PUBLISHED AND DIETBIBUTgO CTCDEB PERMIT (No. M6) AUTHORIZED BY TBB ACT OF OCTOBER 6 117, ON FILE AT THB FOOT OFFICT OF KSW TORE. H, T. By Oribf of tKi Tt**H. A. B. Burleson, P. M.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja sa vse leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki
Tha largest Slovenian Daily in the Unit »d State*.
Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 212 — ŠTEV. 212.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 10, 1921. — SOBOTA, 10. SEPTEMBRA, 1921.
VOLUME ZXIX. — LETNIK XXIX.
CECIL DOLŽI AMERIKO ZAVLAČEVANJA
PRAVI, DA SKUŠA AMERIKA ZA VLEČI REŠITEV MANDATOV. GIBANJE ZA DEFINIRANJE ČLENA X., DOGOVORA GLEDE
LIGE NARODOV.
Ženeva, Šviea, 'J. septembra. — V ostrem govoru pred zbornico Lige narodov je včeraj lord Robert (Veil. zastopajoč Južno Af-riko. obdolžil vla<« Združenih tir-iav, da zavlačuje u vel javi jenje si Mema mandatov t«-r izjavi'. (V; ne povzroča to 'e zavlačevanja te/ko<- za narode man'Litniii or.e-melj, temveč da siti tudi nazirn-n j*-, da ni /n<iti^iaTni sist«'tn ni-druj/efra kot .'caimiflaža za aneksi JO. i To je »udi t es).
Lord Robr*/t j' zahteval, naj anii-ri.ška vla<!a takoj predloži Li-l'i svoje zahteve giede mandatom ter obljubil, da s«- bo ugodno re-šdo \ se, kar '»o zahteval Washing ton. Po njegovih mislih bo sedanja metoda ameriške vlade, ki ■>»; skuša posain:«* pogajati z velesiln-mi glede vprr.šan\ poverjenih L: ^ri. do vedla do skoro brezkončnih zavlačevanj.
Kritiziral je tudi strotro mali napredek, k.t erega se je d'»segl.i v smeri pro 11 razoroženju ter dal i/raza svojemu zadovoljstvu, d-* rasb-tlujeta v^aj glede tega vprašanja anierišk : vlada ter Licra isti cilj.
Kar se tiče mandatov — je rekel — je dvomljivo, če se je do s» trlo kaj napre«H.a i/za za In je-pa zborovanj.« Lipe. Danes stojimo tam. kjer . mo stali koncem o-tiega zasedanja.
Nadalje je rekel, da je dal dogovor glede i.ijre naro<lov defini tivne obljube narodom mandatnih, o/emelj, ila *odo namreč dobili gotovo mero « amovlade ter dostavil. da se teg i ni storilo.
Vzroka tega zavlačevanja -je rekel — pa ni iskati v svet'i. Povsem jasno je. da je bilo to za vla.'evanje izključeno pripisovat' \ ladi Združenih držav. Dne 24. fe. bruarja je t t vlada protestirala proti deflnir« nju zadeve n-.indu-tov. da bi njo vprašalo za svet glede te-ra. I)ne 1 marca J«1 povabil svet I/ure narodov ameii-sko vlado, na i razpravlja '/. njim glede ruandrtov, a prejelo se n" nobenega od«;ovora.
Lord Robett je r.ato povila! kako je svet Lige narodov nato naprosil glavne sde. naj uravnajo zadevo r Wnshinptonom ter rek« 1 da je izvedel iz časopisja, da ie prišla iz Washington® poslanica, o kateri je domneval, da bo sporočena svetu Lipe narodov. Or
ne vidi nobenega ugovora proti ameriškim zahtevam ter je še do-, stavil:
—	Edini ugovor, katerega je mogoče storiti proti ameriški via di. je ta. da so bili pogoji objavljeni prepozno.
Tega ne storim, — je nadaljeval 'ord Robert, v namenu, da bi kritiziral vlado Združenih držav. ki ima ^ - veda polno pravico zasledovati s-ojo lastno politike temveč da obrnem pozornost zbor-niee na način, kako to zavlaeeva nje vpliva na sloves in delo Lig«'.
—	Vsakdo .nora priznati,. <la je zaželjivo. da dobe prebivair-i teh ozemelj varstvo, k; j«* bilo dolo-čeno zanje iti <la se ne vko-»Miini naziranje. da so mandati le k a muflaža za aneksije. Pozivjam. da se ves svet Lige setlaj, ko ima predloge Združenih držav, takoj loti dela mandatoi. Nadaljujmo brez strahu svojim delom. Pi:-»lobili si borno rešpekt in nuljx. ro narodov, «•«• bomo vršili "o. — kar je očividno naša naloga, bro/ ozira na kako drugo stvar.
KANCE LAK WIRTH IN BA VARSKA.
Berlin, Nemčija. 9. septembra. Pot«-m ko so s«* tukaj tekom zadnjih dni vršil.* konference mod za stopniki zvezne vla«le ter onimi Ravarske. j«* pričakovati skorajšnjega odpravi jen ja težkoč, ki ob-stajajo med zvezno vla«lo ter Bavarsko. Zastopniki bavarskegr kabineta ter koalicijskih strank, ki s«» zastopane v zvezni vladi, so se dogovorili i.'lede zadeve kan-celarjem Wirlhoin in slednji je baj»* p<<mi<li! bavarskemu ministrstvu k«>mpro::«is. ki je baje sprejemljiv.
T«'žkoče so >e pričele, ko je d;«! predsednik E»*ert zvezni vladi i"-\anredne polnomoči ter je kan-«*«'lar slednje porabil, da zatre list«*. prepove nošenj«' uniform tei razveljavi obredno stanje na Ba-varskem.
Nekaj časa j- izgledtlo kot da se bo stvar nevarno poostrila, a obe stranki sta postali sedaj bolj spravljivi in vsled teua «>o najbrž prišlo do sporazuma.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M potom ni!« bank« Uvrftojejo po nlikl mbI, aanealjivo Is kitr« IVAaraj to bila n»ii eena aladafta*
%
JVQOETJLVUA:
HacpoiHja aa aadnja poftta In lvplatnje "Kr. potoni tekom frrtd" In "Jadranaka banka" t Ljubljani
300 kron____$1 90	1,000 kron ____ $ 5.80
400 kron ____$2.50	5,000 icron ____ $28.50
500 krjn .... $3.10	10,000 kron .... $56,00
ITALIJA jm IMMBIO OZXMUMi BupoAUJn na aadnj« pošU in SaplažnJ« "Jndranakn banka*
BO 1 r ...... $ 2.80	500 Ur ...... $24.00
100 lir ...... $ 5.20	1000 Ur ...... $47.00
300 lir ...... $15.00
HZMtCi AVSTRIJA:
KaapoASja na azrfnj* potu In isplnfinjo °AdrUtkek« Hank" na Donajs.
1,000 nemško-avstr. kron $ 1.60 5,000 nemško-avstr. kron $ 6.50 10,000 nemške-avjtr. kron S13.00 50,000 nemško avstr. kron $60.00
Vradnoat danarja sedaj ni stalna, menja it TeSkral neprteako ▼ano; b tata rasloga nam ni mogoi« podati nat&nina cene rnapraj Ml rm^ omamo po eeni istega dna ko nam poolanl denar doapi r roka
Kot ffanomlnl aaatopniki "Jadranska Banka" In njenik podrni o le imamo sajamčena i sv an redno n godne pogoja, ki bodo jallka ko riati sa ona. ki aa is ali aa bodo poalnlevali naie banks.

PREDSEDNIK LIGE NARODOV
Drugemu zborovanju Lige narod ov, ki se bo vršilo v Ženevi, Švica, bo predsedoval Mr. H. A. Vaii Karnabeck. Zborovanja se bodo vdeležili zastopniki devetintrides etih nkrodov. ..
PROHIBICIJSKO GIBANJE V ITALIJI
VELIKO POVEČANJE V ZAUŽIVANJU VINA JF. IMELO ZA PG SLEDICO ZAHTEVE, NAJ UVELJAVI VLADA PRIMERNE OD
REDBE.
Fraak Saksar Stati m
12 Gsrfla»tft Umi, mfftfk
Rim, Italija, 9. septembra. —( Dočim so druu'i narodi pili nanj t<*k<iiii vojne i ir.za sklenitpri inirja, je v Italiji naraslo zau/i-vanje opojnih pijae (»benem s povišanjem plač t »t vojnimi dobi-"-1 ki, dokler ni jiostid resen problem ' Pred desetimi ali petnajstimi leti jt. bilo nekaj povsem nenavadnega videti na italijanski^ ulicah človeka, ki bi bil pod uplivoin «> pojnih pija«*. Sede j pa ni to ill i* nenavadnega in i>ijanost ima seveda /a posledica tudi poveeaao število prepirov bi zločinov.
Italija proizvede vsako leto približno 4G milijonov hektolitrov vina, od katerega se i/vozi ** inozemstvo le tri odstotke in večino tCjr« vina se proda v inozemstvo, da lahko kupi Italija nate jeklo, premog in druge surovine, katere potreb ije za svojo industrijo.
Srednji razredi, ki najbolj občutijo naraščanje življenskih stro škov, so skoro popolnoma opustili vino. a delavski razredi, ko jih place so šest do desetkrat večje kot so bile pred \ojno, izdajajo \elik del svojjh plač za vino, čeprav stane s«-daj sedem do desetkrat več kot j.* stalo v časih prtd vojno.
Domoljubni Italijani, brez ori-ra na stranke, so se pričeli bori*i proti temu zni. Ekonomist, prejšnji minister I.uzzatti in soeijalist TuratL sta se združila s slavnim starinosloveem Bon i jem in v^i trije so pričeli aktivno propajrar-do proti telesnim in materijalnim škodam, katere si bo italijanski narod zadal, če bo sedanje rtanje trajalo še naprej. Ta propagandi navaja sredstva, katerih so se pn-sluiile oblasti v starodavnih časih proti brezmernemu popivanju ter izvaja, da bo skrčenje konsuma vina in drugih opojnih pijač orno-
jročilo 2man j^anje sokili p ač, k1 sethi j uničujejo trjjov-no in pro speriteto de/ele.
Med sredstv". katera se priporoča proti prevelikemu pridelova nju vina. s* navaja tudi to, da se postavno uveljavi posaditev vinogradov, uničenih od titne uši 7. žitom. Država naj l»i nadalje pomagala vinogradnikom, da porabijo grozdje v jedilne ne pa v pitne svrhe, ter pospešila produkcijo in izvoz nealkoholičnih vinskih proizvodov.
STER1DESET VARANTOV PROTI PREMOGARJEM
Država je storila prvi korak, a:i kaznuje voditelje invazijskih sil. i 2C. polk se je vrnil v Uamp Dix
Charleston, W. Va. !t. sent. — I zveznih ki so bile p »slane v West Virjjrnijo tekom pretekle L-a tedna, se ie danes odpok!:ealo.
int';interijski polk se je vrnil v i'a m p l>ix. N. J. SS. zračni od-d<-l«-k. z izjeir.o dveii aeroplanov, je odšel proti Laujrlev Field, in s« kcija kcui ,'rie vojne služIte j'1 odpotovala v Eibjrewood arzena!.
Nobenega ofieijelneira ugotov -!a ni obja\ .lo ^lede nadaljnjega umaknjenja •"-«•». vendar pa s-1 je izvedelo, da bo v slučaju, da bo 1!>. pehotni polk poslan v svojo domačo garnizijo. 14. poik, ki je sedaj v slu>:bi v Logan okraju porazdeljen po celem okra.,u. h" je bil prizadet vsled zbiranja in oboroževanja uremogarjev in dru-jrih v zadnji .xduviei meseca avgusta.
Vojaške o1,last i so namignile, da ne pričakujejo nikakih nadalj-nih poskusov od strani premoga i -jev. da bi vkorakali v Mingo okraj v znamen j * protesta prori voj nemu pravu, ki je uveljavljeno tam.
V uradu governerja Mor«ran.'» se je objavilo, da je bil storjer. prvi korak j>ri kazenskem zasledovanju onih. ki so odgovorni z«a ne-mire ob meji Logan okraja, ko se je izdalo 40 varantov za aretacijo glavnih voditeljev celega gibanja Nadalje se je glasilo, da bo tekom naslednjega tedna sklicana posebna velika porota, pred katero bodo zaslišane p-iče. ki so bile že pozvane. V ura lu irovernerja ba ;e niso vedeli, proti katerim so bila izdana zaporna povelja.
Washington, l>. (!). sept. -Katerakoli akcija od strani zve/ ne vlade, da naprti odgovornost za zadnje nemire v premognrskei.. okraju v West Virgin i ji, bo odvisna od uspehov preiskave, kater« vodi sedaj justični department.
Zvezni agenti so na delu v okraju. kjer so se vršili nemiri, a do-sedaj niso prsla od njih še uika-ka poročila na department.
FRANCOZI POZVALI NEMŠKE VOJNE ZLOČINCE NA ODGO VOR.
BOJI NA TURŠKI FRONTI SO PONEHALI.
Carigrad. Turčija, 8. sept. — Grške sile, ki so zaposlene r. ofen živo proti turškim naeijonalistie-nim četam, so bile prisiljene prenehati z nadaljnimi napadi, ker je pričelo primanjkovati /nuni-cije.
Poročila z bojne fronte pravijo, da je akoro zavladat mir.
