Letnik II. SLO\?erNSK ^mmrn:" "" - Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se sedežem v Ljubljani, Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Hinko Likar: Čebelarjeva opravila meseca julija. — Frančišek Čuček — Drbetinci: Zakaj se pri prašenju toliko matic pogubi ali pa ne oplodi? — Hinko Likar: Navodila k umni čebeloreji. — Jan. Jurančič: Avstrijski panj. — Pravila slovenskega čebelarskega društva. — Dopisi. — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Novi udje čebelarskega društva za 1. 1899. — Listnica uredništva. — Inserati. Čebelarjeva opravila meseca julija. Ugodnejši kakor april in maj, bil je za čebelorejo mesec junij; zlasti je bilo ugodnih prvih sedem dni tega meseca. Čebele so nosile, da je bilo veselje; priletavale so uprav težke v panj ! Panji, popred lahki, da je čebelarja srce bolelo, postali so čez dolgo časa znatno težji. Kako hitro nanosijo čebele obilo medu, samo če ga morejo kje nabrati! Dne 8. junija — sv. Me-darda dan — je deževalo. Ako pa dežuje ta dan, dežuje potem štirideset dni, tako pravi stara prislovica, katera se bode letos potrdila, ker od tega dneva dežuje skoro vsaki dan kolikor toliko. Danes, 25. junija, zaprto je nebo čez in čez in dežuje, da je kaj! Koliko dni so tudi v tem mesecu zgubile naše ljubljenke! Koliko medu bi lahko nabrale v teh dneh! Sploh je letošnje leto zelo mokro, a kljub temu so v juniju cvetke močno medile ter dale čebelam dobro pašo. Dne 23. junija so letale ter brale po detelji v dežju, kar kaže, da je detelja dobro medila. Letošnje leto bode — po mojem mnenju — precej medu, a malo rojev, kajti panji so težki in močni, rojiti pa, čebele vendar nočejo. Vsekako bolje, kot lansko leto, ko je bilo mnogo rojev, a nič medu. V juliju ima čebelar še precej opravila pri čebelah. Letos bode gotovo še mnogo rojev v juliju, ker nas je izvenredno slaba 1 82 B«-j— spomlad za dober mesec zakasnila. Kjer je dobra jesenska paša, zlasti ajda, tam bodo isti že toliko nabrali, da bodo imeli vsaj za zimo zadosti. Kjer pa ni dobre jesenske paše, tam bodo roji julija ostali slabi, zato naj jih čebelar združuje, ali izrojencu nazaj da. Ta mesec je treba, kakor v juniju, paziti na roje z mladimi maticami, in na izrojence, da se jim opomore, ako zgube matico, ali če se ista ne oplodi. Ako je čebelar v tem času nepazljiv, škoduje si precej; v kratkem času zgubi lahko mnogo panjev. Ako osmi dan po izrojenju ne zapaziš pri rojih z mladimi maticami jajčec ali zalege; ni matica v redu. Ona ali ni oplojena, ali pa je nerodovitna. Drugače je seveda, ako mlada matica zaradi slabega vremena ne more izleteti na oplo-jenje ali prašitev. V prvem slučaji daj ljudstvu dobro, oplojeno matico, v drugem slučaji pa počakaj še nekoliko dni. Ako pri izrojencu zapaziš, da osmi dan še ni zalege, je mogoče, da ni matica — kakor pri pred omenjenih — oplojena ali rodovitna, ali pa je sploh ni. Pomagaj i temu z novo matico, a kakor hitro mogoče, ker čebele si kmalo izvolijo delavko za kraljico, ter potem ne sprejmejo nove matice. Ravnati moraš potem tako, kakor se mora s panji s trotovimi maticami. Kako lahka so to dela pri panjih s premakljivim satovjem ! Tu lahko v kratkem času pregledaš panj, zlasti ako se odpira od zgoraj, ali je vse v redu, ali ne! Vse drugače je pri panjih z nepremakljivim satovjem! Tu zapaziš napako navadno prekasno ter jim Tvoja pomoč malo ali nič ne koristi. Čebelarji bodo imeli dosti manj škode, ako bodo čebelarili s premakljivim satovjem! Čebelarski pozdrav! Hinko Likar. -$- Zakaj se pri prašen ju toliko matic pogubi ali pa ne oplodi? (Piše FranCišek Čuček - Drbetinci). Da ostanem svoji obljubi zvest, hočem iz lastne skušnje na to vprašanje po možnosti odgovoriti. Najbolj kritični čas za čebelarje je menda čas prašenja matic, ker smo pri tem vsi čebelarji brez moči in upliva. Marsikaterikrat sem videl s trepetajočim srcem, da je matica prišla iz panja, je prekrižala parkrat svoj panj in zletela je na — svatbo, ali pa tudi v svojo smrt, ker marsikatere nisem videl nikdar več. Kam so prešle je za vsak posamezni slučaj težko odgovoriti, pač pa je gotovo, da so zletele ali požrešni ptici v žrelo, ali so popadale pri združenju s troti v vodo in utonile, jo je dobila ploha ali toča, ali pa je pri povrnitvi zablodla v nepravi panj, kar pa se po moji misli naj-manjkrat zgodi, razven če jo veter vrže na brado tujega panja. Najprej je to mogoče, če megla naglo solnce zakrije in čebele z velikim In upom domov beže in ž njimi tudi matice. Ker čebele utrujene na steno čebelnjaka sedejo, druge pa drve v