Maria Karpluk, Slownik staropolskiej terminologu chrzešcijanskiej (Krakow 2001, 390 str.) Andreja Legan Ravnikar IZVLEČEK: Z izidom slovarja staropoljske krščanske terminologije je poljsko jezikoslovje pridobilo monografsko delo, ki izčrpno predstavlja terminološko leksiko za eno najstarejših in v zgodnejših besedilnih virih največkrat izpričanih tematskih področij. Maria Karpluk, The Dictionary of Old Polish Christian Terminology (Krakow, 2001, 390 pp.) ABSTRACT: The publication of the Dictionary of Old Polish Christian Terminology is of great importance for Polish linguistics. This monograph brings a detailed presentation of terminology for one of the oldest and most frequen tly evidenced subject fields in older texts. 0.1 Na razstavi znanstvenih in strokovnih publikacij v Cankarjevem domu v Ljubljani avgusta 2003, ki so jih prispevali udeleženci s 13. mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani, sem po naključju odkrila zgodovinski terminološki slovar Marie Karpluk Sfownik staropolskiej terminologi! chrzešcijanskiej (Slovar staropoljske krščanske terminologije). Kljub spremljanju tovrstne problematike ga predhodno nisem zasledila v nobeni od podatkovnih baz.1 Knjiga že na prvi pogled vzbudi pozornost jezikoslovca z znanstveno preciznim, preglednim in tenkočutno izdelanim konceptom terminološkega slovarja, kije predstavljen v uvodu (s skrajšano verzijo v angleškem jeziku) in izpeljan v slovarskem delu. 0.2 Neposredno pobudo za pripravo slovarja je dal papež Janez Pavel II. leta 1979 v prestolnici stare poljske države Gniezno, od koder seje sredi 10. stoletja začelo širiti krščanstvo. (Prvi ga je sprejel poganski poljski knez Mieszko po poroki s hčerjo češkega vladarja Boleslausa I.) V tem času je bil obsežen projekt izdelave poljskega zgodovinskega slovarja Slownik staropolski (SlStp., redaktor S. Urbahczyk, Warszawa 1953-1996, 11 delov, od A do zrzadzič, XI/6) v zaključni fazi. Tako je bila v sorazmerno kratkem času uresničljiva zamisel o monografski obdelavi staropoljske krščanske terminologije na podlagi že zbranih besedilnih vi- Na mojo prošnjo je dva izvoda terminološkega slovarja prinesla dr. Andreja Žele, ki je bila jeseni 2003 na študijskem izpopolnjevanju na Poljskem. Enega od izvodov je podarila knjižnici ISJ Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Legan Ravnikar: Maria Karpluk, Slownik staropolskiej terminologu ... s™* rov m obdelanega jezikovnega gradiva od predknjižne dobe do leta 1500. Za kraj ^ priprave so izbrali slovarsko delavnico na Inštitutu za poljski jezik v Krakovu, kjer v* je pod avtorstvom jezikovne zgodovinarke Marie Karpluk2 slovar izdalo Wydaw- nictvo Naukowe PWN Krakow, financiral pa Komitet Badan Naukowych. ^ 1 Uvod v slovar (VII-XXIV) prinaša informacije o dosedanjih raziska- O vah poljske krščanske terminologije. Prvi zametek sega v leto 1927, ko je profesor c# z univerze v Poznanju E. Klich pod splošnim naslovom Polska terminologia r* chrzešcijanska raziskal omejen korpus 70 temeljnih krščanskih terminov (s tvorci jenkami). Hipoteza, da so Poljaki skoraj 80 % krščanskih terminov sprejeli s pos-^ redovanjem češčine in le dobrih 20 % neposredno iz latinščine, je vendarle potre-^ bovala potrditev na širšem jezikovnem gradivu. M. Karpluk v nadaljevanju sooča rezultate raziskav sociolingvističnih in zgodovinskih okoliščin pokristjanjevanja: vprašanje vpliva nemških misijonarjev v 8. in 9. stoletju, ki so širili krščanstvo med N slovanske sosede, vpliv slovanskega misij ona solunskih bratov ter starocerkve-> noslovanskih jezikovnih spomenikov, vprašanje kronologije prevzemanja in *ö postopnega oblikovanja poljske krščanske