhiti v farovi po denar, da izvrši zapoved. Medtem se je že tudi zbudila kuharica Tončka in je čula fajmoštra, ko je prišel nazaj v farovž. Pohiti k njemu in ga vpraša, kaka čuda se gode nocoj, da zvonijo zvonovi in da je cerkev v svetlobi kakor na božični večer. Župnik ji na kratko razloži, da še nocoj mora v nebesa. „Oh, gospod fajmošter," vzdihne Tončka, „vsaj nekaj denarja pustite meni, saj sveh Peter ne ve, koliko ga imate. Kaj naj počnem uboga sirota brez vas in denarja!" Fajmošter ji resnično prepusti lonček denarja, a komaj pride v cerkev, mu pravi sveti Peter: „Matija, Matija, ne goljufaj me na zadnjo uro, sicer te posadimo v pekel, ne pa med izvoljence, čemu tajiš denar?" Skesano se Matija odpravi po ostali lonček in se hitro vrne. Tedaj pokaže sveti Peter fajmoštru Matiji veliko vrečo in mu pravi: „Zdaj, Matija, brž zlezi v to vrečo. Po krajih, koder se bova peljala v nebesa, je premočna svetloba za tvoje šibke oči; oslepel bil" Župnik zleze v vrečo, sveti Peter mu jo zaveže nad glavo — in začela se je čudna pomaga prikriti različnih njegovih slabost?, se je ta pobožni mož nekoč na sodniji tako razjezil, da je zapovedmi, da spomenika-križa ne sme več najti na svojem posestvu, kar se je tudi zgodilo in je bil križ prestavljen. In tega „pobož-nika" je naša častita duhovščina vedno zagovarjala. Vprašujemo tudi našega gospoda župnika, kaj je z našimi zvonovi. V vseh sosednjih farah že imajo nove zvonove, le pri nas jih še ni. Naša fara je precej premožnejša od drugih in tudi denarja se je nabrala lepa vsota. Zakaj ta denar leži po raznih hranilnicah namesto da bi se porabil za tisto, čemur je namenjen? Naj se enkrat napravi red in naj se nabavijo zvonovi, sicer bomo mi še večkrat pozvonili v »Domovini". Kmetijski glasnik NAPAKE PRI MLEKU. Za dobre mlečne izdelke je treba zdravega mleka, pa naj bo za sir ali pa za sirovo maslo. Pa tudi za uživanje v svežem stanju •je treba zdravega mleka. Le tako mleko je okusno in tečno. Uspešno izdelovanje sira je odvisno predvsem od zdravega mleka. To je glavni pogoj. '!Če ni mleko dobro in zdravo, tudi sir ne bo dober. En sam lahkomiseln in brezvesten dobavitelj nam lahko s svojim mlekom pokvari vso množino drugega mleka, kar znaša lahko prav visoke vrednosti. Zato pa tudi ni uspešno sirarstvo povsod mogoče, ampak le v krajih, kjer se živina pravilno redi in je svet pošten in zanesljiv. "1 udi za uspešno maslarstvo je treba zanesljivega mleka. Sploh je nekaj naravnega, da treba za dobre, trpežne in okusne izdelke tudi dobrega in zdravega mleka. Mleko se kvari na različne načine. Glavne napake prihajajo od nesnažnega ravnanja z mlekom, od slabe krme in od izrednega stanja molznih živali. Glede zadnjega slučaja je opozoriti, da je mleko od visokobrejih krav napačno za sirarstvo in tudi za drugo rabo. Jstotako tudi v tem času, kadar se krave po-jajo. Ze celo je pa mleko napačno, kadar nam krave obole na vimenu ali na notranjih težkih boleznih. Tako mleko bi se ne smelo dajati ne v sirarne niti ne v mlekarne. Tudi teden dni po porodu ni mleko za to. Napake se pokažejo pri mleku tudi, če smo premalo snažni, že pri molži ali pa pozneje, ko mleko shranjujemo v nezdravih, zaduhlih in nečistih prostorih. Nobena tvarina se ne navzame takih škodljivih vplivov tako hitro kakor mleko. Različne glivice ga v tem slučaju napadajo in kvarijo. Poletni čas je posebno nevaren za razvoj in škodljivost teh glivic. Zato se nam mleko v poletnem času tako hitro kisa in kvari. Pa tudi manj prikladna, slaba in pokvarjena krma vpliva kvarno na mleko. Že vsaka nagla prememba pri krmi se pozna na mleku v neugodnem zmislu. Zlasti pa trpi mleko, če pokladamo krmila, ki imajo grenke ali ] sploh ostre snovi v sebi ali pa ki so na en ali drug način pokvarjena. V tem slučaju postane mleko slabega okusa, nestanovitno in škodljivo. _ PAŠA IN MLEČNOST. Najboljšo mlečno živino nahajamo po pašnih krajih. Tam kjer se živina pase, nam daje največ mleka. Tam so tudi najboljše mlečne pasme doma. To je znano in potrjeno. Na dobri pai se živina najboljše počuti. Tam se navadno preživlja. Lahko prebavna, mlada, sočna in tečna trava daje največ mleka. Pri nas imamo po planinskih krajih najboljše mlekarice, ker po teh krajih pasem«. Za zgled nam je lahko bohinjska živina, ki je priznano dobra za molžo. Paša vpliva pač najugodnejše na proizvajanje mleka, vse drugače kakor hlevska reja. Pri hlevski reji manjka tiste pašne trave, manjka tistega gibanja in tistih naravnih vplivov zraku in šolnine svetlobe, ki tako dobrodejno učinkujejo pri pašni živini. Ker dosezamo v mlečnosti po pašnih krajih, pa naj bodo pašniki planinski ali pa dolinski ali v drugih legah, to se ne da nikdar doseči s hlevsko rejo. Pašni kraji nudijo v tem oziru neprecenljive prednosti, ki jih zastonj iščemo po hlevih. Zato je pa naša dolžnost, da kot dobri živinorejci po vseh tistih krajih, kjer manjka paše, porabimo vsako priliko za pašo molzne govedi. Krave naj pridejo ven in naj in mučna vožnja v nebeški raj. Matija se je premetaval sem in tja, zdelo se mu je, da je večkrat padel tudi na trdo kamenje. Začel je zdihovati: „Oh, sveti Peter, ali bova že kmalu v nebesih?" Sveti Peter pa odgovori: „Ali ne veš, da je pot v nebesa trnjeva in težavna? Le potrpi še to pokoro!" Naposled se ta vožnja konča. Župnik Matija je koprneče pričakoval, kdaj se razveže vreča in zašije rajska svetloba. Toda — bilo je vse tiho okrog, župnika pa so bolele pretresene kosti,. 