Pariz, Francija, 9. septembra. General von Oven. prejšnji gro-verner v Mt*zu ter general von Montgelas ter konečno jxeneral Riedl, ki so leta 1914 poveljevat nemškim četam v bližini Nomeny \ Franciji, bodo v kratkem pozvani, naj se stavijo pred vojno sodišče v Nanev. kjer naj bi se zag-ovarjali r.a obdolžitev, da so u<ranja.li grozovitosti. Če se ne bodo javili, se bo proglasilo ob sodbo v njih odsotnosti.
To obvestilo je bilo vsebovano v govoru fra icoskega justične«ra ministra, katerega je imel v nedeljo v Nomeny in v katerem je izjavil. da bo Francija samii sodila nemške vojn«- zločinece.
PREKRŠČENJE NEMŠKEGA PARNIKA.
Prejšnji narnik Berlin Severo-nemškega Llovda, ki je bil izročen White Star črti. je odplul i" Southainptona v New York pod imenom Arabic na svojem prvem potovanju izz i pričetka vojne.
Kot Berlin je bil parnik preje zelo dobro znan ameriškim potnikom ter je bil tekom vojne o-premljen kot polagalec min ter poslan v angleško vodovje. Položil je minisko polje, ki je povzročilo potop angleške bojne ladje Audacious; a je moral bežati v neko noverško pristanišče, kjer »e ga je razorožila ter interniralo za čas vojne.
ZAVEZNIKI NE SMEJO PREISKOVATI POLOŽAJA
SOVJETI SO ZAVRNILI PREDLOG VRHOVNEGA ZAVEZNIŠKE GA SVETA KOT "NEMOGOČ". — PRVI VLAK Z ŽIVILI JE DO SPEL V PETROGRAD.
Poroča Walter Duranty.
NEVARNA "CHICKEN" SOLATA.
Trenton, N. J., 8. septembra. Državni zdravstveni urad je uvedel preiskavo glede vzroka epidemije legarja ali tifusa, Ki je izbrhunila meseca .iulija v Jacobs-town. Iznašel ie, da je epidemijo povzročila "chicken" solata, katero se je serviralo pri neki slav-nosti ob prili'ci žetve. V celem ie bilo opaziti 1^5 takih slučajev, ki ki so bili zelo težki. Mogoče je. da se bo zasledilo še nadaljne slučaje. •
Obeda se je vdeležilo 400 oseb. ki so nato odnesli na svoje domove kali legarja.
Ukrenilo se je vse potrebno, da se prepreči razširjenje bolezni.
Potni listi.
Pa najnevpjSi odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovanj potnt liste samo tedaj, ako prinesejo e •»eboj kako listino iz starega kra ja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica krstni list in domovnica.
Navadna pismo ne zadostuj«
Kdor tedaj nima nobena take listine, pa želi potovati ▼ stari kraj, naj piše županstvu ana ob Čine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo iele mogel da biti jugoslovanski potni liat.
Nikdo naj tedaj ne pride ▼ New York v namenu, da bi potoval -v stari kraj, ako nima kaka gori naasn jene listine.
M Qtrtlaa* at, N«w York, RT.
Moskva, Rusija. 9. septembra. — Sovjetska vlada ne smatra predlogov N uilens komiteja nič drugega, kot za grdo norčevanje iz ljudi. l<i t;pe vsled lakoti-. .— se glasi v sklepu, do katerega je prišla ooslanica sovjetskega ministra z i zunanje zadeve. čerina. Ta poslanica zavrača zahtevo zaveznišketra sveta, da se mu dovoli poslati preiskovalni Komite j v Rusijo.
Poslanica oorazložuje na doljro in široko neoi.iijno sovražr.ost — Noulensa napram sovjetski vkuii t» r izjavlja, la ima predlagana preiskava preje namen izšpijonira ti slabosti Rusije kot pa pomaga1.! si rad a jo čim v Rusiji.
M. Lit vino v ie včeraj zvečer pojasnil zunani.m poročevalcem tozadevno stališče sovjetov.
Spričo rekorda Noulensa t'1:-dejstva, da je danes pred-.fdn'k. komiteja francoskih upnikov v Rusiji, se smatra nje«/ovo izbiro za predsednika preiskovalnega miteja kot direkten udarer. v lice. M. Litvinov je namignil, n?j najvišji svet ne nastopa še nadalje kot enota proti Rusiji.
V drugih krogih se donme\a, daje Angliji privolila v izvolitev Noulensa kot načelnika preiskovalnega komiM ja le raditega, ker je vedela, d i bodo sov jet: njega zavrnili, vsled česar bo imela pozneje proste roke ter ho lahko u-krepala zase. ker bi itak večina denarja za pomoč strada jočim Rusom prišla i/ žepa John Btdla.
Prva velika pošiljatev it A-meriške pomožne administracije je dospela včeraj v Moskvo. — Obstojala je i* tridesetih kar. ko jih vsaka vsebuje približno >o 1" ton. Tovor je obstojal iz moke. sladkorja, rii-- in kondenziranefr:. mleka. 1'pati je. »la bo odšel prvi veliki tovtvživil proti S.'.maii koncem tega tedna ter n idal jm tovor proti Kazanu. Domneva s-, da bodo tudi v Moskvi kmalu otvorili ljudske kuhinje.
Mesto je dr»bilo včeraj p*vi o-kus zime, ko pričel pihati severni veter, ki je potisnil temperaturo navzdol na 20 stopinj. Ne/ledi. na težavni položaj glede ži"il, je žt sedaj jasro, da bodo razmere v tej zimi ze! ) težavre.
List Izvestja objavlja danes, d i so zaloge premoga in lesa manjše kot so bile ob istem času pretekle ga leta in da f-ploh ne bo mogoče kuriti privatnih stanovanj. Kaj pomenja to zi slabo prehranjen*' in le napol oblečene ljudi, si lahko vsakdo satu predstavlja.
Prehranjevanje žrtev ruske lakote se vrši s sodelovanjem sov
SKOČIL V NT AG ARE SLAPOVE
jetskih oblasti, soglasuo z nekur kablogramom C. C. Bowdenn. zastopnika Ameriške pomožne administracije " Petrogralu na tukajšnji glavni stan.
—	Prva pošiljatev 600 in*lrskin ton žita in drugih živil s pariukom Phoenix je do pela in razkladanji: je bilo dovršeno dne 4. septembra
se glasi v poročilu. — Y -se .v šio irladko, a treba je bilo velike pazljivosti, da se prepreč' male tatvine od, strani pristaniških delavcev. Tukaj so na razpolago izvrstna skladišča. Sovjetske oblasti sodelujejo /. dobro voljo, a iih-še osobje ima ?a enkrat vs-_ posameznosti v svojih rokah.
—	Položaj glede živil in obleke je naravnost presenetljiv. Ceni .se da je o0 odstotkov otrok bre/. čevljev ter primarne obleke. Po- p reč-
j na racija za odrasle je 1200 kalo-j rij. Treba je :>200 kalorij m pre-I hrano odrasle/1 ali 2r>00 kaloi .j I da se ohrani človeka pri življenji:.
Delati m jramo hitro in aspr . i šno, da preorečimo velikansko umrljivost med otroci v liilo'i zimi.
ZNAČILEN POGON NA GRŠKEM PARNIKU
Boj med zveznimi uradniki in moštvom. — Pet mornarjev ie bilo ranjenih. — Tihotapstvo.
! Včeraj je dospel v newvorsko pristanišče m-ski parnik "Kinir Alexander". Zvezni uradniki so že dalj časa sumili, da ima pav-i nik na svojem krovu več '.iepo-stavnih stvari.
Zvezni detektiv Ernest Lan<_-lev .je šel na parnik ter sklenil tam z mornarji kupčijo za žganje, opij in razna druga om inilji-va sredstva. Kupna cena je znašala štirinajsttisoč dolarjev.
Ko se je pozneje vrnil z motornim čolnom, da bi kupljeno blago odpeljal, se Je pojavilo v drugem čolnu tudi osem njegovih tovai i-Šev, zveznih detektivov. Kakor-hitro so mornarji izprevide'.i. da bi. bili zvodeni za nos, so račcli streljati na zvezne uVadnike. A'nela se je pravcata bitka, v kateri je bilo osem mornarjev ranjenih. katere so odvedli v bolnišnico.
Oblasti sa zatem aretirale vso
posadko, vsega skupaj 326 oseh.
Niagara Palls, X. Y.. 8. sent. — Rezervacijski uradniki poročajo, da so videli včeraj zvečer nekega petdesetletnega moža skočiti / Goat Island i-iosta v slap.
Njegovega trupla dosedaj še niso našli.
TUDI GRKI IMAJO VELIKE TZGUBE.
Carigrad, Turčija, 0. sept — Grške bojne sile v postojankah na desnem krilu fronte ob Saka-ria reki. ki vi že deset dni v neprestanih ostrih bojih s turškimi naeijonalisti, so se pričele umikati' radi težkih izgub. Imajo namreč velike težkoče, da vzdržo svojo zvezo provizijsko bazo, ki se nahaja sto milj daleč v ozadju. Turki pa oči\ idno ne more.io izkoristiti tega umikanja sovražnika, ker so preveč izmučeni, da bi vprizorili napade.
Grške izgube, vključno bolnike, ce ceni na 10,000 mož. Čete so izmučene ter najbrž ne bodo mogle nadaljevati z boji, da preženejo nacijonaliste iz Angore.
ZNAN IZDELOVALEC AVTOMOBILOV UMRL.
Flint, Mich., 9. septembra. — \V. A. Peterson, najstarejši izdelovalec vozov v Flintu ter predsednik avtomobilske družbe, noseče njegovo I:ae, je umrl na svojem domu daues zjutraj za pljučnico. Dosegel je starost dva ;u osemdeset let.
HINAVŠČINA V ZION CITY.
Zion City, 9. septembra. — Mrs. Elizabeth Ma den, ki je bila pred kratkim aretirana, ker ni njena obleka odgovarjala predpisom kot so jih uveljavile prismojene oblas'.i v Zion City, je bila včeraj pred neko poroto spoznana krivim ter obsojena na deset dolarjev globe. Dolžili so jo strašnega zločina, da je nosila bluzo, ki se je pričenjala šele šest palcev pod vratom ter bila pr! tem še tako drzna, da je trdila, da ni taka obleka nemoralna.
Nič ni pomagalo. Morala ie od* riniti desetak.
"GLAS NARODA!!
SLOVENIAN DAILY
-•k* » -	i	own«d and Published by	_,___
-	8L0VEMC PUBLISHING COMPANY ...
(a corporation)
»IIANKSAKiER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
" Placa of Business of the Corporation and Addresses of Above Offlclers: •a Co rt una t Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
"Glaa Naroda" izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In praznikov.
2a celo leto velja list sa Ameriko	Za New York za celo leto	»7.00
In Canada »6.00 za pol leta	»3.50
Za pol leta . , $3.00	Za Inozemstvo za celo lato	<7.00
Za tat rt ku_' ''_91.50 za pol leta	»3 JO
GLAS NARODA
. < »auOkatffe	(Voice of the People)
lasucd Every Day Except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $£.00
Advertisements on Agreement.
PopUt tar*s podpisa In osebnosti m o« prSobCujejo. Denar na? sc blagovoli po-ftlijatl po Money Order. Pri SftTemembl *r»ja naročnikov pro?iino, da a« čas tudi prejfnjo bivali^« nsttianl. da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA aa C c rt lan dt Street. Borouc.'i of Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
__Z^BMŽE—__
KONCEM TEDNA.
Živimo v »asu. ko sv v enem tednu pripeti toliko izvaurednega k«»t se je ]»rej mordii v enem letu pripetilo.
Živimo v tlolii vojn, sklepanj miru, sleparije in dobie-kalovstva, političnih umorov in tlalekosežnih soeijalnili vprašanj, katere svet rešuje, pa jih nujhiže ne bo nikdar razrešil.	x x
<	e je pred desetimi leti izbruhnil spopad med dvema albanskima ali eulukafrskima plemenoma, je bilo vse časopisje polno, ljudje so eitali i . se razburjali.
Danes i Niln-e se ne zmeni, ko propadajo države, ki
so še pred kratkim zavzemale vodilno mesto.
*
Lakota v "Rusiji! Na stotisoe ljudi umira vsled direktnega pomanjkanja oziroma vsled slabe prehrane. Kdo se ZL'ane i Vrše ee konferenee, vrse se preiskave kako bi bilo mogoee pomagati, ponoči pa ni.
Pa naj napiše elankar v newyorskem dnevniku, elankar, ki zna brenkati na ljudska sred, v srce segajoč elanek o ubogem mačjem plemenu, ki se klati po new-yorskiii dvoriščih, in ljudje bodo hipoma darovali svo-te, tako pomembne, da bi se dalo /njimi rešiti na stotiso-ee stra<la,jo<'ih ruskih otrok.
★ x
Amerika si. bodisi po pravici, bodisi po krivici, lasti prvenstvo v svetu. Jn res bHahko svetovala, diktirala in izvajala, kajti na razpolago ima vsa mogoča sredstva v najobilnejši meri.
Kljub temu pa koncentrira vladajoča in odgovorna gospoda večino svoje lnieli in večino svoje eneržije v vprašanje, če je svobodni Amerikanec toliko svoboden, da si sme pogasiti svojo žejo ti l>ija?o, ki ima več kot pol procenta alkohola v tsebi.
Indijci vstajajo, Afganistanci se pridružujejo Rusiji, Irci ne bodo odnehali prej, dokler si ne pribore svobode.
To gibanje znači propada jc si!<-, ki vlada svet.