terminologije ipd. Ugotavlja, da kljub ^ različnim raziskovalnim postopkom ostajajo nedokončani odgovori, kdaj so bili ^ preko češčine prevzeti krščanski termini prvič rabljeni in zapisani, čeprav je znano, da seje sprejemanje zaključilo do srede 14. stoletja. Vsi obsežnejši poljski jezikov-^ ni spomeniki namreč izvirajo iz obdobja od 2. polovice 14. stoletja do konca 15. stoletja. Vse terminološke iztočnice so potrjene v gradivu, ki ga navaja v seznamu w Krajšave (362-370). To so prevedeni evangeliji, pridige, katekizmi, molitveniki, * cerkvene pesmarice, misali, hagiografije in laična besedila, npr. srednjeveške kroni-^ ke, zakoniki, prisege ipd. ter latinske rokopisne knjige s poljskimi glosami do leta ^ 1500. Znotraj seznama Krajšave (370-372) avtorica ločeno navaja pomožno literaturo za raziskovanje krščanske terminologije: zgodovinske in etimološke slovar- * je predvsem zahodno- in vzhodnoslovanskih jezikov, praslovanski in starocerk-venoslovanski slovar, biblijski slovar, slovar nove zaveze, leksikone in tematske slovarje (npr. slovar srednjeveške latinščine na Poljskem) ter splošne razlagalne enojezične in dvojezične slovarje. Pri raziskovanju poljske terminološke leksike M. Karpluk upošteva tudi širši slovanski okvir; opira se predvsem na najvažnejša monografska dela, slovarje in razprave o krščanski terminologiji pri drugih slovanskih narodih. Tako je v tretjem delu seznama je (372-386) zbrana poljska in tuja literatura o dani problematiki do leta 1996. Okrajšave in posebne znake (tipi oklepajev, matematična znamenja) M. Karpluk pojasnjuje v četrtem delu (387-389). 1.2 V nadaljevanju avtorica eksplicitno navaja, da dani slovar zajema strokovno besedišče za poimenovanje specializiranih pojmov v krščanstvu, in sicer za vsa področja rabe, kjer se je konstituirala religija: doktrina, božje službe, čaščenje boga, organizacija cerkve in subjektivne individualne izkušnje. Drugo skupino predstavljajo terminologizirani splošni izrazi, ki funkcionirajo kot termini 170 2 Maria Karpluk je tudi članica uredniškega odbora pri zgodovinskem slovarju 16. stoletja Slownik polszczyzny XVI wieku, ki nastaja v Varšavi. Hrani ga Sekcija za zgodovino slovenskega jezika ISJ Frana Ramovša do vključno 28. knjige (posk-poty) iz leta 2000. Andreja Legan Ravnikar: Maria Karpluk, Slownik staropolskiej terminologu Z. v danem besedilem okolju. Krščansko terminologijo uvršča med religiozne termi- nologije; znotraj nje obstajajo podtipi, kot teologija, cerkvena organizacija ipd. V * slovarju prevladujejo katoliški termini, saj so Poljaki sprejeli krščanstvo zahodne- rr ga obreda. Najdemo tudi gesla s frekventnimi pravoslavnimi in judovskimi iztočni- ^ camni, npr. (ARCHIMANDRYTA) HARCHIMENDRYTA 'predstojnik samost- ^ ana v pravoslavni cerkvi'. » 1.3 Terminološka leksika je razvrščena v 2592 slovarskih sestavkih, v 0 dveh stolpcih na vsaki strani (360 strani). Slovarski sestavek ima v povprečju 15 ^ vrstic, le najpogosteje izpričani in večpomenski termini imajo večji obseg. Po vsebini jih ločimo v tri obsežne skupine: 1. temelj krščanstva je besedišče nove zaveze, ^ ki je dopolnjeno z dediščino stare zaveze (npr. krščanska simbolika), 2. ostanki predkrščanskih (ne poganskih) slovanskih verovanj, ki še niso pojasnjeni3, 3. stal- ^ ne besedne zveze v funkciji krščanskih terminov, v okviru gesel z enobesednimi iztočnicami. Sestavina terminološke zveze je večkrat terminologizirani splošni izraz, ®« ki je lahko odnosnica, prilastek ali oboje, npr. pri terminu (OJCIEC) OCIEC v < nominalnih zvezah: 1. Bog oče, oče nebeški, oče sveti, oče vsemogočni 'prva ose- N ba svete trojice', 2. prvi oče 'prvi človek Adam', sveri očetje 'patriarhi', 3. duhovni oče 'spovednik', oče sveti 'papež'. Krščanski ljudski termini so upoštevani le izje moma, npr. WALKA 'cinkanje z velikonočnimi jajci', walka grzeszna. 