3 * Pičlo uro od bregovskega farovža je stal starodavni grad in par streljajev od njega pristava. V ranem jutru so šle dekle v pristavo krave molzt. Naenkrat zagledajo ob poti veliko vrečo in iz nje začujejo vzdihovanje... Deklet se poloti strah, zbežijo nazaj v grad in povejo, kaj so opazile. Kmalu se zbere več hlapcev, oborožijo se z vilami in se podajo proti pristavi, misleč, da je kaka čarovnica padla z oblakov na tla. Šele pogumni graščak je rešil uganko. Odveže vrečo in glej — iz nje pokuka domači fajmošter Matija... Vsi se začudijo, fajmošter pa vzdihne: „0, jaz ubogi siromak, ob ves denar sem!" Izkobalil se je iz vreče in jo hitro ubral proti farovžu brez drugih besed. Grajski oskrbnik Gašper izpregovori: „Veste, ljudje, naš fajmošter se je zameril čarovnicam, zato so ga pobasale v vrečo ter ga bogve ked nosile in mučile!" Vsi hlapci so se od strahu prekrižali in se priporočili vsem svetnikom, da jih očuvajo pred čarovnicami.,,« • V starih zapuščenih grajskih razvalinah nad bregovsko vasjo pa sta sedela Padarjev Nacek in mežnar Gregec. Preštevala sta denar, oplakovala grla in se smeje pogovarjala: „Ti si od zlodja, Nacek! Kako si fajmo-štra speljal na led! In tisti raki, kako so se s svečkami sprehajali po cerkvi; fajmoštra je kar streslo, ko si mu jih pokazal!" „Tiho bodi, šleva, in pij! Pa veseli se, da si za zvonjenje toliko zaslužil! Kaj bi faj-moštru plesneli tolarji v kleti, mar jih midva nisva bolj potrebna — kaj praviš?" Bregovski župnik je kmalu nato umrl. Menda zaradi nesreče in žalosti po izgubljenem denarju. Kako pa sta Nacek in Gregec uživala njegovo bogastvo in kako sta onadva popotovala na drugi svet —* o tem molči pripovedka .., se po možnosti pasejo, Kjerkoli in kadarkoli se nudi prilika zato. Naj se take prilike tudi vstvarjajo, če je pripravna zemlja na raz-polago. Obstoječe „gmajne" naj se pridno: oskrbujejo in zboljšujejo, da bo več paše. Pridno je izkoriščati jesensko pašo. Sploh je iskati prilike, da pride molzna goved ven in da se pase. S tem vplivamo najugodneje na kravjo mlečnost. Vplivamo pa tudi na zdravje: teh živali, ne glede na to, da si prihranimo s pašo tudi nekaj krme za zimo. Mnogo dobrega se da v tem pogledu še doseči za izboljšanje kravjereje. Nasprotno in slabo pa ravnajo vsi tisti naši gospodarji, ki drže svoje krave leto in dan v hlevu. Niti na vodo jih spuščajo in se ponašajo, če imajo napajalne naprave v hlevu. Tako zaprta hlevska reja v poletnem času ni dobra za molzno' goved in še manj za plemensko goved. Taka reja je nenaravna._ VAŽNA NALOGA NAŠEGA SADJARSTVA. Če primerjamo naše sadjarstvo z napredkom po drugih deželah, moramo priznati, da smo še močno zaostali. Ne mislim tukaj na število drevja, ki ga imamo v naši deželi, dasi moramo tudi v tem pogledu še napredovati, V mislih imam pa kakovost sadnega drevja v najširšem pomenu besede, zlasti kakovost sadnih vrst, ki igra največjo vlogo v današnjem sadjarstvu. Pri nas gojimo v najbližjih krajih najrazličnejše vrste, zato ker smo sadili in cepili, kar nam je prišlo v roko. Prav v teh raznih! vrstah vidimo najbolje, da nam manjka v sadjereji tiste smotrnosti, ki jo najdemo pO drugih deželah. Krivda leži le deloma na naa kmetovalcih, ker smo sadili, kar nam je prišlo v roke. Krivda leži tudi tam, odkoder smo> prejemali sadno drevje. Če so se napake v temi pogledu do sedaj godile, potem je naša dolžnost, da se jih vsaj za naprej varujemo in da jih v kolikor mogoče tudi popravljamo, Sorte, ki niso za naše kraje, naj se preceplju-jejo. Sade naj se pa le take vrste izmed priporočljivih sadnih plemen, ki ne odgovarjajo samo našemu kraju ampak tudi sadni trgovini, ki ima biti pred vsem merodajna za napredek našega sadjarstva. Prav v tem pogledu je treba povsod jasnega nalrta, da se po njem ravnamo. Smoter ■ nam mora biti povsod ta, da pridelujemo;, sadje v prvi vrsti za kupčijo, ker se nam sadjarstvo v tem slučaju najbolj izplača. Za sadno kupčijo na debelo je treba le nekaj najbolj priznanih vrst sadja, zato da jih je mogoče v enotnih vrstah na debelo prodajati in v celih vagonih razpošiljati. Zavreči pa moramo zunaj po deželi te sadne mešanice, ki jih imamo sedaj po našiff krajih in ki služijo predvsem za mošt irt za žganje. Dokler bomo te mešanice mirno! gledali in trpeli, dokler ne bomo sadjarstva v; posameznih krajih zenačili z razširjevanjen* in pomnoževanjem enotnih vrst, toliko časat ne bomo nič izdatnega dosegli. V takih razmerah se sadjarstvo ne more povzpeti na višja stopinjo. Lotimo se tedaj smotrnega sadjar-; stva in pomnožujmo na debelo vrste, ki so za kupčijo. To bodi naloga našega sadjarstva K bodočnosti, da bomo kaj več dosegli. Obrtni glasnik o Razstava vajeniških del celjske obrtne nadaljevalne šole se priredi v nedeljo 6. t. m.i v Celju v meščanski šoli, na kar opozarjam^ domače in