<	asopisje pa, ki je izraz ljudskega mnenja, opisuje na celih straneh obleko kake histerične ženske, ali spalnico lahkoživke, v katero se je zaljubil ta ali oni vo-denogkivi miljonar. Propadanju svetovne sile, propadanju, ki bo povzročilo splošen pokret na celem svetu, je
posveiVnilj par skromnih vrsti«-.
*
Vsakdo z zanimanjem čita o zločincu, ki je po pravici obsojen na smrt ter ima umreti na električnem stolu. Kot vsak živi stvor, si pa tudi ta zločinec želi svobode. O tej njegovi borbi za svobodo govori vse mesto, in če je borba količkokaj komplicirana, razpravlja o nji ves kontinent.
Nihče se pa ne zmeni za obupne napore zatiranih in ponižanih' narodov, po krivici obsojenih ter po pravici in svobodi hrepenečih.
Slike Roekefellerja, ki si ogleduje skladišča za olje, fotografije Forda, ki popravlja avtomobil, fotografije premogarskih baronov, ki so se enkrat v življenju toliko izpozabili. da so oblekli premogarsko obleko ter po-težkali pik, take slike razburjejo svet. Ljudje gledajo
in oč udu je jo, češ, poglejte jih junake
★
Za
črno armado pod zemljo in na zemlji, za armado, ki je s sodelovanjem zemlje ustvarila neizmerna bogastva. se pa nihče ne smeni.
Država išče napake v posamezniku ter jih 3trogo kaznuje. I*rcstrahopetna je pa in preveč brezbrižna, da bi začela z zdravljenjem rak-ran, ki resno ogrožjo njeno eksistenco.
*
Ali je sedanja doba tako ponr-mbna, da je ne moremo razumeti, ali smo mi tako brezbrižni, da,je nočemo razumeti, da nočemo vpostevati njenih zahtev?
V	gotovem oziru smo podobni muhi, ki lazi po veliki sliki. Muha z lahkoto opazi vsak posamezni vtisek eo-pičeve dlake, pravega vtisa celotne koncepcije slike \>a ni nikoli deležna.
Splošuost je sad posameznosti.
V	posameruoeti naj bi šli š<Ll tedaj, ko bomo splošuost dodobra poznali.	__.
\ ----
Dne lis. ftiaja so nas je odpelja-|>j lo s purnikom Presidents Wilson ji o ko lu r>00 SL(.\ eiu-ev iz New Yor-jJ ka proti Trstu.
Potovanja ne bom opisoval, ker j' Vsakdo izmeti ameriških Sloven-;» irv je to že >aui poskusil in poto-jl val. bodisi si a hej e ali bolj udobno.
Razmere na pa mikih so vedno J e no in b-te, a reči moram, zelo ne-j-* udobno j^ v takoimenovanean med.-p krovju. p<:s«»bn«» za se-daj precej j < visoke eene Res je. da morajo j' družbe sedaj moštvo na para i ki h -v liinogti bolje plačevati in mu da- 1 jati boljšo brano neg«; preje, to pa ~ zat«. ker je vse moštvo na parni- 1 Kili dobro organizirano in dobi tu-;5 di draginjsko doklado. \* tem ozi-j ru s o posebno dobr«» organizirani j5 |Mi]iin!š<":-i'ki in drugo moštvo, ki -vozi na Juy: aii v italjanske luke. ■ Povedali so pa. da so mrli po-j' morščakLin moštvo drugih Art <lo-r bro organizirani. Povem naj samo!1 slueaj, da si) pomorščaki nekega '1 parnika, ki je vozil proti Trstu.j' nekdaj zastavk.il i in niso hoteli ! prijeti za delo, dokler jim niso!1 dali vina. ki je imelo 14 stopinj I! alkohola. Rekli so; "Ako prične-j5 mo piti lag'ljn vino. dobimo kmalu!' samo vodo." Stavko seveda do-j' bili in tudi dobro vino.
Drugi vzrok pi>draženja j»- tudi visoka cena premogu, ne toliko v ameriških lukah. pač pa v italjan-si-.ih. Italija nima premoga in ga mora kupovati, kjer ga dobi, in povsodi ji diktirajo visoke cene. J
V	Ameriki pa ne morejo vzeti i j
premoga za tja in nazaj, ker jim
i • i i 'ne preostaja toliko j>rostora zajj
premog. Zato ]>a jiainiki tudi ne I
vozijo z vso sil(» pare, ker štedijo '
na premogu.
Xa pariiiku President e Wilson smo imeli slavnega tenorista Kn-i' j-ieo Caruso s :i() ljudmi spremstva obojega -»pola. Veliko se ji* delalo v Xew Yorku reklame za pokojnega i>evca, a od vseji;; j,^ biio k(»-j maj desetina resniee. Največ res-' niee pa moram priznati, da so za- * radi njega pogosto postregli /. raa-!' karoni in šjiageti. ker te je jn>koj-j' nik zelo ljubil in s , jilj eelo iine-.^
jnovali špageti a la Caruso.	I.
i- i • (!
J\o sem ]><>Uojnega pevea opa-»
z(.val na i>arniku. ko je počasi in! upognjen seinmtja liodil. sem *a-| koj vziiilinil: <lXe boš vef- prepe-^ val gizdavemn svetu ne v Xew| ^'orku, ne nikjer Irugje !"' in žal,i j prehitro se j« uresničilo moje do-j mnevanje.
Med potjo se j<i pa mik vstavil , v Algirju Afrika , kjer smo si
i
ogledali lepo mesto. V tem mestu!. Miio rudi po nekoliko zmenjali ameriške dolarje za franke, a eene so bile zelo različne. Velike * j banke so dajale po manj frankov ' hiego male. a še se je pripetilo, da ' trankov <nl algirske banke niso I' kasneje hoteli sprejemati v Pari-!1 zu ; seveda na bankah se jih je lah- , ko zmr-njalo. Navadno ljudstvo j"' kakor |M.streši"-ki ali vozniki so jih | pa enostavno odklojiili.	!
Iz Algirja, kjer smo atali celih>) s ur, smo na večer odpluli protil' XajMjljii, kjer smo tudi «*stali ves { dan. Tu je dobil parnik premog za plovbo nazaj v New York; iz Trsta so dobili brzojavno j^bveatfi-lo vzeti premog v Xapolju, češ. v Pi-stu ga ni dovolj in eena višja. *
V	Xapolju pokojnega Carusa čakali ožji sorodniki, kakor mati, J sestra in drugi. Caruso se je odpeljal s soprogo in spremstvom v
J^loreiKEo v lastno vilo. da tam o- ' .... . i k reva 'ii v jeleni zt»pet nastopi
-lav!io karijero, t<xla z domačih
tal ga je odpoklicala bela ttika
smrt. Pripomniti pa moram, da je	^
pokojni Caruso j JačaJ za^e m J.
spremstvo za oba pota d nižin
tisoč dolarjev, seveda za vse za
prvi razred in po^-ebno postrežbo.	(
V Xaj»o|ju vim f; nekateri ojrle-	] dali mesto, drugi pa Pompej. katerega je j:reti več stoletji (1. 79)	. zasul bruhajoči Vezuv prav tako	, kakor zgodovinsko Sodomo in tjJo-mopo. Xe bom opi«>val p<»d»*«»bno-sti Pompeja. ker >em ga le površno ogledal, deJoma zara-di vroči-	] ne, deloma pa. ker se je nam rek-	\ lo. da parnik že ob 3. uri odpluje,	; kar se je pa v resnici zgodilo š.ele	1 «»1» S. uri zvečer. t<>da vseeno smo	} hoteli biti na parniku r4) 3. uri,	] ker nismo vedeli, da bo parnik to-	] liko kasneje ndplul.	1 Zanimivo je pogledati Pompej,	] ako je čas« dovolj in ako hoče kdo	I potratiti par sto
lir. Človek si pae I	i
ne more predstavljati v svojih	i
skromnih mislih tako razdejanje nekdaj ovetoi-ega mesta po lavi, pepelu in kamenju.
Xikdar preje pa še nisem videl toliko muh in sironiaščine, kakor ua vožnji iz Xa-polja pVoti Pom-peju. Y nekaterih skrajnih pred-nestjih si tovarne seveda bolj domače napravljene" za makarone in špageti. Te so sušili na prostem ob! eesti. seveda v senei. Xa teh ma-! karonih ]>a je bilo na miljone muh. I tako pogosto so zasedle to italjan-sico domačo jed, da sploh makaronov ni bilo videti. Dober tek sem voščil onim, kateri s> \e!iki l jubimci makaronov ali napolitan-skili delikates.
V	Pompeju nas je tudi želodec siKiminjal, da je treba kaj založiti, ker ako pridemo na parnik. bo treba čakati do 7 ure na ve-eerjo. t o smo šli v bližnjo restavracijo ter ilobili pre*-ej dober lune in fino laško belo vino, toda kiuh je f»il pa zelo slab. eni kakor vojni kruh. 1'ri luneu je moral natakar venomer muhe braniti, da niso padale v j^d. .Muhovnik pa Je bil tak, kakor so naši na Kranjskem, samo /. razločkom, da je Imel papirnate trakove za hrambo. Lunč je bil prilično drag: meso. špaifeti. sxdata. črn kruh in steklenica belega vina z muhami vred na osebo po 10 lir. Seveda, v ameriški veljavi malo, toda za onega, ki lire služi, je bil zelo drag.
Pripomniti pa tudi moram, da vožnja z avtomobilom iz luke do Pompeja ni bila nič prijetna; vedno sem se bal, kdaj se znajdem kje na raztrganem tlaku. Tam vozijo kakor se jim zl.jubi in izogib-Ijajo bodisi na desno ali na levo. samo da vsakega prehiti. Tlak je zelo slab, ulice deloma zelo ozke, na njih polno voz, f v katere so vprežoni-slabi konji ali domača žival mule in osli. Pobožni vsaj na videz pa su prebivalci. Pogosto vidiš kapelice ali slike Matere Bož-j*1 in drugih svetnikov, pri katerih vedno gori lampiea a^. kaka sveča. Siromaštvo veliko, za denar prosijo dečki, deklice, stare ženice, možje, pa tydi razni redovniki in redovn iee.
Po notranjem mestu Xapolja je malo bolje: ulice in stavbe so sicer lepe in znamenite, toda mestni tlak kaže rebra. Xiliče ne ]»opravlja nič. mesto nima denarja, država pa še manj, toda ljudi je mnogo brez dela.
Ob S. uri zvečer nas je parnik Wilson potegnil proti (irski v Pa-tras Tam se nismo nič zanimali za Urško in raje ostali na parniku.
Kasneje smo dospeli v prvo jugoslovansko luko <iruž. Oko se mi je razveselilo, ko sem zagledal na prvih malih parnikih jugoslovansko zastavo. Pili so na malih parnikih jngovIovaji.sk i zdravniški oddelek in druga gospoda, katera je pričakovala jugoslovanskega poslanika «r. (ti-uiča in soprogo iz VVashingtoua, kateri se je izkrcal j v ftmhi ter se podal v Dubrovnik j in jmtem preko Sarajeva v Beo-j grad
(Dalje prihodnjič.)
Morilec grofa Tisze prijet.
Hamburški časopisi poročajo, da se je posrečilo oblastim prijeti morilca irrofa Tisze, b^-šega častnika Cserrvaka. Csernrak je bil zaposlen v neki hamburški to varni avtomobilov in je vzbudil pozornost policije vsled velike množine poštnoležeeih pisem i: Madžarske in Dunaja, katere je prejemal vsak dan v Hamburg". PoIit»ija"je pisma zaplenila in tako odkrila merilca, katerega sr takoj zaprli.
K aretaciji •lomnevanega morilca stotnika Csernvaka se javlja, da zahteva Mad arska njegovo iz ročitev, kfr sumi udeležbe pri zlpčinu. Hamburški senat oo i posebni seji sklenil, ali naj ireti-ranca izroči aH ne
Ruski vgkstilni trust.
V	Moskvi bo v kratkem sklenjen tekstilni trust sedemnajst;h tvornic, ki lež.-? blizu Kostrome in Muroma. Država bo dala upravi trusta pooblaščen je. da si nabavi surovine, gorivo in živež doma. — Poleg tega bo imel trust dovolj**-nje. da si nabavi v inozemstvu material in stroje, ki s<* ra?njo za predelavo lanu. Sredstva v svr-ho nabav v inozemstvu bodo krita s prodajo enega dela proizvodov v inozemstvo.
Peter Zgaga
V	marsikaterem slučaju govori zakonski mož pravico, ko pravi o svoji ženi; Brez nje nisem mogel živeti.
*
*
tJrki so taki kot so bili vsi ostal« zavezniki: umikajo se in poročajo o zmagah.
* * *
V	Ameriki Je čudna, nepisana postava. .Slamnik se sme nositi samo do 1.1. septembra. Kdor se pojavi po 15. septembru s slamnikom na ne\worških ulicah, je predmet splošne pozornosti. Prej ali slej mu ga zbijejo otroci v. glave.
Skrajni čas ie. da sprejme kongres postavo, ki bo obračai! i ve*"* pozornosti na one ljudi, ki imajo
slamo v glavi, ne pa na gla\i.
1 • *
Prijatelj mi poroča iz domovine. da je inula sosedova \nčk? ner.akoskega otroka. V našem kraju imamo pa zdravnika, ki je velik original. Potem, ko je spravil otroka na svet. je hotel na vsak način izvedeti, kdo je njegov oče.
Ančka se dolgo časa branila slednjič je pa povedal?, da ie otrokov oče mlad advokat, ki je poslanec v belgrajski narodni skupščini.