žrelo svojih panjev, pa vse hkrati ne morejo notri, jih še ogromno število sedi pred panjem, da čebelnjak popolnoma obsenčijo in matici razloček med posameznimi panji pogosto nemogoč napravijo, takrat je pomota pri matici mogoča, zelo redko pa v drugih slučajih. Da ne bode nikdo rekel, da resnico tajim, hočem Vam navesti tukaj nek slučaj : Ko pridem 1897. leta v juniju nekega popoldne k čebelnjaku, vidim na bradi panja št. 7. kupček čebel čičati in se tlačiti skupaj, kakor bi hotele vse na sredi biti, mi pride hitro na misel, da imajo mlado matico sosednega panja oklenjeno, katera je ravno prašila. Hitro prinesem skledico vode in pometem vse skupaj v vodo. Ker jim je bila morebiti kopel premrzla in čebele z žabami nič v sorodu niso, se je hotela vsaka prva rešiti iz vode. Hitro je bil klopčič razmotan in na površju se prikaže rešena matica. Zaprem jo za malo časa v matično hišico, da bi se spametovala in zletela drugokrat v svoj panj. Ko pa jo zopet izpustim, hoče zopet v panj svoje prejšne nesreče, kar pa sem ji zabranil in sem omenjenemu panju žrelo popolnoma predrugačil; pa tudi v tretje se ni poboljšala. Moral sem jo vloviti in v njeni panj izpustiti. Drugi dan sem jo še videl, a tretji dan je ne bilo več; menda je skupila, kar je iskala. Matice pa niso vse tako trmoglave, reči smem, da jih večina pride srečno nazaj. Kam pa tedaj druge preminejo? Trditi si upam to, kar mi bo marsikateri čebelar oporekal. Kakor je človek človeku največji sovražnik, ravno isto je pri čebelah. Čebele največ matic same pomore. Tukaj navedem več dokazov: V moji večletni praksi sem, smem trditi, črez 50 matic rešil pogina in to takih, ki so bile oklenjeue od svojih lastnih čebel, da bi jih zadušile. Ko matica zleti na prašenje, kakor je vsem zvedenim čebelarjem znano, se združi s trotom v zraku in trot pri ploditvi v malo trenotkih pogine. Ker ga matica pač ne more nesti domov, pade ž njim na zemljo, kjer se izvije od njega in potem, če se okolščine ugodne, pride srečno domov. Pa doma so oprašene, kakor tudi neoprašene matice od svojih čebel različno sprejete. V srečnem slučaju je sprejem oprašene matice sijajen. Čebele se še močno praše, ko se povrne. Pri žrelu s krilci močno trepetajo in s tem duh njenega panja bolj razširjajo, da ga matica lažje zasledi. Ko pa pride v panj, jo obstopijo, jo krmijo ter se obnašajo proti njej, kakor bi jo poljubo-vale. O srečni slučaj! Gorje pa matici, .ki je padla na kako smrdljivo tva-rino, ali pa se je navzela od trota tujega duha. Gotovo je po njej, če je čebelar ali kak slučaj ne reši. Kajti čebele svojo matico le po duhu najbolj poznajo. Čisto drugače pa je pri panjih, kateri že dolgo nobene zalege niso imeli, kjer so same stare čebele, katere so grozno nestrpne in razburjene; vsaka najmanjša reč jih razkači, da so kakor furije. Pride pri takih panjih matica s prašenja domov in, če je boječa, začne po satih bežati; čebele jo začnejo, ker mislijo, da je tujka, loviti in ko vidi, da so ji čebele za petami, začne vpiti in gotovo je po njej, če ne najde primernega kotička, kjer se jim skrije. Ko sem nekega večera prišel v čebelnjak, sem hotel slišati, če so vsi panji, katerih matice prašijo, mirni. Pri panju št. 48 slišim neko upitje; pogledam skozi šipo in vidim, da so čebele zelo razburjene in, da tekajo sem ter tje. O tem pa pribeži tudi matica nazaj k šipi; čebele so jo lovile za krila, ona pa je vpila. Mrak se je že delal in nisem vedel, kaj mi je storiti. Odprem torej zadej spodaj nekoliko panj in sem dal čebelam skozi odprtino toliko tobakovega dima, da so posamezne čebele začele s satovja 7* -H>fg 84 Kiz- padati. Potem zaprem panj. Vse je vtihnilo. Preganjanje je jenjalo in tretji dan sem našel že jajčeca, na zgoraj imenovani dan sprašene matice. Ta panj je bil prej dolgo brezmatičen in brezdvomno bi mi jo bile umorile, ko bi je ne bil na omenjeni način rešil. Ker v času prašenja posebno pazim na panje, sem našel popoldne večkrat kak panj nemiren, kakor bi bil zgubil matico; ko pa sem vzel sate iz panja, našel sem matico oklenjeno, a rešil sem jo vselej po Kneippovi metodi; vrgel sem namreč celi klopčič v vodo, zaprl sem matico 24 ur v zato narejeno hišico, djal sem jo v panj in drugi dan zopet izpustil. Iz takega živega oklepa se matica malokedaj reši in če se čebele že prej spametujejo, kakor jo zaduše in izpuste, tedaj navadno pride s pohabljeni krili ali nogami iz take ječe. Že od narave so nekatere matice bolj mirne, druge bolj divje, da bežijo po satovju, kakor bi gorelo za njimi, da ji zamoreš komaj slediti z očmi, take