okoliške obrtnike. o Hrvatsko obrtništvo. O priliki zagrebškega velikega sejma se je prošlo nedeljo \ vršil v Zagrebu kongres hrvatskih obrtnikov. JSavez hrvatskega obrtništva, ki slavi letos i]|151etnico obstoja, šteje okrog 8000 članov. i Omejen je bil doslej le na Hrvatsko in Sla-ivonijo, sedaj pa bo razširil svoje delovanje Itudi na Dalmacijo in Bosno. Na kongresu 3je bilo po delegatih zastopanih 110 obrtni-j škili organizacij. Sprejetih je bilo več reso-Hucij, tičočih se stanovskih interesov. Po ! skupnem obedu so si obrtniki ogledali za-jgrebški veliki sejem. (3®sp@darst!fo ORGANIZACIJA VINOGRADNIKOV. Živimo v dobi vinske krize. Vinogradniki :se morajo zavedati, da jih more rešiti le is a m o p o m o č. Ako se strnejo v trdno stro-Ikovno organizacijo, morejo doseči vse, kar je jpotrebno za njihov obstoj. Taka organizacija jje Glavni savez jugoslovenskih ;yinogradara, ki združuje vinogradnike ;yse države. Nujno je potrebno, da osnujemo po naši llepi Dolenjski vsaj štiri podorganizacije tega isaveza, in siagr: enega za Belo Krajino, enega :za politični'okraj novomeški, enega za sodna vokraja Krško in Kostanjevica in enega za j sodna okraja Mokronog in Radeče. Da se ta organizacija i z v e d e , je sklical 1 podpisani kot glavni tajnik zgoraj omenjenega 'glavnega saveza štiri sestanke vinogradnikov. IDva sta se vršila prošlo nedeljo, in sicer na I Grmu in v Kostanjevici. V nedeljo dne 6. t. m, (Ob 1 uri popoldne se vrši tak sestanek v šoli 1 v Metliki za Belo Krajino ter na praznik dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne v šoli v Mokro-mogu za sodna okraja Mokronog m Radeče. Vinogradniki, ki se zavedate, kaka nevar-: nost nam preti, ako se sami ne pobrigamo za ■ svojo bodočnost, pridite vsi na omenjene .Shode! — Kmetijski svetnik B. Skalicky. 21 VINA: Cene čvrste in so proti cenam prošlega tedna lahno narasle. VINO: Cene padajo, zlasti po Hrvatskem, kjer se dobe osemodstotna vina ,po 3 Din za liter. Trdne so cene le v Dalmaciji in tudi v Sloveniji se bolje drže nego drugod. Vinogradi obetajo v vsej državi dobro. Izvoza vin iz države ni, JAJCA: Cene po malem popuščajo. Povprečno se trži komad po 1 Din 20 par. KRMA: V Zagrebu se trži seno po 162 Din 50 par do 175 Din. KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. Oddelek za kmetijstvo priredi naslednja strokovna predavanja: V nedeljo 6. t. m.: na Kolovratu pri Zagorju 0 samopomoči in o poljedelstvu (predavatelj ekonom Jereb); v Izlakah isto (predavatelj ekonom Jereb); v Žužemberku o reji bikov in telic za pleme in o sadjarstvu (predavatelj ekonom Kafol); v Tržišču o vinogradništvu (predavatelj ekonom Ambrož); na Vnebohod 10. t. m.: v Dvorski vasi o gnojenju z umetnim in hlevskim gnojem (predavatelj ekonom Sustič); v Poljanah o reji bikov in telic za pleme ter o sadjarstvu (predavatelj ekonom Kafol); v nedeljo 13. t. m.: v Kočevju o kmetijstvu z ozirom na živinorejo ter o kmetijski organizaciji (predavatelj ekonom Gregorc); v Temenici o poljedelstvu in živinoreji (predavatelj ekonom Jereb). _ TRŽNI PREGLED. ŽITO: Cene čvrste. V Vojvodini se je tržila pšenica po 475 do 460 Din, rž po 375 'do 385 Din, ječmen za pivovarne po 325 do 335 Din, oves po 290 do 300 Din, koruza po 265 do 270 Din, moka «0» po 687 do 710 Din. — Letina obeta dobro. Letos je posejano več polja nego lani in vreme je povolino za rast. = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 2. maja: 1 dolar za 94 do 94 Din 75 par, 100 lir za 459 do 462 Din, 100 češkoslovaških kron za 277 do 279 Din, 100 avstrijskih kron za okoli 13 par, 100 nemških mark za okoli 30 par. = Obtok bankovcev v naši državi. Dne 22. aprila je bilo pri nas v obtoku za 5 milijard 420 milijonov 200 tisoč dinarjev papirnatega denarja. = Kostanjevi gozdi po Sloveniji zelo gi-nevajo pod kruto sekiro. Ne verjamemo, če bi bilo koristno za našega kmeta, ako kostanji končno popolnoma izginejo pri nas. Zlasti pa je škodljivo za gozdove, da se ta drevesa sekajo tudi sedaj v mozgi. — češki industrijci in trgovci nameravajo v septembni prirediti potovanje v Jugoslavijo ter si ogledati vsa važnejša naša industrijska središča. = Izvoz žive živine iz Rumunije, ki je sedaj zabranjen, bo s 1. junijem zopet dovoljen. To bo mogoče povzročilo znižanje cen živini pri nas, zlasti če bo Rumunija izvažala tudi v Italijo in nam tam delala konkurenco. misliti na zboljšanje travnikov. Naravno je, če bomo pridelali več krme, da bo tudi več gnoja in pridelek večji. Letos je dela več poizkusov z umetnimi gnojili po Beli Krajini. Tista poizkuševališča pa je treba tudi v bodoče strokovnjaško obdelati, da se pokaže uspeh pravilnega večletnega oskrbovanja travnikov. Napačno je namreč misliti, da bo nekaj kilogramov umetnih gnojil izpremenilo skrajno zanemarjene travnike takoj v bujnorastoče. Uspeh se bo pokazal s pravilnim opravljanjem po treh do petih letih in bo potem trajal pač par let. Ostane pa še vedno odprto vprašanje pašnikov, ki so slabo oskrbovani. Tu bi morale peseči prizadete občine vmes, saj gre za blagor celokupnosti. Občina, ki se boji vsakega stroška in ki stremi vedno le za tem, da bo čim manjši občinski