1.4 Po pričakovanju je v slovar zajet občnoimenski fond; M. Karpluk posebej izpostavi simbolni pomen botaničnih poimenovanj, npr. božje drevce. Od ® lastnih imen upošteva omejeno število apelativov za Jezusa Kristusa, sicer so bib- ^ lijske osebe in kraji predmet specializiranih slovarjev. ^ 1.5 V zadnjem delu uvodnih pojasnil so razložene metode obdelave gra- O diva, ureditev slovarskih sestavkov in napotki za uporabo. ^ 2 Ureditev slovarskih sestavkov na podlagi jezikovne analize konkret- N nih primerov ^ 2.1 Iztočnica je zaznamovana z velikimi, krepko tiskanimi črkami, v gla-sovno in pisno posodobljeni izrazni podobi. Navadno je ena, po pogostnosti rabe ji lahko sledita največ dve oblikoglasni ali pravopisni različici, potrjeni v zgodovinskem gradivu. Če se sodobna izrazna podoba termina razlikuje od tistih v diahronih besedilnih virih, je navedena na prvem mestu v oklepaju, kar uporabniku, ki zgodovinskih različic ne pozna, omogoča lažje iskanje po slovarju. Iztočnica je enobesedna, podatka o naglasu ni. V enakem tisku so zapisani krščanski termini v t. i. samostojnih vodilkah, ki so obenem kazalke (cf: confer; porôwnaj...). Večfunkcio-nalnost oznake cfje precej moteča. Samostojne vodilke opozarjajo, kje je obravnavana oblikoglasna različica, pravopisna različica danega termina, variantni besedotvorni morfem ali sestavina skladenjske podstave zloženke, npr. KRÔLOWSTWO cf KRÔLEWSTWO, KREST cf CHRZEST, KRZEST cf CHRZEST, KRŠCI- cf CHRZCI-, KRZCI- cf CHRZCI-, WNIEBOWSTAPIENIE cf WSTAPIENIE, 3 Moszynski (1992) je pisal o predkrščanski religiji Slovanov v luči praslovanskega besedišča. Trdi, daje prvotni pomen praslovanskih religioznih terminov moral biti blizu krščanskemu, da so jih Slovani hitreje sprejeli za svoje in razumeli. 171 Andreja Legan Ravnikar: Maria Karpluk, Slownik staropolskiej terminologu ., PRZEZ- cf BEZ-. T. i. nesamostojne vodilke na koncu slovarskega sestavka kažejo ^ na (večstopenjsko) tvorjenost dane iztočnice, npr. KAPLANI adj N /.../- Cf KAPLAN, KAPLANOW(Y) adj /.../- Cf KAPLAN, KAPLANSKY adj * /.../- Cf KAPLAN, ali na besedotvorno različico, npr. BEZWINNY adj /.../- Cf ^ PRZEZWINNY, PRZEZWINNY adj /.../- Cf BEZWINNY. Prikaz tvorjenosti v O slovarju ni dosledno izpeljan, npr. KACERZ 'heretik', KACERNY adj L J ~ Cf ^ KACERZ, pri iztočnicah KACERSTWO, KACEROWAC opozorila na tvorjenko iT ni. Pri domačih terminih je namesto skladenjske podstave tvorjenke naveden opis, O npr. (JASELKA) JASLKA a. JASLKI /.../ »Rodzimy derywat od jasly«. ^ 2.1.1 Iztočnico zaznamuje klasična besednovrstna opredelitev z latinski- ^ mi oznakami. Po pričakovanjih izstopajo samostalniki (sb m, sb f, sb n), sledijo ^ pridevniki (adj) in glagoli (vb pf, vb impf), po potrebi opredeljeni z dodatnimi slovničnimi kvalifikatorji, kot part praet pass, comp. ipd. Od slovničnih besednih N vrst je iztočnica lahko medmet (interj), npr. AMEN, AMEN, ki nastopa samostoj-> no kot pastavek. V vlogi iztočnice je izkazan tudi sklop, npr. DALIBÔG, DA LI *z BOG, nastal iz vzklika, medklica. 