razposajenke so največkrat od lastnih čeb< 1 napadene. Prigodilo se je že, ko sem imel sat z neoprašeno matico v roki, da so jo čebele napadale in sem jo moral zapreli. Odsvetoval bi vsakemu čebelarju, brez nujne potrebe panj narazen jemati na take popoldneve, kadar matice na prašenje izletavajo, ker se s tem čebele vznemirjajo in domov prišle matice raje napadajo. Prigodi se, da se matice po več tednov ne oprašijo ali celo neoprašene ostanejo. Uzrok temu je, da ima matica pohabljene perutnice, ali jo zadržuje slabo vreme; v bolj redkih slučajih pa pomanjkanje trotov. Tudi zelo majhne, slaborazvite matice se nerade oprašijo in če se že to zgodi, so navadno malorodovitne in v kratkem času poginejo. Imel sem pred nekaj leti tako majhno matico, da je bila neoprašena manjša, kakor druge čebele. Oprašila se je vendar. Hotel sem jo za poskušnjo prezimiti, a mi je že prvo zimo poginila. Tudi v takih panjih se matice ne oprašijo, v katerih čebele z matico vred stradajo, lačna matica se ne opraši, kar je naravno, ker spolovila pri vsaki stradajoči živali le slabo ali nič ne delujejo. Gladujoče matice le redko izlete delajo, ali pa jih popolnoma opustijo. Imam vsako leto več majhnih panjev — in to samo do jeseni — kateri imajo samo po tri do pet satov, da mi mlade matice redijo; pri teh sem imel dovolj priložnosti se o tem prepričati. Nobena se ni oprašila, če kateri prej ni imel kaplje medu, če pa sem dodal sat medu, je že v malo dneh jajca legla. Kdor med desetimi mladimi maticami nobene ne izgubi, mu čestitam! V neugodnem vremenu in slabih letinah sem imel že slučaje, da sem od trideset matic jih izgubil deset. Da pa čebelar temu v okom pride, treba si je matice v takem slučaju posebej rediti, o čem bom morebiti drugokrat pisal. Vsem čebelarjem našega društva želim pri maticah dober izid in Vam pošiljam tem potom najprisrčnejši čebelarski pozdrav. -*- Navodila k umni čebeloreji. Podaja Hinko Likar V. K rojem prištevamo tudi lakotne roje, kateri pa prav za prav niso roji, ampak nekaka selitev, nekak beg čebel. S pravimi roji se čebele po- množe, z lakotnimi se pa čebele ne pomnože; ampak zaradi pomanjkanja hrane izletijo, hoteč si poiskati boljši kraj, kjer jim ne bode primanjkovalo živeža. To se zgodi navadno v spomladi in v jeseni, kadar ni paše in si tudi popred niso mogle nanositi živeža. Lansko leto je imel marsikateri čebelar lakotne roje, ker je bilo tako slabo leto, da si čebele niso mogle skoro nič nabrati. V tem slučaju izletijo čebele s tako silo, s takim šumom in brenčanjem, kakor o pravem rojenju, zato pravimo tudi temu izletu roj; ker pa čebele izletijo zaradi lakote, zato mu pravimo lakotni roj. Kakor so prvi roji v veselje čebelarju, tako so mu slednji v žalost. Do zadnje kapljice, da še celo mlado zalego povžijejo revice, staro pa izmečejo, da je ni treba krmiti in ko ni trohice živeža v panju, izletijo, navadno v smrt, ker tudi drugod ne dobijo zadostnega živeža, zlasti še jeseni ne. Potemtakem imamo šestero rojev: 1.) Prveci z oplojenimi maticami. 2.) Prveci-pevci z neoplojenimi maticami. 3.) Pevci družci, tretjeci, četrteci, z neoplojenimi maticami. 4.) Unuki, z oplojenimi maticami. , 5.) Unuki-družci, tretjeci z neoplojenimi maticami. 6.) Lakotni roji. Dostikrat se pripeti, da čebelar ne more vjeti vseh rojev, da ni navzoč, ali iz kakorkolišnega uzroka. V takem času pa izletita dva roja ter se vsedeta skupaj v en grozd ali v eno kepo. Kaj naj naredi čebelar v tem slučaju? Ako sta oba roja prveca z oplojenima maticama in nista posebno močna, otrese naj čebelar oba roja v en panj. Imel bode ljudstvo, da ga bode vesel! Ako pa hoče imeti dva roja, ogleda naj čebelni grozd ali kepo, morda bode zapazil kje matici. Morda se mu bode posrečilo vjeti obe! Dene naj isti v kletki, za tem pa naj strese polovico čebel v en panj, drugo polovico v drug panj in naj da vsakemu roju eno matico iz kletk. Ako vjame le eno matico na grozdu, naj zapre isto v kletko, čebele pa zopet v dva panja otrese. Panj z matico ostal bode miren, oni brez matice postal bode pa nemiren; temu naj da čebelar hitro matico iz kletke. Čebele bodo takoj mirne in roja sta gotova. Ako pa ne najdeš v grozdu nijedne matice, stresi roj na rjuho, poškropi ga z vodo, in poišči matici. Ko jih najdeš, razdeli čebele v dva dela ter daj vsakemu eno matico. Na ta način delaj, ako so ti trije roji skupaj sedli. — Ako sede več rojev-družcev, tretjecev skupaj, tam je mnogo matic, ter lahko jih vjameš, kolikor jih potrebuješ. Razdeli čebele na toliko delov, kolikor rojev hočeš imeti. Skoro gotovo