proračun, ne kaže pravega zmisla za napredek. V gospodarske namene obrnjeni denar je dobro naložen in ta dosiaša dobičkonosne obresti, kar naj bi upoštevali vsi občinski odbori. Belokranjska politika in gospodarstvo POMEŠANOST PARCEL. Med razne napake, ki jih ima naše belokranjsko gospodarstvo, spada tudi skrajno neugodna razdelitev posameznih parcel v raznih krajih. Najlepše in najkoristnejše je za gospodarja, če ima vse svoje posestvo kolikor mogoče skupaj. Pri nas je v tem oziru jako zmešano. Vzemimo en vzgled. Golek je last petih posestnikov. Prva njiva je last posestnika A., druga posestnika B., tretja posestnika A., četrta posestnika C., peta posestnika 1")., šesta posestnika E., sedma posestnika B., osma posestnika A. Njive so kakor vidimo jako zmešane. Če bi zamenjali posestniki posamezne parcele med seboj, bi bilo to v marsičem mnogo bolje, lažje je zaradi obdelovanja in prihrani se tudi nekaj zemlje, ker ni treba puščati med posameznimi komadi nikakih mej. V drugih krajih, kjer so si dali ljudje dopovedati, so posestniki brez kakih nadalj-nih sitnosti zamenjali med seboj posamezne parcele in so bili zadovoljni. Treba bi bilo torej tudi pri nas pričeti v tem pogledu. Če zamenjata soseda med seboj, si zelo olajšata pota in delo. SOKOL JEŽICA. V našem društvu marljivo gojimo prosvetno delo, predvsem predavanja. Ta se vrše odslej najprej v poletni dobi le štirinajstdnevno in so tudi nečlanom dostopne. Naslednje predavanej je v soboto, 5. maja ob osmih v društveni sobi pri Ruskem carju «o vplivu alkohola na živčevje». Izpremembe javimo! Prosvetni odsek. POMANJKANJE GNOJA. Letos se posebno občuti pomanjkanje gnoja, kar je posledica lanske suše pri krmi. Zaradi tega bodo njive še bolj trpele in bo jjridelek še manjši. Treba je torej prav resno Zdravstvo O ČUVANJU ZDRAVJA. Iz Jezice pri Ljubljani nam pišejo: Zdravstveni odsek za Slovenijo je namenil ljudstvu več poučnih skioptičnih predavanj. Pozval je za začetek 30 županstev, da potrebno ukrenejo. Do pred kratkim pa se jih je prijavilo šele pet, na kar pač ne smemo biti ravno ponosni. Otvoritveno predavanje se je vršilo zadnjo soboto na Ježici. G. predavatelj dr. Ivo Pire je iz obširnega poglavja «o čuvanju zdravja» poudarjal zlasti red in snago, ki sta najbolj uspešni zatiralki smrtonosnih bolezenskih kali. Tem poljudnim in tudi otrokom umljivim besedam je vzporejal preproste sicer, a jako nazorne filmske slike: sprehod jetičnika in njegove nevarne bacilov polne izmečke pljuč, odtise umazanih rok na jedilnih posodah, bacilov kar živo slino jetičnega otroka, ki jo pusti na svojih igračah, nezdravo poljubljanje jetičnika na otroška usta, posebno obširno pa škodljivo vlogo muh kot raznašalk vsemogočih bacilov. Zanimive so te naselbine drobnih bacilov v njih črviča-stem gibanju. Dasi majčkena živalca, pa vendar stare, gosto razplojena, celega človeka v prah, jih odkosi tisoč in tisoč dnevno, najraje v cvetoči mladosti. Sodba o tem predavanju je vseskozi ugodna. Zdravstvenemu odseku za to požrtvovalno delo naša polna zahvala. Ta pokret je res vreden pozornosti prav vseh. Naša j društva naj vneto podpirajo težnje našega zdravnika. Predavanje na Ježici je bilo prav dobro obiskano in je uspelo. Različne pomanjkljivosti prvega predavanja pa je obljubilo županstvo drugič odpraviti. Mi le želimo in pričakujemo. I- K- Beležke '4- Slovenski narod hočejo zbrisati, tako rado gobezda klerikalno časopisje, ki s takim pisanjem neti plemensko mržnjo. Iz tega vzroka kakor tudi zato, češ, da smo kultur-nejši nego Srbi, zahtevajo klerikalci avtonomijo. Da hoče kdo slovenski narod posrbiti ali pobrvatiti, je prazna bajka. Tudi z visoko kulturnostjo našega naroda se, žal, ne moremo bahati. Pretepaštvo, ki se sedaj bujno razvija po vsej Sloveniji, nas ne more zazibati v sladke sanje kulturne domišljavosti. Podobno moramo reči glede popivanja, ki zavzema take dimenzije, da gledamo z žalostjo v bodočnost našega naroda. Če bo šlo tako naprej, bomo vtonili v alkoholu in ne v hrvatstvu ali srbstvu. Učite ljudstvo po cerkvah raje treznosti ne pa sovraštva in politike! Novosti MAJ. Letošnji april je pa res norel še bolj kakor je to sicer njegova vsakoletna navada. Saj je lilo kar tri tedne, le tu in tam je nebo storilo kratek oddih, da je nato zopet s podvojeno silo polivalo božjo žemljico. Posebno zadnje dni se je april poslavljal s tako mokroto, da se ga je preko mere naveličala narava in ljudstvo. In prišel je prvi maj, svetel, solnčen in jasen. Kar preko noči se je obrnilo vreme, ki je na mah prerodilo žemljico in nas. Po hol-mih so se zasmejala bujno cvetoča drevesa, ko so zaradi deževja največ trpela in že skoro obupala nad svojo letošnjo letino. Prvi maj je izvabil ljudi v prosto naravo, posebno meščani so kar drli v okolico, kjer so se na-vžili svetlobe in prirodne svobode.