2.2 Razlagalno-ponazarjalni del slovarskega sestavka uvaja definicija ^ termina v poševnem tisku; morebitni splošni pomen se ne navaja. Navedena je v ^ obliki zgoščenega opisa, npr. KRZYZMO 'o/e/ z balsamu i oliwy uzuwany przy ^ niektôrych sakramentach; chrisma 5fp'4, GRZECH kršenje božjih zapovedi, reli- giozno-etičnih norm', kot imenska zveza, npr. APOSTOL 'izbran Kristusov učenec', ^ (BOŽNICA) BOŽNICA a. V 57 'stara zaveza' synagoga, b. yšwiaiynia poganska' r), JALMUŽNA, JAMUŽNA, JELMUŽNA (poljski N narečni prehod j a- > j e-). Po drugi strani avtorica opozarj a na domače tvorbene postop-> ke, npr. na izpeljavo s priponskim obrazilom -oč: CZYSTOC (kot DOBROČ), ki je -d avtorska tvorba, in konkurira besedotvornima različicama CZYSTOSC in CZYS-- TOTA. ffi 3 Kot je razvidno iz predstavitve slovarskih sestavkov, pričujoči slo- var predstavlja bogat zbir staropoljskih krščanskih terminov, temeljit popis njihove izrazne in pomenske podobe ter njihovo umeščenost v okvir slovanske krščanske, ^ natančneje katoliške terminologije. Kljub dognanemu konceptu izdelave slovarja ° in mnogim dobrim praktičnim rešitvam je potrebno opozoriti na določene splošne * pomanjkljivosti. 3.1 Kot prvo bi bil zelo zanimiv statistični izračun ali vsaj širše veljavni o sklep, ki bi potrdil ali ovrgel splošno sprejeto hipotezo o skoraj 80-odstotnem dele-^ žu poljske krščanske terminologije, ki se je oblikovala posredno, preko češke * krščanske terminologije. Res je, da nas avtorica o možnem češkem posredovanju opozarja v etimološkem dodatku slovarskega sestavka pri vsakem posameznem terminu, toda iz množice posameznih primerov je brez temeljitega pregleda celotnega slovarja težko sklepati na celoto. Podatek bi bil nadvse zanimiv tudi za tuje raziskovalce krščanske terminološke leksike. 3.2 Pri navajanju terminoloških ekvivalentov iz drugih slovanskih jezikov ni najti opozorila, da so v krščanski cerkvi zahodnega in vzhodnega obreda, torej katoliški (češki, slovaški) in pravoslavni termini (ruski, ukrajinska uniatska cerkev) dostikrat identični v izrazni podobi, da pa se na pomenski ravnini lahko deloma razhajajo. 3.3 Delež krščanske terminologije južnoslovanskih narodov katoliške in pravoslavne veroizpovedi je pri primerjavah neupravičeno zapostavljen, za vpogled v celotno problematiko pa bi bil zelo upravičen. Med strokovno literaturo le navaja, konkretno pa zanemarljivo malo upošteva Šetkov slovar hrvatske krščanske terminologije, Skokov etimološki slovar in študijo ter Miklošičev elaborat o krščanski terminologiji pri slovanskih narodih, v katerem so opazno izpostavljeni slovenski krščanski termini (najdemo le tiste iz Brižinskih spomenikov pod oznako Fris). 174 Andreja Legan Ravnikar: Maria Karpluk, Slownik staropolskiej terminologu ., 3.4 Uporabnik slovarja, ki bi se želel seznaniti z zgodovinskim procesom ^ oblikovanja poljske krščanske terminologije, med gradivsko potrjenimi sopomenka- * mi in različicami ne more odkriti diahronih zakonitosti pojavljanja in razširjenosti ^ rabe, procesa širjenja in umikanja posameznih terminov. Prikrita torej ostaja medse- ^ bojna konkurenca in izmenjava krščanskih terminov, novotvorjenk, arhaizmov, tudi n razširjenost terminoloških besednih družin ipd. Frekvenčnost posameznega termina » je posredno razvidna na podlagi obsežnosti slovarskega sestavka in tudi sestavinskosti 0 terminoloških besednih zvez. V slovarskem sestavku pogrešamo navedbe sopomenk ^ in protipomenskih parov. Zanesljivost rezultatov resda ne bi bila absolutna, ker ne gre za popolne izpise terminološke lesike iz vseh najdenih besedil do leta 1500, vendar bi **« bili glede na zajeto gradivo dovolj povedni. 4 Slovar staropoljske krščanske terminologije je vsekakor zgleden dosežek zgodovinskega terminološkega slovarja. Slovencem, ki takega slovarja na ^ žalost še nimamo, jez omenjenimi pridržki primeren zgled. Ker pa še nismo izdali <; celotnega zgodovinskega slovarja slovenskega jezika ali vsaj posameznih prête- N klih obdobij, je za nas tudi pot do izdelave zgodovinskega slovarja slovenske krščanske terminologije bistveno daljša. /T, > en w N 175