bode v vsacem delu vsaj že ena matica, a za slučaj, da bi je le ne bilo, daj vsakemu roju eno vjeto matico. — Drugače je pa, ako skupaj sedeta roja z različnimi maticami, t. j, z oplojeno in z neoplojeno matico. Tu pa nastane boj in klanje, da je polovica čebel uničenih. Le redko kedaj se mirno združijo. Ako je mogoče, naj za-brani čebelar, da taki roji skupaj ne sedejo. Zakrije naj prvi roj s kakim platnom, ali drugo rečjo, ali pa naj okolo prvega roja z vodo škropi. Vselej to gotovo ni mogoče, ker roji dostikrat visoko sedejo. Ako sta roja mirna, naj strese ves grozd na platno, poišče matice, dene iste z nekoliko čebelami v panje, katerih skončnice so na rjuhi druga proti drugi obrnjene. Čebele se bodo same razdelile ali razšle; in sicer k oplojeni matici največ, Vse druge čebele pa združi v en panj. Slišal sem tudi, da je skupaj vsedle roje djati dobro v prazno kad ali v čeber in notri obesiti toliko vejic, kolikor rojev je skupaj sedlo. Čebele se baje potem same razdele; vendar tega pri-prastega sredstva še nisem poskusil, a če pridem kdaj v tak kritičen položaj, se hočem prepričati, kaj je na tem resnice. -*- Avstrijski panj. (Piše Jan. Jurančič.) Dober panj je glavni pogoj in podlaga uspešne čebeloreje. Panj, kojemu so vse lastnosti dobrega čebelnega bivališča lastne, mora: 1.) varovati čebele vseh škodljivih vremenskih uplivov, pa tudi raznih sovražnikov in škodljivcev; 2.) mora biti pripraven, da čebelar svoja vsakovrstna čebelarska opravila po mogočnosti lahko in v najhitrejšem času izvrši; 3.) mora biti ugoden in primeren čebelni naravi, njenemu ž i vi ju in razvitku. Eden izmed prav dobrih in v naši državi najbolj razširjenih panjev je avstrijski panj. Navadno je stoječ, s tremi vrstami satov, vendar delajo se po tej meri tudi ležeči, z eno vrsto satov in taki, z dvema vrstama. Notranja širokost je 25 cm, visokost 69-4 cm in globokost 40 cm, t. j. za 10 satov in okence. Satniki visijo v 0-6 cm (6 mm) globokih zarezah (glej podobo 1) *) ter so zunaj merjeni 21'2 cm visoki in 23'8 cm široki. Zgornja ločka je 26 cm dolga ter sega v vsako zarezo 0-5 cm (5 mm) (glej podobo 3, A, B); spodnja ločka je dolga 25-8 cm ter moli na vsakem koncu za 0'5 cm (5 mm) črez stranski krak (ločko), da vzdržuje nespremenljiv prostor med satnikom in steno panjevo. Med zgornjim in spodnjim satnikom, kakor tudi med satniki in steno, potem vrh satnikov pod pokrovom mora biti povsod 0-6 cm (6 mm) prostora; ako je ta prostor večji, ga čebele z vernim satjem izdelajo, če je pa manjši, je to prav ugodno zavetišče veščam in črvom, ker ne morejo čebele do njih. Posamezni deli (ločke) satnikov so 2-5 cm široki in 0-6 cm (6 mm) debeli. Posebne važnosti je to, da so vsi satniki popolno enako veliki, kakor tudi, da so vse ločke natančno enako debele in široke. Kdor tega ne upa doseči, je na boljem, da ima panje z nepremakljivim delom. V vsakem panju so štirje večji satniki, ki obsegajo obe vrsti in so tedaj 43 cm zunanje mere visoki (glej podobo 3, A). Na sredi so razdeljeni s povprečno ločko, da je satje v njih trdneje. Ti satniki so v vališču za to, da se zalega na nepretrganih satih spomladi hitreje množi in neomejeno razširja. Obesijo se na 2., 3., 4. in 5. mesto od prednje stene, t. j., najprej pride v vsako vrsto en kratek satnik v panj, potem štirje dolgi; potem šele po potrebi zopet kratkih, kolikor je ljudstvu potrebno. Notranja visokost panja je razdeljena tako-le: prazen prostor pod satniki tik ob dnu.......... 2 cm spodnji satnik............... » prostor med prvo in drugo vrsto........ n drugi satnik................. » prostor nad zgornjim fatnikom.......... » vodoravni predal med vališčem in mediščem..... n prostor pod tretjim satnikom .......... . . . 1-— n tretji satnik (v medišču)............ , . . . 21-2 n prostor nad tretjim satnikom in pod pokrovom . . . , ii 69-4 cm. Ulice pod satjem so po 1 cm; sat z ulico vred potrebuje po tem takem natančno 3-5 cm prostora. Da se ta razdaljenost vzdrži, imajo satniki na vseh štirih voglih žrebljičke (glej podoba 3 A a) ali kvačice (podoba 3 B b), koje mole toliko iz lesa, da merijo z ločko vred 3'5 cm. Žrebljički ali kvačice so ali vse na eni strani (glej podoba 3 A a) ali pa stoje križem (podoba 3 B b), t. j. zgoraj na desnem voglu spredaj, spodaj na desnem zadej, zgoraj na levem zadej, spodej na levem spredaj. Sicer je to brez velikega pomena ali se ta priprava naredi tako ali tako, vendar, kakor kdo dela od začetka, tako naj ima pri vseh satnikih. drugače ne pridejo povsod prav. Povdarjam pa še enkrat, daje natančnost