- Prvi maj letos ni bil več praznik rdečih prerokov, ki so pri zadnjih volitvah skopneli s snegom vred, temveč slavje vsega delovnega in svobodoljubnega naroda. V tem znamenju naj nam bo letošnje leto solnčno in plodovito! _ * S prihodnjo številko prične izhajati roman. Kdor še ni naročnik našega lista, naj ne zamudi. * Prevoz judenburških žrtev. Kmalu bo pet let, ko so streli iz avstrijskih pušk vzeli življenje našim vojakom v Judenburgu. Odbor za prevoz zemeljskih ostankov teh žrtev iz Judenburga v Ljubljano ima namen ta prevož in pokop izvršiti ob priliki petletnice. Denarnih sredstev pa manjka. Prosimo vse one, ki imajo nabiralne pole, da skušajo pomnožiti prostovoljne prispevke. Nabiralne pole in nabrane zneske je brezpogojno vrniti najkesneje do 10. t. m. * Smrtna kosa. V Velenju na Štajerskem je umrl g. Lovro šilih, zaveden narodnjak in skrben oče. — VSodražicina Dolenjskem je v cvetoči dobi 21 let preminula gdčna. Stana Fajdigova iz znane ugledne narodne obitelji. — VSemičuje umrl posestnik g. Tomo Konjedic, dolgoleten občinski odbornik in splošno ugleden naroden mož. — V Rožni dolini pri Ljubljani je V starosti 79 let umrl upokojeni nadučitelj g. Josip Čop, ki je v mlajših letih bil vnet narodni delavec. — Blag jim spomin! * Gorenjski lovi so se letos na dražbah oddali v zakup za sijajne vsote. Občina Begunje je dobila 600.000 kron, za pet let plačanih v naprej. Mošnje letno zakupnino 50.000 kron, Ljubno 20.000 kron, Leše 30 tisoč kron, Kropa 18.000 kron Gorje 64.000 kron. To se pač obnese tako občinam kakor tudi zakupnikom. * «Oj ta soldaški boben,..* Te dni so prihajali vojaški novinci pod orožje. Ljubljana je bila polna mladih krepkih mladeni-čev. Ne rečemo ničesar, če so o takih prilikah fantje živahnejši, toda, kar se je videlo in čulo v mnogih primerih v Ljubljani, presega meje. Nekateri so bili naravnost živinsko opijanjeni in so razbijali ter razsajali kakor zbesneli. Zlasti fantje iz najzagrizenejših klerikalnih občin se niso obnašali prav nič katoliško. Radi bi vedeli, kaj res uči duhovščina Marijine devičarje v raznih izobraževalnih društvih in Marijinih zvezah, da niso potem fantje kar nič podobni ne Mariji, ne svetemu Alojziju. * Alkohol ubija. Po vseh naših kolodvorih najdete plakate s tem napisom in primerno sliko. Ali ta svarila pomagajo ali ne, je težko reči, ker v Sloveniji se pije, oziroma žre veselo naprej. Kako pa alkohol resnično ubija, kaže nastopni slučaj: Štefan Molnar v Lukačevem se kar ni mogel odvaditi piti. Oni dan so ga na cesti našli popolnoma na-devanega. Spravili so ga v občinski dom, da bi se streznil. A drugi dan so ga našli mrtvega. Zdravnik je pri raztelesenju ugotovil, da je prevelika množina alkohola povzročila nenadno smrt. * Dva para. Neka beograjska ženica je po prevratu dobila sporočilo, da je njen mož mrtev. Spočetka je žalovala, a počasi se je zopet poživela in se lani kot brhka vdova poročila z nekim narodnim poslancem. Po čudnem naključju pa se je kmalu po poroki doznalo, da se je njen prvi mož vrnil iz vojne živ in zdrav, toda ni prišel v Beograd, temveč se je naselil v Kragujevcu in si izbral novo družico. Beograjsko sodišče je poročeno vdovo poklicalo na odgovor, a jo je oprostilo, ker je dokazala, da je prvega moža upravičeno smatrala za večno izgubljenega. Nato je sodišče začelo stikati za nezvestim možem, pa je s sočutjem moralo ugotoviti, da je nezvesti vrnjenec zapustil tudi svojo drugo ženo v Kragujevcu in se odpravil neznano kam. Najbrž se dalje ženi po lepem svetu. * Krvav zločin se je izvršil v Trebežu pri Brežicah. Posestnica Cecilija Banoš in njena hčerka Frančiška sta imeli kot solastnika Jožeta Benceta. Ta je bil sicer Franči-škin ženin, a se ni mogel z njo poročiti, ker Frančiška po svojem v vojni pogrešanem možu nima smrtovnice. Spočetka so živeli v slogi. Ko pa je Jože začel pogledovati v kozarček, so se začeli prepiri. Preteklo nedeljo je Jože na lepem pripeljal v hišo dva kupca in jima prodajal hišo za 80.000 kron, ženski pa nista marali pristati na ceno izpod 100.000 kron. Bence je začel groziti in ženski sta v strahu pred njim prenočili pri sosedu. Proti jutru je Cecilja Banoš šla domov. Kmalu nato se je po vasi raznesla vest, da je s sekiro razčesnila Bencetu glavo. Cecilija Banoš je nato s hčerko odšla v Brežice in se sama prijavila na sodišču. Zagovarja se, da je umor izvršila v silobranu. Mater so zaprli. * Ravnodušen morilec. V Sarajevu je zadnje tedne vzbujala velikansko zanimanje obravnava proti Savu Trapariču, ki je lansko jesen v neki veži umoril denarnega pismo-nošo ter mu ugrabil okrog pol milijona kron. Osumljen je bil tudi, da je pred štirimi leti umoril trgovca Bijeliča. Razprava je tra- jala celih 10 , zato se pro-> sijo usmiljena srca, da priskočijo na pomoč, * Na Potokih pri Koroški Beli je Smoletovo družino zadela nenadna nesreča. Ko so sedeli pri večerji, je domačemu dijaku eksplodirala vojaška patrona, ki jo je imel natak-njeno na svinčniku in se je igral z njo. Drobci so ranili vse prisotne, posebno težko pa so materi poškodovali oko. Bodite pazljivi! * V Lokvah je 191etni sirovež Matija Dornik z nožem sunil Franca Mešička ter mu prerezal žilo na roki, ki mu je zaradi tega ohromela. Dornik je za to svoje «junaštvo» dobil pred celjskim sodiščem 10 mesecev težke ječe. * V Rečici ob Paki so se preteklo soboto v Steblovnikovi restavraciji stepli fantje. Ferdinanda Zeleznika, ki jim je hotel uteči, so dohiteli ravno pred kapelo Matere božje in so ga na mestu pobili in zaklali s kuhinjskimi noži. Kdaj bo podivjanosti konec? * V št. Rupertu nad Laškim je prejšnjo nedeljo popivala večja družba. Vinski duhovi so fante razgreli in začeli so se ravsati med seboj. Najhujši je bil rudar Mastnak iz Štor in pa rudniški paznik Zakošek iz Drobnega dola. Mastnak se je zakadil v svojega nasprotnika in mu petkrat zabodel nož v telo. Nesrečnež je izdihnil čez pol ure. Tekom pol leta je to že drugi uboj, čeravno je par dni prej bil v fari misijon. * V Št. Janžu na Dravskem polju je Drava nedavno naplavila truplo neznane utopljenke. Kakor se je ugotovilo, je nesrečnica bila Katarina Kocjan iz Št. Janža, ki so jo' pogrešali že dva meseca.