—	Glejte, g.'ejte! — se je čudi' hudomušni 'dravnik — vseeno ima Jugoslavija poslanca, ki jo
nekaj napravil.
* * *
Na plesu j - postalo mladi go spodični slabo. — Pojdite domov
—	ji je^ rekel navzoči zdravnik —
oblecite se in iezite v posteljo.
* * * '
—	^Oženil d-i bi se? — je rekel jetnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije.
—	Xe, prijatelj, preveč sem v.i-jen prostosti, da bi se v suženjstvo podal.
* * *
Xeki zdravnik je dokazal, da j< plešasta glava znamenje veli ke inteligence.
Zadnjič sem videl slike nekaterih jugoslovanskih veljakov. Skoraj vsi so plešasti. In to je tuui vse.
* * *
Zadnjič je poročala Edinost, rta je vstopila v samostan Miss. Katera Mlss je to. Edinost ni povedala.
Morda je brio življenje te Miss tako burno, da se sramuje svojega i mena T
* * *
Srečala sta se dva prosto\olje-' ir. se začela pogovarjati.
—	-Jaz sem šel zato v armado
—	je rekel prvi. — ker nisem ime! žene in ljubim vojno.
—	Jaz pa rato, — je rekel drugi, — ker imam ženo in ljubim mir.
* - *
Šestnajstletna učenka je pisala šolsko nalogo "Kako jc bilo na počitnicah", haloga je bila izbor-no sestavljena. Samo en stavek ni našel milosti v učiteljevih očeh. In ta stavek se je glasil:
—	Ne brejru potočka je sedela deklica ter n.ozla kravo. V vodi sc je pa videlo narobe.
Ženske imajo pa res dober spomin — je pripovedoval prijatelj.
—	Pred devetimi meseci Hem bi! y eno na veselici, danes mi pa pismo piše.
Poročilo Schulte Cigar Co.
Sehulte Cigar Company naznanja. da je znaši_la meseca avgusta razprodaja na debelo$1.655.872.72 torej 14r~ več kot pa v istem mesecu lanskega leta. V prvih osmih mesecih leta 1920 je znašala prodaja £10.335,000.00. v istem času leta 1921 pa *12.SOO.OOO.OO. torej 24c?r več. To povečanje se je pojavilo kljub jajco znižanim cenam za posamezne predmete.
Reški problem.
V	reškem "Voce de Popoln" je napisal dr. Dalmato članek o gospodarski bodočnosti Reke. Pravi. da sta Trst in Reka izgubila po razpadu Avstroogrske vsako gospodarsko opOro in vse ^pogoje
Kratek pogled v Jugoslavijo.
i" ■
Odhod iz New Yorka. — Razmere na pariiiku. — < .-aruso. — Mornarji so pošteno plačani. — Alžir, Na polj in Pompej. — Dober tek, makaronarji! — lz Napolja proti Trstu. \ ___
' -
ihtgaaUnmuska	SCatnL dleimnta
Ustanovljena 1. 1898	Inkoroorirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PEIiPAN,	E. 185tli St., Cleveland, O.
Podpredsednik: LOUIS b A LAN T, Box 106, Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Mtun. Blagajnik: GEO. L. BBOZ1CH, Ely, iiinn.
Blagajnik nelrpiaPaniU smrtuin: JOHN 3IOVEBN, 5'J4 E. L'nd Ave., W. Dnluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St, N.S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni oduor:
MAX KER/.ISMK, Box S72, Bo«, k iSpriu^u. Wvo. MOHOR MLADIČ1. 2603 So. LawuJale Ave.. C'lii,*jro. HI. FAANK SKRABEC, 4S22 Washington St., Denver, C<Ao.	.
Porotni odbor: LEONARD SLABO*DNIK, Box 4S0. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 170. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale. Joliet. 111. PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street. La Salle. III. JOSIP STERLE, 4«H E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L
--- Jednotino uradno plašilo: "»Has Naroda".--
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo se jtošiljajo na plavnepa tajnika. Vse pritožbe naj pošilja na prtnlsednika por<»tnepa odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se jw»šilja na vrbovnepa »Iravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed not a S4* pripuroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati »'lan te orpanlxacije, uuj bh zjrlasi tajniku bljižnepa drsiva J. S. K. J, Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite tia gl. tajnika. Novo društvo se lahko vrtano vi z S člani ali člunseaml.
Clevelandske novice.
Umrla je sept. dopoklue za j jetiko Alary Kist-c. stara :>0 let. stanujoča na K. 185. St. Bila j je poročena okn «r ene^ra lt!;i in; zapušea žalujočega soproga. Do-' ma je bila i/. Kamnika. INiereb se' je vtsil se]>t. do}> p-d vodstvom1
po grel mikii A. F. Cvetka. " j
Semenj Slov. Nar. Doma, ki s>e je vršil "J., 1. in r>. Sept.. je bil wl! < heinstva kaj dobro olnsikan, in <"ej sefv])ošt»"va setlaaije delavske raz-j mere. se lahko reče. da je bil zelo uspešen. \n (»brazili vseh <e je1 brala volja, da Iii radi dali več. ee bi okol.Šf-ine dopuščale. Ta semenj' je nadaljen dokaz, kako si vsi ro-j jaki v Clevelandu žele Nar. Doma' :m da sovsi pripravljeni d opri ne-' sti v dosego lejra preeejsnje svote.l
V	nedeljo 1. si^pt. zve:-er se je' v Collimvoodu vršil shod za vsta-novitev čitalnice v tanpišnji naselbini Po •"bodu se je vpisalo :{]" ela-nov in čl-anie. kar j.- !«-p:> število' za začetek.
V	nedeljo 4. sept. poj>oldne se! je vršila v. dolenjem mestu parada1 v počast novodošlemu škofu. Pri1 tej priliki >>il .}<, smrti povožen' od avtomobil ista Auerba<-ha letni Thonuts White, teža I: j>o po- ( klicu, njeffov« In'-i. .Mrs. Violet. Kobinett, stara l'T let. iz Saginaw
za pristaniško življenje. Trianon-» ska pogodba dovoljuje Oirrski prost prevoz na Reko, toda vmes je Jugoslav i
ju in njeno nasprot in dotična določba je le črka bn ^ vse vrednosti. Tudi v o<tali sred-nji Kvropi so meje in razmer-« tako izpremenOe, da promet ne teži več na Jadran, ampak na — i (Jdansko in Hamfmrjr. na Donavo in Črno morje. Kakorhitro st- nre-sniči .še načrt kanala med Reno | in Donavo in se tako ustvari med- ' narodna vodna zveza med Atlantskim in Črnim morjem in kakorhitro si tudi .rugoslavija zgradi nu svoji dolgi jadranski obali primerno pristanišče, Reki ne ho preostalo drngeira nejro brezpomembna obrežna plovba in se bo mora la, če bo hotela živeti, rtprijeti ir-dustrije. kakor so to storila droga mesta: Benetke. Pisa. Brnele Ljubek i. dr. Samo v eneni slučaju bi se dala rešili pristaniška bodočnost Reke in Trsta: ako bi <=3 Avstrija združila 7. Nemčijo in bi Nemčija sklenila z Italijo tesnejše gospodarske odnosa jo — na dragi strani pa bi se sklenila gospodarska unija med mqllTni narodi. živeeimi med Baltiškim. C"r-nim. Jadranskim in Egejskiin morjem. Tedaj bi postala Reka* poleg Soluna, flalaea in Cdanske-ga iztok za promet t^ unije. --Cresničenj«- t- misli — zaključu je člankar — morda ni tako daleč a sestanek v Portorose mu ima začrtati prvi korak. •
Pod katerimi pogoji
so evropske velesile pripravljene, da pomore jo gladujoe; Rusiji ? — '' Novo je Vrenja" odgovarja na to vprašanje sledeče: V Londonu se sestane posebna "ruska" konferenca. ki sc je udeležita tudi Lenin in Krasin. Pogoji velesil so " naslednji: upostava parlamenta-i5 rizma, izvolitev narodnih pred-
I JJieh., pa se nahaja v Lakeside
•jolnisni-.'i / /.kmdjeno n<»go, do-
jčim je njeno dete ;udi dobilo male
1 poškodbe. Xa praznik r>. sej>t. se
:j<* tudi pripetilo precej uesreč /
avtomobili. Na progi Niekel Plate
'••leznice na zapadni 25. eesti so 1 •	.
j istega dne zvečer i<ašU razmesaJ--jeno truplo nekega lp-poznaiiega S moškega.
j I 'streljen j.- bil v solmtc .'i. siepl. j zvečer 2^1etni Albert Winter, stanuj« na Auburn Ave. blizu z.t-padne ]-!. eeste. Winters in njegov tovariš Kline sta šla ]X) iztočni L':;, eesti v bližini .Marijii Ave., j ko se prikažejo izza temnega vo-|gala trije tm»ški in ukaže jo obe-jnia, naj jvigueta rok«'. < >ba sta jih ! seveda ulM<rala. t<Mla pomikati sta se pričela poeasi nazaj. Videvši t«> je eden izmed lopovov ustrelil n« Winteixa, ki >p je smrtno ranjen i zgrudil na tla Izdihnil j.- ese pred-110 je bil pri peljati v bolnfcnieo. j Ljmlje stanujoči v okolici, kjer ise j.- izvršil umor. pravijo, da sta ,z iiu škinii bežali tudi dve ženski, i ki sta l»ili torej najbrže skriti za ('•a-^t tiapada. Slieni slučaji so ta-korekoč nn dnevnem redu. Re>, \arnost clevel;uidskega mesta je zavidanja vredna!
stavnikov: jniznauje pred re volu-1 eijonarnih dolgov; velesile jam-<"iijo glavnim vodjtm ruske revolucije, da ne bedo kaznovani, toda razen Lenina in Krasina morajo vsi zapustiti Rusijo. 7a slučaj. da Rusija sprejine te pogoje, dobi takoj potrebno pomoč in t". - » riancijelnih sredstev. — Ravno ta-fco kakor je -Tadež prodal Kristusa za trideset trebrnikov, prodaja danes zapa lni kapitalizem človeštvo •
Ne prekoračite meje.
Ce .te prehitro vozili, vas bo sodnik kaznoval. Ce ste preveč jedli, vas bo vaš želodec kaznoval. Znamenja so, da se čutite polnega, utrujenega ter nimate volje za nobene stvar. Želodec ne more opravljati naloženega mu dela. in vsled tega mu morate vi pomagati, da odpravi posledice vaše preobilice. Najboljša pomoč je Triuerjevo Grenko Vino. To zdravilo bo izpraznilo vaše črevesje. ne da !>i oslabilo vaše telo, bo pomagalo prebavi iti povspe-šilo tek. Kot tonika za nervozni* sistem, bo odpravilo občutke potrtosti, utrujenosti in lenosti. kar povzročajo sestavine, ki nastajajo v v.s«m črevesju. Vprašajte svojega lekarnarja ali prodajalca zdravil tudi o drugih Trinerjevih izdelkih. Zoper revmatzem, ki se ponavadi vedno pojavi ob izpre-membi letnega časa. zoper nevral-gijo. izpahke. utrujene mišice itd. je Trinerjev Liniment najboljše zdravilo. Mr. B. Viet t i nam je pisal dne 4. avgusta 1921 iz Redding, Cal.: " Prosknšal sem Trinerjev r.iniment in sem protiašel, da je najboljše, kar sem kedaj uporabljal. Toplo ga priporočam vsem svojim prijateljem.
___ (Advertisement)
Največje razočaranje.
__"__♦ *	Mi
. ^	Italjanski spisal Go vi no Boy.
(Eonec).
.Bianca j«* bila <«»ta.ia zvesta svoji prisegi m Htr-viln«- procdlee, ki se oglašali drug za drudim, ^avraeala ^negi 1-410 111 odločno.) Večkrat je moral oče, razljučen jm* taiii trmi, p<*>e<'-i vme» in je islvLtHal uveljaviti svoj« oectoVftko
0	bi a nI : več nelfo enkrat ?*> Wti 1 i znanci, prij.it **1 ji in «*»r<«diiiki| uporabljati svojo zgovornost. da! so daja i did*re nasvete; a v se je' bilu lx»b <»b hIvihi. iiianca je iiueia eiio samo l^.«do„ in tej že zastav-J
1	jen i b»-s*-di bi ite <rfia ne bila i/a i«*-, verda. niti tv bi bil >am (>žbah ! priiH jej povedal. da je on v res-j Iliri oni t .t in pustolovec, kak<-r, *>»> Ka bili opisali časniki.
\ drugo lie-y-u iw»riH>zni im
Ueuillell ■^•-ntimeiitalizelii, je bila i njena Ijubav; t<» je bila iz onili globokih, r«Miiit'-uih ljubavi. ki se proti vi jo ea.ni in tisodi, onih I ju-! I«avi, ki ostajajo vedno enake tu-' ili j*»d oaj^n^/.iu-jiiiiti udarci uso-i dtr. ki < b»\ 1-K.a uiiičn jejo m ki pu- 1 > ajo ob p .ta mučnega življenj*;; «-d»cv bolettne *v»-tioi*e, ki na ^'la 11 ji to.ki smrti razširja, ce»o pit ko gioba. Spoznati in raznfiuJti tako globoko in tako sveto ijubav ni možno \ ve m na tem a*<jtu. Za j to treba podobne. izbrane dune. kij in ie nikdar, niti irislikane v*lela iima/anost: oii»-ga blaia. ki do *ko-f j aj neizmerne vi»ine pokriva v s«. I lcslvo današnje družabne- Je>itve.