pri satnikihglavni pogoj. Predal, ki loči vališče od medišča, je 1 cm debel in ima v drogi tretjini panjeve globokosti 8 cm veliko, okroglo veho, koja je zaprta s primerno pilko ter služi za pitanje in v dobrej paši kot prehod čebelam v medišče. liazun tega je še tik ob prednji steni 12 cm dolga in 0'6 cm (ti mm) široka veha, prelaz koja se odpre spočetka, ko še čebele v medišču le kake 4 do 6 satov obsedajo, ali v manj dobrih letinah. Da se prostor v panju zamore poljubno povečati ali zmanjšati, ima panj dvoje oknic, eno manjše za medišče in eno večje za vališče (glej podobo 2 A, B). Poslednje ima spodaj 3 cm visoko zaklopnico, katero odpremo spomladi, ko panj snažimo, ali če hočemo od spodaj krmiti. Okvirji za te oknice so 3'5 cm široki in 1'4cm debeli; šipa je vtrjena na notranji strani okvirja (ne na sredini okvirjeve debelosti), tako, da stori na notranji strani šipa in okvir ravno ploščo; čebele bi sicer zadnji sat (pri oknu) debeleji naredile, ali bi na okno samo začele še en sat zidati. Razume se, da mora tudi okno imeti žrebljičke ali kvačice za potrebno oddaljenost (1 cm) od zadnjega sata. Tukaj popisani panj obsega za 22 malih satov in za 4 velike prostora, toraj za 30 malih. Kdor želi panj samo z dvema vrstama satov, naj ga naredi 47 cm globokega, toraj v vsaki vrsti 14 satov. Tak panj ima premakljiv navpični predal, koji loči vališče od medišča. Predal ima tudi žrebljičke, da obdrži oddaljenost satnih ulic. Vališče je spredaj pri žrelu, medišče pa zadej. -K>S 88 K®-*— Prehod v medišče naredi se tik ob dnu 1 cm visok po celej širokosti panja. Ta prehod je za to kaj pripraven, ker matica ne pride z lahka na dno panja ter tako — tudi brez matične mreže — v najredkejem slučaju zaide v medišče. S tem navpičnim predalom se lahko panj poljubno razdeli, va-lišče na večje ali manjše omeji, kakor krajevne in pašne razmere zahtevajo. Panj z eno vrsto satovja, t. j. ležeči, je na 12 satov dolg'ter se odpre tudi od zgoraj, ker od zadej je pretresen in za razna opravila, zlasti za pometanje čebel s satovja, manjka prostora, Pokrov je počrez razdeljen v dve polovici; prednja polovica ima veho, nad katero se v dobrej paši naloži nastavek kot medišče, v kojem je 8 satov. Vendar pa tak panj ni kaj posebnega, ker je majhen in se v njem težko izvršujejo razna opravila. (Konec prihodnjič.) -«- Pravila slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. Ime, sedež in namen društva. § 1. Društvo se imenuje: „Slovensko osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani." Namen društva je, pospeševati, zboljšati in razširjati čebelorejo po vseh slovenskih deželah. § 2. Da društvo doseže svoj namen, poslužuje se sledečih sredstev: a) prejema letne doneske od društvenikov; b) izdaja društveni list: „Slovenski čebelar" ; c) zasnuje društveno knjižnico ter skrbi, da se dobre strokovne knjige in podučni spisi med udi širijo; d) skrbi, da se nastavijo čebelarski potovalni učitelji; e) podpira ude djansko pri spečavanju čebelarskih pridelkov ter pri nabavi čebelarskega orodja in panjev; /) ustanovi j a podružnice po vseh slovenskih deželah; g) vpliva na postavodajstvo v čebelarskih stvareh po odobravanjih in predlogih na vlado in poslance; pospešuje pravico pri čebelarskih pravdah po zvedencih in zaupnih možeh; k) prireja čebelarske shode, pri kojili se vršijo javna predavanja in djanska razkazovanja, po razmerah tudi razstave; i) izvaja podpore iz javnih zakladov za povzdigo slovenske čebeloreje. Društveniki. § 3. Društvenik more biti vsak človek dobrega imena. Dolžnost je vsakemu društveniku ravnati se po društvenih pravilih, podpirati društvene namene ter skrbeti za razširjanje in blagor društva. § 4. Društveniki ali udje so po njihovih izvršujočih razmerah: a) redni udje, ki plačajo udnine 1 gld. na leto; b) podporni udje, ki plačajo najmanj letna 2 gld.; -H>a 89 Rn- c) dopisovalni udje, ki zlasti podpirajo društvo z dobrimi, podučnimi spisi; dolžnost je najmanj dva rabljiva spisa v letu poslati; d) častni udje, ki po vstrajnem delovanju storijo mnogo za društvo, sploh za slovensko čebelorejo. § 5. Eedni udje se sprejemajo, ako se pismeno ali ustmeno pri društvu za to oglasijo; podporni, dopisovalni in častni se pa na predlog odborov ali na predlog kakega društvenika po njih zasluženju v rednem občnem zboru volijo. § 6. Kdor hoče od društva odstopiti, ima to najmanj 14 dni pred koncem leta društvu naznaniti (ustmeno ali pismeno). Letnino je dolžan vsak društvenik po enkratnem opominu plačati do 31. marca, sicer se iz društva izbriše. Dopisovalni in častni