___ _ Zanimivosti KAKO POSTANEŠ V AMERIKI POP? Bogme, čudna dežela je Amerika. Marši-, kaj napravi iz svojih rodnih sinov, a kaj vsej šele iz naših! Poslušajte za primer nastopno-dogodbo: Tik pred početkom svetovne vojne je. mlad mož iz Trebinja odpotoval v Ameriko. Bil je šofer in se je podal za srečo. Pred par tedni pa je prišel na obisk domov, toda ne več kot šofer, temveč kot — pravoslavni pop. Povprašajo ga domačini: «Lej no, brate, ppa kako si ti postal pop?» «Kaj bi vpraševali! Stalo me je vse sku-ppaj sto dolarjev.» «Kako to?» «Pa v Ameriki je to hitro storjeno. Sre-čžaš na ulici kakega ruskega vladiko in mu rcečeš: .Počakaj, vladika!' Razložiš mu, da bi rrad postal pop, in mu ponudiš sto dolarjev.» *A on?» «Nič. Potegne papir in ti sredi ulice na-ppiše izpričevalo, da si v tem in tem mestu v ERusiji dovršil to in to semenišče.. .» «E, vraga!» «Da, da! Nato si nabaviš talar in se do-sitojno preoblečen podaš med domačine — pravoslavne ovčice. Pomagajo ti postaviti barako. Na vrata pribiješ križ in napišeš: Cerkev! Vidite, in ob nedeljah pridejo ver-miki poslušat pridigo in litanije Ob delav-mikih pa — hajd, uganite, kaj počnem ob dfclavnikih? Si ne morete niti misliti. Ali pa vrcste, da je v Ameriki alkohol prepovedan ?» «Vemo!» «E, bratje, ob delavnikih pa jaz za ol-tiarjem žgem rakijo. Slivovko ali brinjevec! lin na ta način služim denar. Ogromne vsote! ©olarje!» Bogme, čudna je dežela Amerika ...! V MESTU LEPIH ŽENSK. Lepota žensk v Argentini ji (Južna Ame-rrika) je znana po vsem svetu. Argentinke so ššpanskega rodu in jih krasijo bujni črni lasje tier vijoličasto plave oči. Največ lepotic pa se nahaja baje v glav-mem mestu Argentinije v Buenes Airesu, ki sse zato imenuje tudi «mesto lepih žensk». AMeščanke Buenes Airesa nad vse ljubijo na-kkite. Tudi Parižanke in Londončanke nosijo rrade dragulje, toda tako dragocenih nakitov bbaje nimajo kakor Argentinke. Posebnost /Argentink pa je, da nakite redko nosijo, tem-vveč jih imajo shranjene doma. To se dogaja ma eni strani iz strahu pred tatvino, na drugi ppa zaradi tega, ker argentinsko podnebje ni uugodno draguljem, zlasti biseri izgubijo na zzraku svoj blesk. Značilno za ponosne Argentinke je nji-hhovo nekričavo in skromno obnašanje. Za-ttrjuje se sicer, da svetovna vojna tudi na Ar-fgentinke ni ostala brez vpliva, tako da jih vvidimo sedaj po restavracijah svobodneje se cobnašati kakor svoječasno, vendar še niso iizgubile vseh svojih prejšnjih lepih in pa ttudi čudaških navad. Kljub prostejšemu obnašanju v splošnem ppa je ostalo dvorjenje gospodov gospem in ^gospodičnam isto kakor pred vojno. Mlada cdatna se v družbi, v gledališču ali kje drugje r nikakor ne sme ozreti po svojem čestilcu in ima noben način ne sme javno pokazati, ali ji ji je čestilec tudi na srce prirastek No, pa k kakor povsod na svetu, razumejo tudi Ar-ggentinke na svoj način pokazati ljubezen iz-vvoljencem srca. Ako srečni mladenič opazi te znake, pač s seveda takoj pohiti k staršem in če so ti za-cdovoljni, se izvrši zaroka in potem, kakor ppovsod na svetu, srečen ali pa nesrečen 2zakon. Razno X Silno razsajanje kuge v Indiji. Kuga je z začela v Indiji ponovno strašno razsajati. Vse o odredbe angleške vlade ne koristijo nič, ker j (je ljudstvo pregosto naseljeno, se slabo hrani in nima pojma o zdravstvu. V mesecu marcu je umrlo v Indiji okoli 37.000 ljudi na kugi, dočim jih je umrlo lani v istem času le 14.000. X Suha vlada v Turčiji. Turška narodna skupščina je sledila vzgledu Zedinjenih držav in izdelala zakon, ki prepoveduje vsakršno uživanje alkohola. Kazni, ki jih odreja zakon, so zelo občutljive. Kogarkoli najde policija pijanega, mu sme na mestu odmeriti petindvajset sladkih po zadnji plati. S tem bodo najbolj prizadeti Grki in prebivalci drugih narodov, ki spadajo pod Turčijo, kajti Turki itak ne smejo po koranu uživati opojnih pijač. Razlika med turškimi pijanci in našimi je sedaj le v tem, da mora pijančke na Turškem pretepati policija, pri nas pa vinski bratci to opravljajo sami med seboj. X Iz zgodovine dolarja. Dandanes, ko dolar neusmiljeno skače preko evropskih valut, ga smatramo vsi za najbolj zdravo nov-čanico. Toda tudi mogočni dolar je imel že svoje težke dneve, ko ga niso ljudje obrajtali skoro nič kaj več, kakor sedanje uboge avstrijske krone. To je bilo ob času ameriške osvoboditvene vojne od leta 1775. do 1780. Takrat je bila Anglija daleko močnejša