In Hianca je bila ravno ena teli, izvoljenih, izbranih daš ter je —j trdna v >\oji veri in svoji ljuba-] Vi — ostala verna in zvesta svo-; jim idejam. zvesta svojim načr toiu. noeinaldjiva v »»v »»ji prisegi.
Ju ko ji je ,,ii. po desetih letih: < dv/tiiosti. nekega dne pisal. da ;e sledil j ič vrne (/.ločin tatvine zapade v Italiji p . 10. lelih v pre-j
?*i< ripcijo, t. j z loe i nee >e lahko, vrne nazaj, ne da bi bil kanovim . ni bila Iiianca v prvem hipu J lie preseiie.'ietia. ne izneuadena in J ne razburjena. Saj je vendar ve-j dela. da morn enkrat napoditi ta dan. in t«-f*a je vedno p^trpežlji-j \u čakala, zaupajoča v biižajoeoj se bodočnost. Kajti niti za trenu-: tek jej ni bilo prišlo na um. da bi{ jo mogel Ožbalt varati, da bi s.-•n motrel izneveriti svoji prisegi.)
Kakor j.- bila njena Ijubav globoka in resnična, tako je ona mislila. da je resnična in jfloboka tudi njegova Ijubav do nje. Vsled
tega s«' je Čutila, ko je dobil& pLs-1 mo. s 'zaterim ji je naznanjal svo-) jo povrnitev za prihodnjo nede-! ljo, v enem samem trenutku po-J plačano za v—- muke proslih desetih let, za vse bitke, ki jih je morala tekom dese'ib let vojevati. za v se bolesti, za \s«- skrbi, ki jih je bila prestala tekom tega dolgega mučnega čakanja.
Pozabila je na v-»p. in ee se ji je njena bodočnost /dela kdaj temna in negotova, videla jo je zdaj pred seboj jasno in svetlo, polno še neznanega veselja in nikdar
mišljene sreče.
* * *
I ca je bila sedmn. ko *e je bila liianea zaprla v s\-»»jo <4>alnieo„ da otle- e obleko iz vijoličaste svile, ki si jo je bila dala narediti na-
laše /a to. <U j>oj,le i mi veVr v gleda I išče. Zmotiti se nekoliko, <po-t rat it i čas kar najhitreje možno, to jedila njena edina, staltia skrb onih dui nevstrpnosti, pričakovanja in -koro bojazni. Po tolikih letih ločitve M- je bila skuro privadila odsotnosti ljubljenega moža. in mnogokrat tekom tega časa se ji je zdel o, tla bosta morala preživeti tako vse s\ oje življenje, ne tla bi kdaj napočil «Lan snide-nja. a še manje dan zaželjenega združenja.
A vetlaj. k«» je Vedela, da on potuje pry ti njej. da je vsako minuto bliže nje. da bo mogla jutri govoriti ž njim "bjeti ga in ga priliki it i na svoje prsi, sedaj se ji je zdelo vse to nekam čudno; zdelo se ji je celo ne možno, da bi bilo vse to res.
In m«-dt**m je jemala iz predalov omare svoje dragocene nakite. s katerimi se je kitila za potrebne zabave m veselice, ki se jih je v«Ie-leževala z očetom in z bratom. Tfa/postavl jala je te svoje dragocene nakite po redu na malo japonsko mizico, ki se je vitko in ko-ketno dvigala sredi spalnice. Ponosni ovratni nakit iz samih bri-Ijantov je Živo zablmtel v zadnjih Folnčnih žarkih, ki so vhajali zi go^te luknjiee okenskih zave« iz čipk, a krasu dijadem neprecenljive vrednosti, dar pokojnega Strica, ki ji je zapustil vse svoje
[premoženje v svoji oporoki, ta »Jiviii dijadem je naravnost zable-"tel V poljubu teh solnenih žarkov.
Nikdar, ob nobeni priliki, ni
biki djala na glavo onega dijade-
ma. ki i. I.il vred-n kraljičine
glave ;#in niti vi ga ni nameravala i • ■ • , . <i;a1i na glavo oau \>i-i*r za v «»-le-iii*..- ® dališče. S»le naslednji dan se je
mislila / njim <»4<ititi. da bi v oeeh -vojtga ljubljenega Ožbalta izgle-dala	I.-pša, ru-jro jo je bila
[ vst varila narava Namenila se je.
Ia o}>Ie "-e — naslednji tian — be-,lo svileno obleko, spredaj nekoliko odprto; na vrat tla si dene '»vtije najlepše ovratne nakite, a jv la—• oni dijadem. ki je blestel, oakor bi bila v vsakem njegovem Uatnenu skrita zvezda z n«bes. Ro-o' ^i j- m)mera vala okititi z vsemi svojimi zapestnicami, a drobne prv'ke / vseini onimi prstani, «i jih je /. mi drugimi tlragulji razvr-.-ala na ja|K»nslti mizici, veseleča -e ob potrb-du na nje. kakor j s*- otr<»k veseli ob pogledu r.a. pr/vlniet, ki ga je h- dolgo easaj želel in ni ga je slednjič vendar! dobil.	j
Ni misel, da bi motri a z vso ono! obihiostjo tlragoeeno<H na sebi I postati mnrdn eeJo smešna v nje-1 gov ih o čel i, niti ta misel ni kalila njenega -koro <4 rov k eg a veselja
Ta povratek je bil zanjo pravi praznik, eden najlepših dnevov n.jenega življenja. V onem hipu. ko je videvala pred seboj svojo o«v neki tajni, čarobni uči. Te celo pozabljala na vse o vile.. ki s'i tem-:ie in grozeče dvi-•rale meil ri.io in ono čarobajno 1h>-b»čnosjjt». ovire, ki s; bile nepre-kora«"ljivi» in nepremostljive. Po-zabijala je. da >e In* njeni volji proti vila očetova volja, in poleg očetove volje tudi ljudsko, mnenje, ki jej b sra skupaj oporekala in { '.inikal.i pravico svobodno ljohitij in biti la-.t ljubljenega moža —| pravico do sreče.
On je imel priti, imela ga je zo-j pet videti, imela je /oper govoriti! /. njim, kakor nekdaj, kakor pred! desetimi lwi v sladki intimnosti! njunih ljubavnih sestankov. A ]>o-teju je iimla pt»stati njegova, vsa' njegova, njegova za vedno.
Še en dan. o mraku naslednjega dne je imel priti. Onkraj vrtnih vrati«* — •>. je mislila Hianca
zažvižga, kak .r nekiLaj, z otiiinl tankim lahkim živžgom, ki ga je «»na vedno čula tudi med tulenjem najhujšega viharja, z onim dragim. ljubkim žvižgom, ki ji je še m daj. po desetih letih, čofio. jasno in razločno zvenel v utšesih.
In ravno v onem liij>u. ki je mi-1 -lila na to, se ji je zdelo — ImhIp da je bila iluzija, bodi istina —| dn se je v padajoči nočni trnini; razlegel oni tanki, lahni in pt^zna-l ni žvug. Sr«-.- ji je vstrepetalo,: zdrznila >e j«- na vsem životu. Spu- J >t:la je mehanično prstan, ki .si gaj je <»ni hip natikala na prst; iiij \*a drhteča j«- zdirjida k oknu itr napela uše>a. Se ni li varala J«* li j bib. možno ' Ali jej iti bil pisal, da. pride šele jutri: K j. vendar! Sama misel na oni tako bližnji in obenem tako daljni po vrat ek ji je bila morala jmvzročiti to haluci-l naeiju. Hotela je že o<Lsto({Mti okna. ko se je oni žvižg, ki je na-kratko moduliral par zvokov. z<>-pet - komaj slišno razlegel v zraku.
Hil j«' t or«-j on ? Bil je Ožbalt,
i(» j»*. prLŠtslši. zval * Začela se je tresti na vsem životu, kakor za mrzlieo. Ni li sanjala? Ni li to kruta prevara čutov? Evo — zo-pet! Zopt-t je v mraklt razlegel žvižg, a to pot jasneje, čiste je in bolj na dolgo. Za drhtel a j«* bolj. Sedaj se je čutila skoro presitra-Š4no vsled takega nenadnega p<»-vratka in ni se >nogla odločiti, da bi šla nafproti ljubljenemu, ki se je vračal, ki je. kakor pred tolikimi leti, zopet prihajal k njej. V onem trenutku jo je bilo prevzelo čudno čustvo, da ima iti :ia->proii. sieer ne nepoznani, a vendar tuji osebi, in ol>stala je nepremično pri oknu. Še vedno z napetimi ušesi, kakor bi ne mogla verjeti. da je v resnici eula ljubavni klic.
In četrtič se je ponovit a še bolj na dolge, še bolj intenzivno, ta ljubavni klic, zvtsneči na njena ušesa kakor pritajen jek bolesti prihajajoči iz velike daljave. A tedaj j« Bianca, vsled hipne reakcije. odskočila od okna, hitela !: neki omari in je iz nekega pre-•lala iste vzela mal ključ vrtnih vratic, pri katerih jo je on čakal. S tem kljuekoiti v roki je nato
zdirjala v vrt in naravnoist zletela j ljubljenemu nasproti, pozubivtša'i na vse in na vsakogar, slušajoča bi glas svojega siva. ki je v onem hrpu prepevalo himne sren'e..
V prvem hipu nlsia niti imela besedi. Njiju prve bes**de so bili 3e kratki pritajen; vzkliki, objemanje. vr«»či,. drhteči, skoro divji' poljubi.
Nisvi me prieackovala, lju- ] biea?"
"Voci.j? Ne — jutri."*
"Prišel sem dan prej. Hotel sem te izaieiiaditi."
4 Dragi!"
Na>louila se je ob njegov lakt in ji a rahlo vlekla s seboj. .:r<x"a ga zaljubljeno v oči. V večernem mraku se ji je zdH še lej^ši, nego je bil preti desetimi leti. Zdel se ji j«* le nekoliko večji, močneji. in črne brke i>o<l liostmi sn l»ile nekolik«. gosteje na rožnatih, smehljajočih "se ustnicah.	i
Šla sta po temnih stranskih ' stopnicah in šele v nia-lein kabi netu pred njeno spalnico se je Bianca stavila. Sedla sta «>ba, 1 eden tik drugega. Poljubila sta z«»i»et. na d«'!tro. brez b«->u*de. Pt>- i tem sta si p;. šepetaje. kakor bi i !se bala lastnega glasi: pripovedo- ' j va!«: o svojem pričakovanju, o ! |svoji uust.-puostL Govorila, sta ' j dolgo, pozabi v.ša na kraj in na ' čas. ki j«- ]»>tekal. Bila sta kakor ' j pijana onih .sanj in ni<ta mislila. ; Jda morajo te sanje nehali prej ali 1 .dej.	i
In Bog ve, koliko časa bi bila 1 ona dva še ostala tam, če hi ju ne bili iz sanjai-enja vzdramili bliža- 1 joči se koraki. Nekdo je prihajal. : Planila sta po koncu, obledevša <»1> tem nenadnem motenju njiju ! s.eee. ki ju je tako surovo pozva- 1 io nazaj k is-tini. Zatem je Bianca odprla vrata svoje spalnice, potisnila vanjo Ožbalt a in potem šla : j nasproti onemu, ki je prihajal.
Bil je brat.
"Tt rej... X«i še opravljena ?"
'•<'ntim se nekoliko slabo", je od govorila Bianea. prijeauša se z l roko za čelo.
44 Ta ko nenadno'" vpraša zaieu-■ deno brat. j * * N-pričak«">vano. I <4Ali ti je jako zlo?"
' Tako... " j "A v gledališče?"
Xocoj ne morem nikamor... |l?es. . . <e čutim..."
*'Pa bi me bila prej obvestila, tbi te ne bil čakal tako dolgo... Hočeš, da pozovem zdravnika*"
''Fj. pojdi!... Radi malo glavobola... Že preide!"
'"Sicer pa ti običajno ne trpini. jZa glavobolom. "Rvo. zakaj...."
"Oli. ne! To je malenkost. T.e p" id i. R.ihard, in lepo se zabavaj."
Bianca je počakala, tla so se ud are i korakov odhajajočega bra-1 • ta oddaljili, da jih ni bilo več eu-JtT. a potem je zdirjala k vratom j svoje spalnice in jih odprla.
''Oh. kako sem bila v strahu!" ;je rekla.
j A obstala je tak >j in obnemela: jTi.iena postelj je bila razkopana. fi-jiiih platnenih rjuh ni bilo več na | njej. in Ožbalt. ki si je bil iz njih j napravi! vrv. j« ravno v istem ki-! 1»ii plezal preko okna in se potem !po vrvi iz njenih rjuh naglo smi-i š"-al k t Joni. — Naglo je skočila k oknu:
"Kam greš. Ožbalt? Zakaj bežiš?. .. Nihče te ni videl. .. Bil je {moj brat... Njemu se niti ne sa-nja. da ti tu .. No, ne čuješ? Nihče te ni videl'... Kaj vendar počenjaš. Ožbalt0' *
Ožbalt je ni cul več. Do^pevšu «lo tal. je bil zdirjal preko vrta in izsrinil v trmi skozi vrtna vrat i ca, ki so bila ostala odprta.