udje niso še posebej dolžni plačevati letnino. § 7. Kdor društvo ali odbor občutljivo žali ali na škodo društva deluje, potem, kdor kot družbenik svojih dolžnosti vsestransko ne izpolnjuje, more se o občnem zboru iz društva izključiti. Vodstvo društva. § 8. Društvo vodi odbor, to so: predsednik, podpredsednik in petero odbornikov, katere voli za dobo enega leta občni zbor. Odbor voli iz svoje sredine tajnika in blagajnika, katera posla pa more oba opravljati tudi ena in tista oseba. § 9. Voliti in voljen biti zamore vsak družbenik; tudi prejšnji odborniki se smejo zopet voliti. § 10. Službe vseh odbornikov so častne, toraj brezplačne, izvzemši tajništva in blagajništva, vendar spričani izdatki za namen društva se vsakemu povrnejo iz društvene blagajne. Istotako se povrne voznina po železnici odposlanim zastopnikom podružnic k občnemu zboru in sicer od dotične podružnice in unanjim odbornikom osrednjega odbora. §11. Vrlim, vnetim in veščim pisateljem, koji storijo v tej zadevi veliko nad svojo dolžnost, more odbor priznati primerne nagrade. § 12. Društveni tajnik izvršuje vsa pisalna opravila, podpisuje s predsednikom vsa od društva izhajajoča pisma, oskrbuje knjižnico, vzdržuje vseh društvenih reči inventar ter vodi pri sejah in občnem zboru zapisnik. § 13. Blagajnik prejema dohodke, izplačuje izdatke, ter vodi natančni račun, katerega ima vsako leto dovršenega in sklenjenega občnemu zboru predložiti v odobrenje. Pri tej priliki volita se še za vsakokratni občni zbor razun odbora dva preglednika računov. § 14. Urednik društvenega lista ima pri občnem zboru in pri sejah z odborniki enake pravice, bodisi v odbor voljen ali ne. Letno plačo za uredo-vanje odloči mu občni zbor. Občni zbori in shodi. § 15. Redni občni zbor sklicuje in vodi predsednik ali, če je ta zadržan, podpredsednik. Občni zbor vrši se vsako leto v Ljubljani in sicer po vspo-redu, ki izide vsaj 14 dni pred občnim zborom v društvenem glasilu, če se tako izdaje, drugače pa v uradnem glasilu c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor vrši se navadno ob novem letu. § 16. Občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 16 društvenikov. Če občni zbor ni sklepčen, ima se sklicati v najkrajšem času nov občni zbor, ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. § 17. Izredni občni zbor ima pravico sklicati društveni predsednik ali če to zahteva najmanj 20 društvenikov. § 18. Občni zbor voli odbor, določa letne doneske društvenikov, potrjuje letna poročila, račune in proračune, potrjuje ustanovitve podružnic ter daje navodila odborovemu delovanju. Sklepi občnega zbora so veljavni, če za nje glasuje nadpolovična večina navzočih udov. § 19. Predsednik zastopa društvo na zunaj ; on podpisuje s tajnikom vse spise, katere izdaje društvo ali društveni odbor, imenoma tudi vse pravno-veljavne spise. Kadar je predsednik zadržan, preidejo vse z njegovim uradom združene pravice in dolžnosti na podpredsednika. § 20. Čebelarski shodi, najmanj po eden na leto, prirejajo se po možnosti meseca maja ali začetkom avgusta, ko je čebelno življenje najbolj živahno ter se morejo djanska razkazovanja in predavanja najboljše izpe-ljavati. Ti shodi imajo se v društvenem glasilu najmanj 3 mesece prej naznaniti, da se zamorejo merodajni faktorji pravočasno pripraviti. Razun predavanj in praktičnih razkazovanj morejo se pri shodih tudi prirejati razstave, veselice v korist društva, obiskovanje izglednih čebelnjakov itd. Podružnice. § 21. Podružnice se morejo ustanoviti po vseh slovenskih deželah in to s privolitvijo osrednjega odbora s potrjenjem občnega zbora. Število podružnic ni omejeno. § 22. Izvenkranjske podružnice si lahko ustanovijo podružnične zveze za posamezne kronovine. § 23. Podružnice imajo nalogo, nabavljati si v svojem okolišu vse napredne čebelarske naprave, katerih si posameznik le težko nabavi. One imajo nalogo pospeševati čebelarstvo, osobito opozarjati osrednji odbor na vse pogreške čebelarstva po deželi. § 24. Da zamorejo podružnice vspevati, dovoljuje jim osrednji odbor, dokler ima osrednje društvo manj nego 1000 udov 20 °/0ni delež letnih doneskov društvenikov dotične podružnice; ako se pa povzdigne osrednje društvo nad 1000 udov, zamore se ta odstotni delež primerno zvišati. § 25. Državne in deželne podpore namenjene za Kranjsko, porabijo se le za podružnice na Kranjskem, istotako porabijo zveze vse podpore za podružnice dotične dežele. § 26. Osrednji odbor naj skrbi poleg tega za rezervni fond in sicer na ta način, da naklada v ta namen najmanj 10 % vseh društvenih