od mlade ameriške republike in dolar je ves čas vojne dobe padal vedno niže in je parkrat notiral — na ničli. Po sklenjenem miru je predsednik Franklin takoj najel visoko posojilo v Parizu in dolar si je zopet opomogel, z njim vred pa je Amerika dobila prvo kopo milijonarjev. Amerikanski dolar bi torej sedaj bil lahko malo obzirnejši napram evropskim valutam, ker nam baš njegova zgodovina kaže, da tudi mi s časom lahko postanemo pravi — milijonarji. Seveda prenaglili se ne bomo... X Napad slonov. Nedavno je velika čreda slonov napadla neko naselbino v belgijskem Kongu v Južni Afriki. Sloni sicer ničesar niso storili prebivalcem, ki so se poskrili, pač pa so pomandrali vse posevke v okolici, koder so se valili naprej. Čreda je štela kakih dvesto slonov, ki so se najbrž preseljevali, ker je vmes bilo precej mladičev. Komaj so ameriški lovci doznali za ta dogodek, so se že zbrali v posebno ekspedicijo ter se odpravili v Kongo, kjer zdaj pridno zasledujejo uboge velikane. Lovski plen se množi, kajti ameriški lovci niso s seboj odnesli le domačih flint, temveč — strojnice. X Neobičajen lov za dedščino. Pri načelniku pariškega glavnega pokopališča se je nedavno oglasilo dvanajst Angležev obojega spola s prošnjo, da pusti odpreti grobnico njihovega sorodnika, ki je pred mesecem umrl v Parizu. Svojo prošnjo so utv..ieljevali s tem, da je pokojnik moral zapustiti veliko dedščino v vrednostnih papirjih, katerih pa po temeljitem brskanju nikjer niso mogli najti. Umrli starec je bil velik skopuh, zato se ni zdelo izključeno, da se je dal pokopati v oni obleki, v katero je svoj čas dal všiti svoje premoženje. Pokopališčni načelnik je privolil in brižni dediči so začeli v grobu preobračati svojega mrtvega strica. Toda, kdo bi popisal njihovo razočaranje, ko so v starčevi suknji namesto vrednostnih papirjev našli samo — dva stara časopisa. X Skriven žep. Moda se nikoli ni brigala za praktične razloge pri obleki in ravno tekoče leto lahko opažamo po mestih, da so dame v zimskem času nosile slamnike, za poletja pa pripravljajo težke klobuke — ker tako predpisuje tokratna moda ... Neki londonski krojač pa je vendar iznašel tako premeteno všit skrivni žep, da žepni tatovi ne morejo do njega. Stvar vzbuja v Londonu veliko zanimanje, drži pa se v strogi tajnosti. Ni še znano, kako stališče zavzemajo proti skrivnemu žepu londonski žepni tatovi, ker navsezadnje edino oni utegnejo izreči pravilno sodbo o skrivnostnem izumu. No, ako jim bo skrivni žep resnično odtegnil vsakdanji kruh, potem lahko žepni tatovi kaj kmalu priredijo protestno zborovanje ... X Ukradena železnica. To se je zgodilo na Dunaju. Zobčasta železnica na znani Kablenberg zaradi pomanjkanja premoga že nekaj let ni bila v prometu. Nedavno je dunajska občina hotela promet zopet obnoviti, toda komisija je ugotovila, da od železnice ni ostalo ničesar več. Okoličani so po malem znosili hrastove hlode in jih pokurili, otroci pa so razbijali progo in jo kot staro železo zvozili dunajskim starinarjem. Vse mine, vse izgine. Kakor se vidi — tudi železnice ... daj, kar jim gre. Plačaj jih po zaslugi in si zapomni, da si še vedno na dobičku, če plačaš pridnemu in vestnemu človeku, ki gleda in skrbi za hišo, nekaj več nego daš lenuhu in nemarnežii. Za smeli isi kratek {as Nezaslužena pohvala. Klotilda: «Moj mož je res vzor, prav nič ne pije...» Kunigunda: «Ali res?» Klotilda: «Si tudi ne upa; to bi mu po« svetila, če bi si drznil...» Ni razumela. Stara Urška (ki ima malo opraviti z denarjem in računa še vedno po stari veljavi, pride v lekarno): «Gospod, dajte mi za pet krajcarjev maže za rane.» Lekarnar: «Za božjo voljo, kaj ste padli z neba?» Urška: «0 ne, z lojtre.» Vse za umetnost. Evlalija: «Čudno se mi zdi, gospa Uršula, ko je bil vaš mož bogat, ste živeli ločeno od njega, sedaj pa, ko vrti lajno in berači, ste zopet z njim.» Uršula: «Veste, milostljiva, za njegovo umetnost se žrtvujem.» Ženski kotiček POSTOPANJE S SLUŽINČ4DJO. Malokateri gospodar in malokatera gospodinja zna postopati s svojo služinčadjo« Dandanes po-vojni je dob&r, trezen in delaven hlapec redek. R«vno tako pridnih, poštenih in čistih dekel primanjkuje povsod. Če dobiš poštenega in zanesljivega fanta, vestno in gibčno dekle v hišo, glej, da ostaneta pri tebi čim dalje. Dobro besedo zasluži dandanes vsak pošten človek. Niti gospodarju, niti gospodinji se ne poda bahato ponašanje in povzdigovanje. Ljudje smo vsi enaki, če je kdo bolj premožen od drugega, je to sreča in ne zasluga, če je bolj izobražen, le prevečkrat slučaj in ne le talent. Spoštuj posle, če so vredni spoštovanja. Če vidi služinčad, da jo čislaš, bo zadovoljnejša, a takim gre delo urnejše od rok kakor zlo-voljnemu človeku. Zahtevaj red in poslušnost, delavnost in poštenje, pa tudi ti sam bodi tak, ne zahtevaj od dekle reda, če ga sama ne držiš, ne od hlaoca pridnosti, če sam pohajkuješ cele dneve. Zahtevaj svoje, pa tudi njim manj. če človek dela, potrebuje izdatne hrane. Ne zahtevaj preveč od tujega človeka! Nespameten bi bil, če bi delal do pretrganja. Privošči poslom počitka in včasih malo zabave. Vsak človek se rad razvedri in ljudje