Tt^daj se je pa naglo kakor blisk zasvetilo v možganih nesrečne Bianke. Stopila je sredi sobe. Njeni dragulji, vsi njeni dragoceni nakit i. s katerimi bi se bila mogla ponašati vsaka kraki i ca, v<si oni dragnl.ii. s katerimi je nameravala olepšati zanj. izključno le zanj. vsi ti dragnlji so bili izginili z japonske mizice, kamor jih je bila prej položila. L«e en prstan. ki je bil gotovo v naglici palci na tla, je ležal sredt sobe, in n.fpgov? briljanti so se čudno svetlikali.
Tn vpričo te krute, nepričakovane grozne istine je Bianca obstala kakor kip: ni krik. ni vzdih-ljaj se ji ni izvil iz prsi. Pred se-j boj je pa reva videla grozno raz-jsnlo: bilo je neizmerno, največje t razočaranje, grozno, pregrozno razočaranje, ki jo Je "prebudilo iž sladkega sna. ki ga je to razoca-
. ranje razblinilo za vedno___
j -;-
er bojasl HuodAm srn
i HA "GUM! XA&ODA" HAJ-
VB&n iujvgggl DHBf.
Goričan in Primorce sploh je po svoji naravi vesel, živahen, odprt. družaben, »ad dela. bodočnost ga preveč ne skrbi. Tak je bi i nje-| gov temperament do svetovne voj j ne. Idi sedaj med narod v Pri-morju, pa boš kmalu opazil, kako se je njegov značaj izpremeni!. Zdi se ti, da se je tukaj nekaj podobnega zgodilo, kakor pri "otroku. pri deklici, pri mladeniču, od katerega naravno pričakuješ poskočnosti, veselja, smeha in podjetne razposajenosti, pa ga vidiš resnega, zamišljenega, brez smeha. zrelega. . . . Ta ima težko življenje za seboj. To je tvoj sklep. Isto velja za naš narod v Primor-ju. posebno Posočju. Svetovna vojska je radila trpljenje nanj kakor morje, da je kar tonil v njeni; begunstvo z vso neizmerno bed«>. ki je bila združena ž njim: izguba vsega :metka : opustošenj-in razrušenje rodnih domov. Vrtov. polj. vinogradov; «.«lsotnosr in smrt dragdi svojcev v vojski in jetništvo. vse to jt padlo nanj in mu donašalo gorje brez meje. Potem prebritlko razočaranje, ko se je videl cddeljenega otl ostale 'c>'ovenije :ji novovstale Jugoslavije ter oddanega na milost in ne I milost fašistovskim tolpam k«;t predstaviteljicam italijanske oblasti. Končno prav tako brnlk«; spoznanje, kaj ga čaka na prosvet nem. političnem in gospodarskem i jk)Iju. Vsi ti doživljaji od 1. 1915 tla 1 je so ves narod do dna pretresali in iz njega napravili ljudstvo z novimi potezami; njegove oči so postale tako čudno resne; njegove besede in njegov nastop izražajo skrbi m bojazen za bodočnost in za vsakdanji kruh; njegovo čustvo, nekdaj solnčno nein-teresirano. zahteva zadoščenja ob dejstvu, da so drugi po vojni le malo trpeli ali celo prišli po njej do blagostanja in bogastva. Govori kjerkoli s kakim odraslim človekom iz naroda, dve vprašanji privresta prej ali slej prav gotovo iz njegovih prs pred tebe: Bomo še dolgo pod Ttalijo? Kai bo tukaj z nami; ali bomo mogli živeti.' Obe vprašanji dokazujeta kako je naš narod ob Soči prevzela resnost, ki je preje ni poznal.
Obe vprašanji pa sta v tesni zvezi med seboj. Kajti jasno je. da naš narod nima v mejah Italije gospodarskega obstoja. O prosvetni in narodnostni bodočnosti tu niti ne govorim. Naš narod v mejah Italije je obsojen v gospodarsko propast. Tega se vsak naš človek tam tako živo zaveda, da mu ta misel jemlje vsak smeh ir. vsako neprisiljeno razvedrilo. — Zaveda se tega vinogradnik, ki vidi, da proti italijanskim vinom ne more uspevati in da bo moral prej ali slej prenehati s svojo tr-torejo. ker bi mu bila le v škodo. Tako se godi. da nikdo ne obnavlja vinogradov, ki so bili po voj ski razdejani. Tam le'c. kakor so jih granate in mine hi strelski jarki La žična omrežja razdejala. Kar je trte ostalo v njih. se le malo goji. podivjala je. ostalo pa prerašča grmičevje in robidovjo. Isto perspektivo za bodočnost i-majo «dirtniki: mizarji. Čevljarji, zidarji itd. Kje naj bi prvi iz Italije dobivali lesa in odjemalcev; kje drugi usnja; kje tretji dela. ko so že pred vojsko zidarji iz I-talije celo v S;birijo hodili zaslužka iskat Kako naj si ljudje pomagajo v prehrani, ko Italija sama niti oddaleč ne morp iz lastne-■ra svojih prehranjevati? Mimogrede omenjam, da vpliva sedanja vročina in ž njo združena suša na vso jesensko letino naravnost katastrofalno. Že sredi juliju, ko sem bil tam. so ljudje kosili in rezali koruzna stebla, da bi vsaj za živino rešili; uničen je bil ž^ tedaj skoro ves pridelek pri fi-žalu, pri sadju, ajda prav tako o-nemogočena. trta se je pričela sušiti in grozdje odpadati. Bilo je muka, stati pred kmetom in govoriti ž njim. Povsod se je ponavlja 1% bridko vprašanje; kaj bo. kai bc z nami. . . .
Gospodarskega obstoja in gospodarskega razvoja jim Italija ne more nuditi. Instikttivno pa čuti vsak. da bi jim bilo oboje zagotovljeno, ee bi se našli v mejah Jugoslavije: tu bi bil dober trg za njih fino, tu je lesa in usnja dovolj, tu žita, kar kdo hoče. — Zato razumemo, zakaj je celo s čisto gospodarskih vidikov vprašanje : — Bomo Se dolgo pod Italijo? — tako samoposebi umevno spojeno-z drugim: — Kaj bo, kaj bo tukaj z nami. . . — . £aveat lastnega gospodarskega propadanja množe v narodu številne drug« okolnoati, ki jik
nihče ne more ublažiti, še manj zabrisati. Trst izumira. nje«rova ' luka. ki je preti vojsko m -sečno 1 po tisoč parobrodbv iz vseh kra- : je v sveta sprejemala in prav to l«ko zopet v vse.kraj" sveta po- 1 šiljala. je brez življenja. Nabreži- ' na. nekdanje železniško križišče. 1 podobno mravljišču, je istotako " mrtvo. Podoben pojav v Gorici. ? Državna železnica pa iz Trsca do 1 Podbrda. prej polna ninogobroj-nih dolgih vlakov je postala sk«>-raj nepotrebna, tako malo je prometa na njej. Kratki. !e malo v«.z ' broječi vlaki, se gibljejo po njej in še ti napol prazni, od Sc. Ijtt. c i je naprej skoraj popolnoma — prazni. Res je sicer, da drvi {»o -urlavnili cestah t«diko avtomobilov. toda ti s-> v službi višjin po- -sedujočih $lojev. ki dejansko stanje v deželi u» bolj poudarjajo: i Vse to narod vidi in ve, kaj po- i meni zanj.
s.
I
Iz Slovenije.
-
Skrbeti je treba za boljši kmeti-J ški naraščaj.
Andrej I^uiav«-. ravnatelj držav j; ne vinarske in sadjarske šole v Mariboru, piše: V Šlovt-niji so tri državne kmetijske Šole. ki nam • naj od gaja jo dober kmetiški na- i laŠčaj. in sicer vinarski iti sadjar- ;. ska šola v Mariboru ter kmetijski i šoli v St. Juriju ob južni železnici , in na Grmu pri Novem mestu, i Vsakdo, ki prevzame kmetijo, bi ; moral imeti primerno -strokovno ! zobrazbo, :i mu jo nudi kmetij-ska Šola. Tudi čevljar ne more i o it i brc/ strok »vne naobrazbe! ; Napreden kmetovalec naj pošlje 1 tedaj svojega najsposobnejšega in i najnadarjenejšega sina v strokovno šolo. da bo nekoč njegov vre- . den naslednik! Ni se treba bati -stroškov! Pred vojno je prodal kmetovalec par volov, tla j'' dal >:na eno leto šolat, s,»daj zadostu- j je «*ii vol za dvoletno šolanje na , kmetijski šoli. ki j«- razmeroma še ' najbolj poceni, a za nas kmetiški i naraščaj najbolj potrebno. Ilavno se«laj j - čas, ko se je treba odlo- 1 '-iti in preudariti. katere najspo-* sobuejše mladeniče je treba po-šiati v kmetijske šoie. V resnici ] revni in potic'.ni mladeniči d«»be I državne ali druge štipendije, bogatejši ]>a morejo tistih par tisočakov prispevati tudi sami, ker to ni nikaka žrtev, ampak kar najbolje naložen denar Županstva naj ne bi. dajala ubožnih izpričeval takim, ki s«> premožni! Preče-se dogaja, da d<>bi ubožno iz-1 pričevalo mladenič, katerega <K-e pose«luje par sLo oralov nezadol-zenega dobrega zemljišča, več hiš, gostilniško, mesarsk«> in mlinar-sko obrt žago itd. To je kazniva dobrota, ker s«* na ta način lahko šilno oškoduje v resnici potrebni. Okrajni zastopi, denarni "zavodi in druge korporacije naj redno dovoljujejo za gojence krnenj-šol štipendij«-, in sicer več I nego d«>slej. V tem prednjačita sedaj na štajerskem o/.-mlju okrajna zastopa v Brežicah in v Mariboru, ki podpirata kmetijsko šolanje z lepimi zneski. Treba jih je posnemati, k--r tako se našo kme-■ ijstvo in splošno gospodarstvo najbolj pospešujeta. Prijatelji kmetijstva m kipetiškega ljudstva naj store svojo dolžnost! .Skrbeti je treba za boljši kmetiški naraščaj. Ivir je jtoscbue važnosti v naši obmejni, od hudih sovragov obkoljeni slovenski pokrajini. To hodi hkrati dolžnost vsakega do-iirega državljana!
Novi rudniki premoga in grafita.
Ljubljanski listi poročajo, da so v čačakskem okrožju pri vasi Pri-lepae, občina Dragačevo, odkrili žde premoga v globo^kosti 15 me-trov, pri Pakraeu pa so naletoli :ia bogato žilo grafita. Rudnike nameravajo v velikem obsegu eks-ploatirati. — Isti listi tudi porO-'•aju, da se bo z ruskim kapitalom gradila v Za ječaru nova tovarna za sleklo. Kruh za delavce.
Uvedba selske službe pri postnem
uradu Cirkovci.
S 16. avgustom se je pričelo (pri poštnem uradu Cirkovci dostavljati poštne pošiljke po selškem pismonoši v te-le kraje: I. okraj: Mihovca, Drgenja vas. Spodnje Jablane. Zgornje Jablane in Pon-grei. II. okraj: Starošinci. Dostavlja se v I. okraju vsak pondeljek. sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto.
Težke skrbi.
Nedostojen nastop v šoli
Marija Sušnik iz Gtwij je dne' -1. junija vstopila med poukom vi šolsko sol>». v kateri je poučevala učiteljica -za .M-kHc, in zahtevala. naj spusti njeno hčer domov rcktH-: "Saj jiii tak<. ni."- ne na-[ učite!" N-kaj dni prej je }>n g.»-! vt.rila ].;» Jes, niča h okoli o .Modi-cevi; "To u-'iteljico že poznani.,' Bogat i m daje d./ore. revežem pa J slabe red*-."* Deželn«. s.^liš«V jej snanikovo obsodilo na 'Jh dinarjev |
globe, oziroma na 4 dni zapora.
■ -- -
ADVERTISEMENTS.
t j, NAZNANILO IN ZAHVALA. !
Tužnitu srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan •cm žalo-tuo vest. ,la je naš ljubi'i -in.'-<-k < zironia brat«-c
PETER PERENIČ dno 4. si.p;embra li> minut pr«-d (J. uro zjutraj v s ar« s-ti o b>r in 4s iui zj. vedno v G«»spodu zaspal Bolehal i»* siimo r> dni /a zavratn« ►olezni.ic.	<nio -:orili. «ia l>i ga
>krai>ili pri življenju, a bil., j,- v»e zennui. Bil je član drušrva Rde i Prapor št. lod )}>?
leni jh.t >m izrek,-lin uajlejišo za hvalo K-:diuaniln Ž«4eznik in nje-go\*i s..proiri K .zaliji, pokojniku Krstni botri, za njiju veliko p«>-žrtvovalno^r. ki sta nam jo izkazala *v naših žalostnih urah. kakor Jutli za krasen venec, ki sta «j;a ]n h-žila pokojnemu v za«lnji jmi-' zdrav. 1 epa hvala «1 nižini Ven«-.-' novi. družini Detnšcrjevi ter družini Bobničevi iz flillsa. Priv lej»a hvala družini l.eskovčevi "n <ini-žini Zabkarjevi t«-r g«»spej Mariji Kocjan. l.«-j»a hvala Tonetu Sluga va njegov trud. Prav lepa hvala tudi drugim rojakom in rojakinjam. ki s ) darovali krasne .-v: lice pokojnemu v spomin ter nas tolažili v žalostnih urah naše ne-;
reče. T. ep a hvala vsem, ki s> ga, obiskali ob mrtvaškem odru in ga; spremili '< zadnjemu po-itku.
Pogreb «e je vršil dne .*». s-'pt. ob u'i popoldne na Noblest on pok« pališf-u T', dragi naš ■sinček1 ozii-oma biat--e, jxw'ivaj v miru v hladili ameriški zemlji. V spominu na ni ostaneš za vedno.