dohovkov. § 27. Udje podružnic so ob enem tudi udje osrednjega društva ter vživajo enake ugodnosti in pravice in jih vežejo enake dolžnosti. -K>Ž3 91 SfH 94 Popravek. V spisu „Mera iu razmere-' v štev. 6. našega lista str. 71 10. vrsta od zgoraj mora biti 7 0.000 cm3, namesto 7000 cm'\ kar naj čč. čitatelji blage volje oproščajo ter si četrto ničlo pristavijo. -$--Jan. Jurančič. Vprašanja in odgovori. Vprašanje p. V svojem čebelnjaku sem zapazil pod nekim panjem velikega „voža", pa ga ne maram ubiti, ker je kmetijstvu koristen. Če li čebel ne pojeda? (Fr. O. v Dol. T.) Odgovor: Vož ali gož je jako podoben belouški, samo daljši in debelejši je kot ta, a tudi nestrupen. Kot belouška, tako je tudi gož kmetijstvu koristen, ker pridno lovi miši. Marsikak čebelar ga je že našel v bližini čebelnjaka, ker je poseben prijatelj mlade, bele zalege, katero čebele kot skaženo izmečejo iz panjev in jo gož zvečer in ponoči pred panjovi išče. Starih čebel, naj so mrtve ali žive, se ne loti, ker niso tako sočnate ali mlečnate. Kakor vsem kačam, tako ljuba je tudi gožu gorkota, zato ste ga našli pod panjem, kamor se je čez dan skril in se od panjeve gokote grel. Pa ne samo gož, veliko raje se priplazi k čebelnjaku ali celo v čebelnjak gad in modras, iz ravno istega uzroka. Zlasti predrzen je gad. O njem je pravil čebelar Janez Avbelj iz Peškili Kanderš uredniku tega lista to-le: „Poletu spal sem vedno v čebelnjaku. Luči navadno nisem jemal sabo, samo kadar sem krmil, sem svetil. Nekega večera, — bilo je ravno ob času prve košnje, ko se pri nas paša nekoliko pretrga — spomnim se v čebelnjaku, predno sem se vlegel, da bi ne bilo napačno, če pokladem čebelam. Naredim toraj luč ter napolnim koritce do roba in jih porazdelim potreb-nejšim. Ker sem imel ravno luč, popraviti sem si hotel nekoliko ležišče; sicer bi tega ne storil, ker truden človek tudi na trdem sladko spi, posebno če mu delajo čebele z zamolklim šumenjem celo noč najprijetnejšo muziko. Odgrnem posteljo, — kar zagledam na rjuhi nenavadno debelega, v klopčič zvitega gada, ki ni hotel zbežati, samo vrat je malo nazaj zavil, kakor da se je pripravil, takoj vsekati. Mislil sem, — ne, nič nisem mislil v tistem trenutku, samo zdelo se mi je, da mi je zastala kri in mi zledenila po žilah, kajti ganiti se nisem mogel, samo gledal sem vraga, a on mene. Še sedaj so mi tisti trenutki pred očmi in nikdar jih ne bom pozabil! Keči morem, da sem bil v življenju v marsikaterem nevarnem položaju, vsaj sem bil vendar pri Kustoci in straha nisem poznal, a to me je tako prevzelo, da bi morebiti okamenel, da se ni gad počasi zmotal za vzglavje in odtod za panj pri steni. Da nisem tisto noč in nobeno več v čebelnjaku spal, mi lahko verjamete, pa tudi to, da nikdar več ne bom; žal mi je le po prijetnem šumenju, ki me je vsako noč zazibalo v lepe sanje, katere so me tolikokrat prestavile v ona blažena mladostna leta, ko sem se veselil z domačimi fanti pri „Banturju", kjer smo se pri harmoniki zbirali na poskok, ali pa se mi je sanjalo, da kot nekdaj, marširam z vojaško „bando" iz kraja v kraj; največkrat pa se mi je sanjalo, da imam roj in včasih sem cele noči v sanjah ogrebal. To vse je povzročalo ono skrivnostno čebelno šumenje v -H»a 95 B»-*- tihih nočeh, zdaj pa sanjam le vedno sanje o vsakdanjem življenju in o tega skrbeh. — Pa še nekaj moram priznati, namreč to, da od takrat, ko me je pravočasna skrb za čebele rešila gotove smrti, še nikdar nisem pustil svojih čebel stradati in da sem jim vedno rad kako žlico čez potrebo primaknil. Storil sem to iz hvaležnosti, a čebele so že tako „prištimane", da ne prejemajo dobrot zastonj, ampak jih vračajo kolikor morejo v obilni meri in to so tudi meni vedno storile. Tako sem vedno zadovoljen s svojimi čebelami in one z mano tudi," Pravil je ta čebelar tudi na dolgo in široko, kako sta z njegovim hlapcem drugo jutro po zgoraj omenjenem večeru in še pozneje lovila tistega gada, a vsega ne moremo priobčiti, čeprav bi bil ta gadji lov za vsacega naravoslovca zanimiv, samo to naj bo povedano, da jima je dvakrat ušel, a sta ga naposled vendar v steklenico, v katero sta vlila nekoliko mleka, ujela. Vprašanje 10. Kam naj se obrnem za slikanje panjevih končnic? (M. R. v Č.) Odgovor: Lepo je, ohraniti staro slovensko navado, imeti vse panje poslikane, kajti to ni samo lepo, ampak tudi zelo koristno. Koristno zato, Ker ostanejo končnice, ki so izpostavljene solncu in včasih dežju, bolj trpežne, pa tudi zato — in to smatramo za večjo važnost in korist — ker si matice pri prašenju lažje zapomnijo pravi panj. V onih časih, ko so se naši dedje z večjo vnemo pečali s čebelarstvom, je bilo več bolj ali manj „slovečih" slikarjev končnic. Seveda so bili večinoma vsi samouki, vendar, če opazujemo tu ali tam stare panje, vidimo, da so nekatere prav čedno risane, četudi slike niso po proporciji in perspektivi povsem pravilne. O priliki spregovorili bomo — če ne pride kaj vmes — kaj več o raznih podobah na končnicah. Nekatere so že jako stare, po 100 in več let in vendar se pri nekaterih slikarija še precej razločno spozna. Prednik ima panj s končnico iz 1. 