smo vsi. Ne dovoli otrokom, da žalijo služinčad in da se norčujejo iz nje. Zahtevaj že zaradi sebe in svojih otrok snago od svojih poslov. Zato pa mora biti tudi postelja, ki jim jo daš, čista in čedna. Ne utrguj dekli krajcarjev, ne zadržuj plače niti poslu niti dninarju. Včasih, ob velikih praznikih ali za god obdaruj služinčad s primernimi darovi. Posel naj vidi, da ga ceniš, čuti naj se domačega v tvoji hiši. Če oboli, postrezi mu ljubeznjivo in zaradi par zamujenih dni, ne delaj grdih obrazov. LEPOTA? MLADOSTNA SVEŽOST? Priljubljena zunanjost? Vse to si lahko prihranite ter za branite prerano ostarelost edino z racio-nelnim negovanjem svojega obraza, svojega telesa, svojih las in zobl Izrednega učinkovanja so že Crez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo varujoča poraada (2 lončka z ovojem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka z ovojem in poštnino 25 dinarjev), Elza-lilijino milo lepote (4 kosi z ovojem in poštnino 35 dinarjev) in drugi Elza-preparati, kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd. Naslov: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg St 360, Hrvatsko. Kupite in bepite -^PJ ,Poper in poprika' hudomušne kratkočasnice. Cena 3 Din, po poŠti 3 Din 50 p. vTishouni zadrugi v Ljubljani. Dobiva Mogoče, da sem v svoji razburjenosti raz-žalil s kako besedo g. Sadarja, česar se nevem spominjati; vseeno jo preklicujem in se zahvaljujem g. Sadarju da ni sodnijsko postopal proti meni 24 ALOJZ BRAČUN. Cement Sadro (Gips) Strešno lepenko karbolinej, lesni cement, water-proof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek-eternit itd. nudi po tvorn. cenah. »MATERIAL", družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 13. Telefon žtov. 716. si z okenci, ki so se do sedaj morale uvažati iz inozemstva. Visoko produkcijsko število in najmodernejši pripomočki omogočajo uspešno konkurenco v cenah in kvaliteti. Ppfistaiflm f *salf0 soboto in nedeljo po zelo 1 A UUCajCalll • znižanih cenah razno manufak-turno blago za spomlad in poletje. ai Anton Savnik, Škofja Loka, Glavni trg. Imaš li soinfine pege, zajedavce, nabore, ogrce? Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo? Uporabljaj [|;a obrazno pomsdol Uporabljaj Eize iilijno mlečno milo! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? Ali se ti toži na izpadanju las, prhuta in osivelosti? Uporabljaj Elza obrazno poni)! Uporabljaj Elza penila za rasi lasi Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetru? Ako želiš bujne mehke In lepe lase? Uporabljaj Elza Iilijno mlečno mila! Uporabljaj Elza pomaoo za rasi las! Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poizkusi pravi Fellerjeve Elza preparat« in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:_ To j© ono ppavo! "j Išči v vseh poslovnicah samo pravo Elza preparate od lekarnarja Eellerja. Ako naročiš naravnost, tako stane z zavojnino in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza obrazne pomade 26 Din; 2 velika porcelanasta loočka Elzapomade za rast las 25 Din; 1 velike koso Elza lilij nega mlečnega mila 35 Din. RazIKno: Lilijlno mleko 6 Din; brkomaz 3 Din; najfinejši Hega-Puder drja. Klugeria v velikih originalnih škatlah 15 Din; najtlnejšl zobni prašek „Hega" v patent-dozah 10 Din; puder za dame v vrečicah 2 Din; zobni prašek v škatlah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; sachet (dišava) za perilo 3 Din; šampon za lase 2 Din; rumenilo za obraz, 12 ptsmov 12 Din; najfinejše parleme od 15 Din dalje; cvet za lase 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. Za različne predmete se zavojnina In poštnina posebe računata. Na vse gornjo cene so računa še 6% doplačila. Naročilna pisma nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubioa Sonja, Elzatrg: št. 360, Hrvatsko. Bremen - Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekos-IJIvl po udobnosti, čistosti In po izbornl oskrbi. Hitra In varne ladje. „George Washington" ,.America" „President Roosevelt" „President Hardinfl" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list št. 216. IBF^IV Ugodna prilika za prevažanje blaga. UNITED STATES LINES Kuverte je začela proizvajati v Ljubljani tovarna Vider & Kokalj. Tovarniški stroji so najmodernejših tipov, ki omogočajo letno produkcijo do 90 milijonov kuvert. Izdelujejo se kuverte vseh oblik, razen tega tudi kuverte Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 24 Delniška slavDlca In rezerve Din 50,000.000- Vloge čez Din 125,000. 000 - Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Oaijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenlk, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), škofja Loka. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllljaclje: Slovenska banka, LJubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utea 35; Bankliaus Milan Robert Alezander, Wien I., Augustinerstrasse 8. f Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. || TTlIllllliilllHIHI mTTffnlT^M^mTtTnTin i i" Odgovorni urednik Andrej Ražem. Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. 2353918923233023532353484823484823010001532348