Žalujoči ostali: Feter in Rozalija Perenič. sta riši.' Frank. Joseph in John, bratje.
RGzalija in Matilda,
sest r i.
P. O. Box 1-2»». Sold h view. Pa.j
ADVERTISEMENTS.
Nervozne, oslabele
žene,
ki trpe ra bolečinah v kriiu. v bc-kih ali na :trar.an. na senzac:j.. k: tlač: človeka k tiom in dela v'spo-drjerr telecu težo. r.a glavobola m
neredu pri naravnih tunkc:jah, dobe cdpc:r.cC. vzamcjc
Severa's Regulator
(Severjev	Fripcročen
S jc za -arav.jen.e list/, pcsebn.h ■ la-tr.ssu nered./ in r.irar a. k. so I jim podvržene .'e.-sKe. D. ■ ie I pn svetem ,e.-:ir u žs dar.ei. I	Cena $1.25.
Produkcija premoga v Angliji
Iz Londona poročajo, da je tr trovski urad «.;>*-!«.danil st-;* ;<?!!;. iz kat«*re je razviilno. da j pro dukcija angl- s'ce^a ])r«'ino«,'a zo p«-t uosetrla predvo jno količin«*. Zadnji teden pre«l koncem štraj ka se j«- izkopalo 1 .!>."><).Odf) t« i premoga. p-> k u.-. ni stavki v pr vem t«'dnu julija nn-seca s.- j. pr« dukcija povc- ila na 7"i"J :tor v tretjem tedn i ;ui:ja m«-s. a p-.i«- doseirla ž«^ pr«*tlvojno viš uo — 4.1X1.000 ton.
GROZDJE
Ker mi je več Ne\vyorčanov na ročilo, da jim preskrbim dobreg; -rozdja. sem sklenil, da bom od pošiljal newyorsko grozdje tudi • Irrtge naselbine. Kdor torej noč uobiti dobro ne\vyorško ali kak« drugo grozdje po r^zki ceni, na se takoj oglasi.
Rabim zanesljive "posameznik cli tvrdke za zastopnike po razni] naselbinah.
JOSEPH VOGRIČ 185 — 10th Ave.. New York City
Telephone: rheKae ^Oxi. (10.1^, ir». 17 -9
Lahlco if -vzame — hitri pomni«
Gh|m Mehurja
^fcLjJj	neti ime Z3F
_Varujte ^eponaredl
GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati.
Imamo na izbero vsake vrste in ga ne prodamo manj kot celo karo. Po raznih naselbinah imamo svojo zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo p& stopiti v zvezo s zanesijivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene zy«jnižje. Pišite še danes za vsa tozadevna pojasnila na:
W. L. PREDOVICH & COMPANY 224 California Frnit Building	oaeramento, Cal.
UIHHtMl M r ■	> JMIIBfB f ||M|M| ' ■ *	*
C pdniJKl^KKBtiiTITB ■ RtoTit-■ »mjM
j j T3RISRČEN smeh je naj- Ej j a boljše zdravilo sveta.
|| Če ste otožni, zamišljeni — E| g se prav na široko zasmejte S | g — pa boste takoj ozdravlje- |§
Ej Knjiga Peter Zgaga vam fi| povzroči smeh, kadarkoli M ■ [ pogledate vanjo.
[S Ena knjižica za 50 centov II s vam bo trajala za vedno. S S
S Izreiite ta knpon prldeaU« p&deott Mntov v S snamkah tor fa poftljitt:	JV
jI Slovenio Publishing Co^
1 82 Cortlaxdt St., Hew York.	~ 'v S j
I I
I Cenjeni: Za priloženih petdeset centov r Ij 3 znamkah mi poiljite knjigo 4'Peter Zgaga." Ij
j i Im® ................................j I
^pB Driava	.
W SOJAK2, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ-
ac veOji clovsnski dnevnik v zde.	_,
' * ■ Jp jEp, 1
i Vdova Leruž.Spisal ^^^ |
Fi«v*<lel zu "Glas Naroda" G. P.
■ -Francoski detektivski roman. ■ ... -- I
* b	(Nadaljevanje.)
Preostajalo ni ničesar drugega kot zbrati kose dokazov, ki naj bi pozneje zdrobili krivca.
Oče Tabaret je z neizmerno skrbnostjo preiskal prste umorjene, Posrečilo se iuu je tudi potegniti izza nohtov par drobeev sivega u^nja. Nato je odtrgal tudi kus oblake, ob katero je morilec o-brisal svoje orožje. To so sledov«, ko jih odtis je vzel Tabaret, je predstavljalo vse. kar je pustil morilec za seboj.
To ni bilo nič, a ta nič je bilo nekaj velikanskega v očeh Dabu-lona. Imel je najboljše upanje, da bo mogoče najti morilea. Največja ovira pri uspešnem" zasledovanju skrivnostnega zločina je napačno ustavljen je motiva. Ce napravi preiskava prvi korak v napačno smer. se oddaljuje vedno bolj in bolj od resnice, čira bolj napreduje. Kt*r pa je nastopil oče Tabaret. j«- bil sodnik prepričan.' da se nahaja na pravi ]>oti.
Prišla je noč. Sodnik ni imel nobenega opravka več v Žonšer. tie v rul. ki j»- š.- veil no držal svojega lastnega mnenja glede krivde moža r uhani, je izjavil, da bo ostal v Bu/.ivalj. Nameraval je obiskati rarliene vinarne ter dobiti par novih pri'".
V trenutku odpotovanja. potem ko je preiskovalni sodnik od pustil komisarja in njegovo spremstvo, je M. Daburon naprosil o«"*:-ta Tabaret. naj ga spremlja.
Ravno sem hotel prositi za to uslugo, — je odvrnil stari možak. Odšla sta t««rej »kupaj in ]K»vseni naravno j«* predstavljal umor, s katerim sta imela posla, glavni predmet njih pogovora.
Ali m< reiuo ugotoviti prejšnje življenje te ženske ali ne ? — je ponavljal Tabaret. — Vse je odvisno od tega.
—	To bomo lahko ugotovili. je trgovec govoril resnico, — je odvrnil sodnik. — < V je imela vdova Leruž mornarja za moža in . t služi njen sin st-daj v mornarici, nam lahko mornariški minister nudi informacije, ki bodo do ved l • do razkritja potrebnih dejstev. Pisati hočem ministru še danes.
Dospela >ta na postajo v Ku»-i! ter sedla na vlak. liila sta tako srečna, da sta dobila oddelek zase.
O« e Tabaret pa ni bil razjtoloz« n za konverzaei jo. Premišljal j.*, jskul ter kombiniral. Na obrazu se mu je videlo, kako zelo je zaposlen njegov duh. Sodnik je čutil veliko privlačno silo tega ekseen-tri< nega starega moža. ki je posvetil vse svoje ^možnosti uradu tajne policije v Hue Jerusalem.
—	Gospod Tabaret, — je konečno vprašal odločno, — ali ste /e dolgo v stiku s polieijo J
—	Devet let, gospod sodnik. Več kot devet let. Dovolite mi priznati. tla sem nekoliko presene«"e?i, da niste še ničesar čuli o meiit
<iotovo ' is poznam po slovesu. — je odvrnil sodnik, — m radi tega sem pr išel tudi na misel, da se poslužim vaš« pomoči. Kaj pa je bil.povod. <la ste >prejeli to službo?
—	-ler.a, go>pod sodnik, osamljenost, dolgočasje. Ah, jaz nisem bil vedno srečen!
—	Cul cerr., da ste bogat mož.
istari mož je globoko vzdih nil, ko se je spomnil tega, kar ie mu je zdelo največje varan je v celem življenju.
.laz imam nekaj, gospod, — je rekel, — a nisem bil vedno* premožen. Dokler nisem dosegel starosti pet in štirideset let, ni bilo moje življenje ni«'- drugega kot cela serija neumnih in nepotrebnih pomanjkanj. .Jaz sem imel o.Vta. ki je uničil mojo mladost, raz-metal mojo možko dobo ter napravil i/, mene najbolj obžalovanja vredno bitje.
—	Najti je ljudi, ki se ne morejo nikdar oprostiti svojih profesionalnih navad. .M. Daburon je bil ob vsakem času in ob vsaki priliki preiskovalni sodnik.
—	Kako, gospod Tabaret, — je rekel, — vaš oče je bil povzročitelj vse vaše nesreče?
—	Žalibog. L'--|H»d. daz v.-in mu že davno odpustil. Nekoč pa sem ga proklinjal. V prvem navalu svoje jeze sem naložil na njegov s|»ouiin vsa zla. katera more vzbuditi v človeka največje sovraštvo. Celo sedaj, kadar mislim... a boljše je. Če vam zaupam celo svojo povest.
h-» selil bil star pet in dvajset let, sem zaslužil po dva tisoč frankov na leto kot uslužbenec pri nekem zastavničarju. Nekega jutra je stopil moj oče v moje stanovanje ter mi na kratko sporo-eil, da je uničen in da hoče hrano in stanovanje. Bil je videli ve-obupan ter je izjavil, tla je sklenil z življenjem. .Jaz sem ljubil svojega očeta. Povsem naravno je. da sem ga skušal potolažiti. Postavljal sem se s svojim položajem ter rekel, da mu ne bo manjkalo ničesar. dokler si bom jaz služil kruh. Rekel sem mu. da bova od tedaj naprej živela skupaj. Rečeno, storjeno. Tekom dvajsetih najboljših let mojega življenja sem imel na vratu starega...
—	Kaj vam je žal. da ste se vedli kot sin, gospod Tabaret?
—	Da. žal lili je. To se pravi, jaz želim, da bi starec dobil kar je zaslužil.
Daburon ni mogel zatreti kretnje presenečenja, ki ni ušla njegovemu spremljevalcu.
—	Cujte me. predno me obsojate, — je rekel. — Star sem bil pet in dvajset »' t ter si naložil nj.jvečja pomanjkanja radi svojega očeta. Nikakih prijateljev, nikakib deklet, ničesar več. Zvečer, da povečam borni zaslužek, sem delal pri nekem notarju ter prepisoval akte. Zanikal sera si celo luksus fcmodke. Kiju') temu pa se je starec neprestano pritoževal. Obžaloval je svoje izgubljeno premoženje ter zahteval žepni denar. Hotel j.- to. hotel je ono. Kljub vsem naporom ga nisem mogel zadovoljiti. Samo nebo ve. koliko sem pretrpel. Nisem bil rojen, da živim do starih let kot pes. Želel sem si družino. Moje sanje o sreči so obstajale v družinskem življenju, z ljubljeno ženo ob svoji strani ter kopico otrok. Kakorhitro pa so uu prišle take misli ter mi pognale solzo v oko. sem uprl proti samemu sebi. — Dečko moj, — sem si rekel. — če zaslužiš le tri tisoč frankov na leto ter moraš podpirati starega očeta, je tvoja dolžnost zatreti taka čustva ter ostati samec. Med tem časom sem se zaljubi1. Ne smejajte se mi. Čeprav s^m sedaj star in grd, sem takrat dobro izgledal. Njej je bilo ime Hortenza. Nisem se mogel poročiti z njo ter še nadalje skrbeti za očeta. Kaj je postalo iz nje? Izgubil sem jo iz oči. Predolgo je čakala. Bila je kpa. a uboga. Ko je moj oče umr! ter me pustil prostega, sem bil star človek. Ta podli, stiskaški stari___
—	Gospod Tabaret, — ga je prekinil sodnik, _ gospod Tabaret ...
—	Da, da, gospod, že davno sem mu odpustil. Jaz sem dobtr kristijan. Vi pa boste razumeli mojo jezo, če vam povem, da sem na dan njegove smrti, ko sem iskal po njegovem predalu, da mogoče najdem toliko, da g^ lahko pokopi jem, našel memorandum za dvajset tisoč frankov rente.
• -------------» (Dalje prihodnjič.)
_ ADVERTISEMENTS.	_
Prikrojimo hlače suknji!
Posebne cene za jesensko sezijo!
Znamka A — naša cena $3.98 povsod drugod $7.00. Znamka B — naša cena $6.50 povsod drugod $10.00. Znamka C — naša cena $7.50 prikrojena k vaši suknji.
Hlače znamke A so napravljene iz jako movnea Fukna. ki je močno kot usnje, lep uzoree in jako udobne za dnevno ujH>rabo, Hlače znamke B so napravljen«? iz same 1<><> odstotkov čiste volne ter so prvovrstne krasno izdelane. Hlače znamke A in B so napravljene v raznih- modemih barvah, toda v t>rj
teni ne prikrajanio tilaf- k suknjam. Hlače znamke C
so pa one. ki jih prikraja«io k suknjam ist-^a. bla,-____ki nam ga pošljete za vzorec. Ne Blede na -to, če
j=o vrečne $15.00. jih ne računamo več k«-t samo $7.oO. Vse hla-
<e 50 napravljene v dveh uzorcih kot na sliki ""full i>eg" in
^^m	"Kngtish Style", svilena podlofia, napravljene za nošo pasu in
^H	naramnic. sp<»daj zavihane za dva in«"a. Da bodo dobro prislo-
^H	jale. popolnoma nrarantiramo, če pa ne boste zadovoljni, jih za -
JB	menjamo ali pa vrnemo denar. Kdorkoli kupi dvoje hlač na-
^h^meJt	enkrat zase aJi za svojega, prijatelja, bo dobil en dolar popusa
ter ho plačal en dolar manj kot je cela svota. Premerite svoj pas s sukancem ter napravite vozel. Z istim sukanrem izmerite dolžino svojih nog ter napravite dva vozla. Na zunanji strani ni potreba meriti hlač. r»«nfte v zaleit o mero ln 7.a S« etntov znamk za ene hiače in C-« centov za dvoje hlač za pošilja ne stroške. Piš.te katete hlače hočete imeti, katere znamke, cene in uzorra. ter nam pošljite. Ostali denar boste dali. ko boste dobiit hlače. 1'išite danes.