1729. Če ima kdo še starejšo, naj naznani to uredništvu; prav lepo prosimo za to uslugo. Nam zdaj ni drug slikar končnic znan, kot g. Gašpar Bizjan, naš ud iz Podutika, pošta Št. Vid nad Ljubljano, ki dela vedno ličnejše podobe. Ako kdo še za koga druzega vč, naj blagovoli naznaniti uredništvu, da priobčimo v listu; morebiti ustrežemo s tem še kakemu drugemu udu. -*- Novi udje čebelarskega društva za 1. 1899. V mesecu juniju so pristopili sledeči častiti udje: Frančišek Lazar, gostilničar v Sedli, pošta Breginj. — Šolsko vodstvo na Humu, pošta Ormož ob Dravi (Štajersko). — Franc Črešnar, posestnika sin, Koroška vas, pošta Oplotnica. — Janez Čemažar, kapelan v Sevnici ob Savi (Štajersko). — Ivan Globelnik, župnik v Polšniku, pošta Litija. — Anton Debevec, posestnik v Čužnji Vasi, pošta Trebelno pri Mokronogu. — Šolsko vodstvo v Dražgošah pri Železnikih. — Ivan Eržen, urar, pošta Cerklje, Gorenjsko. Listnica uredništva. Gosp. Fr. K. v Gr. (Primorsko). Ker nimamo cenika tvrdke Kolb in Gröber (Lorch bei Gmünd) Vam ne moremo odgovoriti, ker nam ne opišete razlike topilnikov pod številkami 83, 84 in 59. Odgovorili Vam bomo s pismom, kadar dobimo cenik, katerega smo naročili od zgoraj omenjene tvrdke. — Gosp. M. R. v C.: Stiskalnico za mecl ali za vosek si naročite lahko pri tvrdki baron Rothschütz v Smreku pri Višnji gori. Izdelana je taka stiskalnica jako močno iz hrastovega lesa, vendar je priročna in dela čisto in hitro. Praktična je. zlasti radi tega, ker ima med plohoma, ki stojita navpično, mrežico, v katero pride vreča z medenim satovjem ali z razkuhanimi veščinami Stane 12 gld. iu je 40 kg težka. Aii Vam to-pilnik ne ugaja? — Gosp. V. L. v G : Najboljši čas za odjemanje medu je zvečer, nikdar pa ne storite tega po dnevi, sicer bodete ropanja sami krivi. Izmetavate lahko v zaprtem prostoru tudi po dnevu, kadar so čebele precej vletene, vendar obešajte izpraznjene sate šele zvečer nazaj v panje. - Satovja, v katerem je zalega, ne devati v izmetalnico! — Najboljša je izmetalnica z »emailiranim« plaščem in dnom, a zadostuje tudi iz pocinkane pločevine (pleha), samo zelo se mora paziti na snago; to pa čebelar itak mora vedno. Radi cene berite v prejšnji številki članek: Po orodju se sodi mojster, po mojstru pa delo. V tej številki bodete tudi našli, kar vprašate, samo pazno berite; če po vrsti berete, bodete takoj pri številkah, ki vas bodo gotovo zadovoljile. Naročite si cenik čeb. zadruge v Št Petru v Savinjski dolini pri g. nadučitelju Klopčiču istotam in potem po Vaši volji srečno zberite. — Gosp. J. J. v A.: Prihodnjič! — Veleč. gg. udom odgovorimo na razna vprašanja po možnosti kmalo pismeno. — Gosp Fr. Č. na R.: Da, gospod predsednik, zakasnil sem. Mislil sem si: če je zamudila spomlad jeden mesec, čebele pa tudi toliko in še več, naj pa še urednik nekaj dai, vsaj zamujenega ne bo s tem ničesar ; vendar iz Vašega, sicer jako prijaznega in Ijubeznji-vega opomina uvidim, da vi niste teh misli. Ta Vaš očetovski ukor si hočem vzeti k srcu in polagoma zamujeno dohiteti, da zadovoljim vse častite ude in s tem tudi Vas. Gotovo bi pa izšla ta številka že zdavnej, da mi ni nenadna vest, ki je i Vam dobro znana, koncentrirala vseh misli, a mi še zdaj ne gre v glavo. Toda — sursum corda! — Na zdar! čebelarska zadruga v Št. Petru v Savinjski dolini prodaja amerikanske panje (pa ne po Pavlinovi preosnovi) po 3 gld. Gerstungove po 2 gld. in domače po l gld. — Umetno salovje po 2 gld 1 kg. — Izmetalnice po 5, 8 in 10 gld. — Vse drugo potrebno čebelarsko orodje po najnižji ceni pošteno izdelano. — Cenik brezplačno. Za čebelarsko zadrugo: JOŽEF KLOPČIČ nadučitelj v Št. Petru y Savinjski dolini. (Štajersko), "v"vvyr'vyrwvyr v ▼ vv-v v^r yr v Udnina (1 gld.) in reklamacije naj se blagoizvolijo pošiljati č. g. Fr. Mekincu, duhovniku v pokoju, cesta Mestni log št. 8, Trnovo, Ljubljana, dopisi in članki za list pa uredniku „Slov. čebelarja" Frančišku Rojini, nadučitelju v Šmartnem pod Šmarno goro, pošta Št. Vid pri Ljubljani.