HERCULES PANTS MFG. C0.
1206 N. Irving Ave., Dept. 60	Chicago, 111.
Naša molitev.
Trpljenje v Pri morju je tako strahotno, da j-» vsak opis le slaboten poizkus. Le tisti, ki sam doživlja grozote tam preko, le tisti more saj deloma opisati vs«-. J it zato prepuščamo besedo "Pučkemu Prijatelju" in priobčujeino njegov divno lepi uvodnik, ki s1 »lasi:
— V Italiji je zlo. Ljudje istega rodu in jezika se neprenehoma koljejo med seboj. Danes v enem mest^jutri v lruar *m — teče kri. frn dim se vije; tu krik ranjenih, tam zdihi preganjanih, povsod ]-i jok in škripanje zob. Kakor da ie vso italijansko zemljo pritisnilo strašno prokletstvo.
Preprosto ljudstvo, i r. čegar us* govori eesto sam Bosr, pravi, da je to v resnici prokletstvo. Prokletstvo za siln«' muke :n trpljenje, ki so jih morali pretrpeti v treh letih naši nesrečni ljudje, osobito pri nas v Istri. Mnogo zla mnogo krivic je storjenih v zadnjem času našemu narodu. Vse to je kričalo v i ♦ ho po maščevanju, in Botr je v svoji neizmerni pravičnosti poslal kazen na dešelo onih. ki so tako silno grešil^.
Kakor roj kobilic so se razlili po naši zemlji "maščevalci", da maščujejo — kaj.' Našo miroljubnost, ker nikdar nismo nikogar izzivali: Xaš.- poštenje, ker nikdar nismo nikomu prizadejali zla! Na
T,<^iiiCi1(>st napram zakonna države, ker smo v,-dno de iali državi, kar je njeneira, kar i*- zahtevala o<l nas. In odmevale so naše tihe. mir-| ne vasi od divjega krika, od sproženih strejov in od treska smrtono-j nih bomb: vzplamtel • so strehe naših domov, kakor da so se povrnili Iv vsej strahoti, ko so barbarske horde azijskih divjakov plenile in j divjale po tej zemlj1. zapori in vse ječe so s.^ napolnile z našimi J nekrivimi ljudmi, tepeni s t.-žkiiui palicami in volovskimi žilami d< j krvi. sredi beleira dne p;> je bil zj ustavljen naš človek in ni se pro-^ maknil: toda yje strel in zgm lil^se je mrtev!
Sedaj hočejo Italijani državljanski mir in razorožitev nemirnih. Toda samo med njimi in samo zanje. Za našo varnos* se ne in«ni nil -čel	-	It | mW*
^li smo prepuščeni na milost ir. nemilost onim. ki so si postavili kot svojo nalofro. da rgrade na naši?>. grobovih svojo veličino.
Zato j<« njim mir potreben, nam pa ubijajoči nemir in neredi; zato je njim potreben zakon, nam pa vsaka brezzakonitost in tež k? zmešnjave. Tn ni med Tjinri človeka, ki bi nastopil za našo obrambo in naše varstvo. Mi ostanemo prepuščeni sebi in r«odi!
Ko se je v zadnjem času vedno bolj in bolj raznesla državljanska vojna, se je zganil celo sam sveti oče papež in poizkusil, da tudi on s svoje strani pomiri duhove. Sestavil je kratko molitvico, k: r.a '< bi jo njegovi italijanski bratje molili k Bogu. da da nesrečni zemlji potrebni mir. Samo želimo, naj prinese ta milosrčni poizkus svetega očeta najlepše plodove in bi samo pripomnili, da nam je nad vse žal, da ne moremo moliti te molitvice mi. ki gotovo stokrat bolj potrebujemo miru kot Italijani.
Prepričani smo. da je sveti oče parski način odvedli iz n jegove znal za vse trpljenje in muke na- škofije in mu z mukami izgnan-šega naroda. Na svoje oči je vi- stva pospešili smrt. Vedel je tudi del starega škofa, ki so jra na sle- za one naše nedolžne devojke, ki
GROZDJE!
grozdje!
GROZDJE!
........$7.— boksa.
....... $11— boksa.
...... ........$7.50
Grško srednje jagode, zelo čiste, cena ('alifornijsko Barbera, velike jagode Malaga, velike jagt.de .................
Ffee. Po funtov v boksi ...................... $3._ boksa.
Cešplje, im» -jr, funtov v lx>ksi .................. S2.50 boksa.
Brinje, lo funtov ............................ $1.00
Turški d uhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bokso za $t. Z naročilom pošljite $2.00 ire za vsako bokso grozdja.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenue, New York, N. T.
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK ftPECUALtST MCŠKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je rdravljenje akutnih tn kronlSaih bolezni. Jaz — že zdravim nad 23 let ter imam skušnje t vseh bolenia in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaflo bolezen, da vas ozdravim ia vrnem soč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Cimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. masulj« In lla* po telesu, bolezni v artu.~~lzT padanje las. bolečine v kosteh, stare rane. llv£n« bolsznl. oslabelost, boleait v mehurju, ledicah. Jetra H In ftelodcu. nnenloe. revmatlzem. katar, zlat« tile. naduha Ittf.
Uradne ure so: V pondeijek. sredah In petkih od 9. zjutraj do I. popoldne. V torkih. Četrtkih In aobetah od 9. ura zjutraj do B. ure zveSer. Ob nedeijah pa do 2. ur« popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE tME in
naslov* •
Dr. LORENZ sm p«- a™ Pittsburgh, pa.
Nekateri drugI zdravniki rablje tolmače, da vas razumejo. Jrjx enam hrvit. eko »a la etareaa kraja, zato vaa taftje zdravim, ker vae razumem.
so jih vrgli v smradljive jeee in jih prisilili, da več kot mesec dni dihajo smradljivi zrak. Vedel js tudi za drugo naše trpljenja, slišal je, da naui požigajo hiše, ubijajo brate, preganjajo duhovnika in udirajo v cerkve.
Vse to je vedel, in ni pregovoril.
Mi to razumemo. Razumemo njegovo prrozo. da se "ljudje enc-in iste rodbina prejranjajo in n-bijajo. zaslepljeni od strankarska strasti". Mi razumemo njegovo bol. da Itali ja, dežela "c-he e sta-ta eulla di ojrni prentilezza. sia per divenire r.n campo entente lotte eivili*' C ki ie bila zibel vse plemenitosti, postala krvavo pelje za državljanske boje"). Mi razumemo njegov vzklik Bo«ru, da 4ise zopet vzljubijo oni. ki niso neprijatelji. ampak rojeni bratje" in da "polože orožje, da morejo v skupnem sladom jezik.i ponoviti molitev Oee naš. . Mi vse to razumemo, toda ta molitev se ne ti«"e nas. ona ni za nas.
Tn vendar Tutimo tudi mi v težkih dneh potrebo molitve in zato se i mi v nr.šili težkih prilikah obraramo h Kristusu in molimo tako-le k njemu:
Naša molitev Jezus. Borr — naš Odrešenik! Kakor v davnih '"-asih Proroki, tako danes tn<li mi kličemo k Tebi. o Gc\pod:
Poglej, o Gospod, našo muko Neprijatelj sesra po vseli nam dragih stvareh. Vežejo nam ko rake. da r.e moremo hoditi po naših ulicrli. N'a vfat so nan. dali jarem in coni jo nas; izmučeni nimamo počitka. Starcev ni na vratih, ni mladeniča pri petju. Nobene radosti r>\ za naše src z naše slave pad-t venee. postali smo sirote brt*z r.i-eta in matere Od nas odtrga vajo grižljaj in nas gonijc od domačega ognjišča — niko gar pa ni, rla bi nam pomagal!
Po<rlej. o C!os|x>d. in vidi n.^ 5o strahoto in usmili se nas: Hiše nam zažigajo in rušijo, gladni in «roli se moramo pre bi jati čez drn in strn in niko <rar ni. ki 1 i n?s utešil. Okre pi nas Ti. Gospod in Bog na<?!
Razgnali r-o r.am duhovi k e. Tvoje vorn-' sluge : razgnali so pastirje, da razpršijo preplašeno čredo. Oskrunili so nam eerkve in s- silo izgnali iz njih našo staro ^arodno besedo!
Ti pa. o Gospod, nisi govori! svoj divni "Oče naš" nebešk mu očetu v jeziku rimskih samodržcev. temveč si svojo vzvišeno molitev izrekel hebrejski, ker to je !>;1 jezik Tvoje nebeške Matere.
Tudi mi hr.-emo slaviti Tebe. o naš Jezus, v sladkem jeziku naše majk?, ker no«Vmo. da !>.' nam bila pršem v Tvojo slavo samo mrtva igra naših listen, temveč da bo živa. ponosra himna naših navdušenih src.
Jezik naše mile matere nam je najslajši in najlepši jezik n;i svetu, kakor nam je tudi najdražja in najlepša zemlja, na kateri smo se rodili in na kateri biva naš narod naše krvi in našega jezika.
Da nam ohraniš deco in hiš naše!
In da nam daš doživeti, d: bomo mog1*! v svojem rednem jeziku slaviti in hvaliti Tebe na vse vekov — Amen!
_ADVERTISEMENTS. _
KRETANJE PARNIKOV
_Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka.
AQUITANIA 13 »ept. — Cherbourg OLYMPIC	15 okt. — ciierbouro
PARIS 14 sept. — Havre PRES. WILSON	15 okt. _ Trst
KROONLAND 17 «ept. — Chcrbourfl ZEEL.ANO	15 oKt. _ Cherb "
N. AMSTE.3AM 17 - Boulogne RYNDAM	okt. _ Bou.ofln.
LA TOURAINE 17 sept. Havre BERENGARIA	20 okt. — Cherbouro
ARABIC 20 sept. — Genoa KROONLANO	22 okt. — Cherboura
FRANCE 22 tcpt. — Havr. LAFAYETTE	22 okt. — Havre
BET.ENGARIA 22 iept. — Cherbourg N. AMSTERDAM	22 oku — Bouloone
24 ,ept' - Cherbourg AQUITANIA	25 okt. - Cherbourg
NOOROAM 24 .ept. — Boulogne CRETIC	28 ckt __ ^ ■
LAPLAND 24 «pt. _ Cherb:'Jrfl LAPLAND	29 okt _ Cher.b0lJ
RE. d* ITALIA ?4 sept. — Genoa LA LORRAINE	29 OKt. _ Havre
LAFAYETTE 26 sept. - Cherbour8 ,NOORDAM	29 okt. - Boulcgna
AMERICA S8 .ept. — Chertoulg BELVEOERe	, nov. „ T9rsj
ARGENTINA 28. sept. - Trst AMERICA	t nnv. _ Cherbourg
CANOPIC 90 .ept. _ Genoa j^.c	2 nov. Chsrbou. a
EMP. OF CHINA 1 okt. — Cnerbourg! PAR|S	2. nov. - Havre
FINLAND 1 okt. — Cherbourg! WASHINGTON	3 nov _ ^h.rl,ourQ
LA LORRAINE 1 okt. _ Havre ARABIC	- nov, _ '
G WASHIn:tO(I 4 ekt. — Cherbourg ICARMANIA	5 nov Cherbourg
AQUITANIA 4. okt - Cherbourg FINLAND	5 nov. _ Cherbourg
ADRIATIC ft okt. — Cne-bourfl' LA TOURaINE	_. Havre
°AR,S 5 okt. — Havre 2EELAND	19 nov _ Cherbourg
CARMANIA 8 ckt. — Cherbourg ARGENTINA	-9 nov _ T "
ROTTERDAM 8 okt. Boulogne PRES. WILSON	3 _ Trst
FRANCE 12 okt. — Havre ARGENTINA	i2 Jan> __ Trat LA SAVOIE 12 okt. — Havre
Glede een za vozne listke in vse druge pojasnila, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK,	82 C'ortlandt St., New York
j 4. Vsi oni državljani, ti so iz-•dali prošnje Z£ potne liste, in potom katerih je bilo naoroSeno za-nrnje ministrsko, ds jih je mogoče izdati, jih bodo dobili, kakor-(Litro se zgiese pri tem konzulatu. To se tiee priglasitev vloženih tio '25. maja tega >ta.
5. Ke«- t vee slučajih naši držf.v-jljani kupujejo iifkarte za pamike katere jim je priporočil ta ali oni 'agent, ne oziraje se na to, kakšni 'so ti parniki, kara plovejo, priporočamo. naj nihče r.e kepi prej kart, dok'er o tem e? poizv« pri Fiank Sakser Ftate bank, |Cortland St.. New York. N Y.
formacijo oboroženih skupin in u-dušiti grožnje, represalije, mašče valne ekspedieije, sploh nasilstvn te ali one vrsto. Prefekti so odgo vorni za red -n mir in za strogo izvajanje vseh navodil v Bonomi-jevi okrožnici. Tisti, ki niso bili za sporazum, so komunisti. Z;itc se ima smatrati, da je okrožni«*;: v glavnem naDerjena proti njim.
Japonska ie brez težer.j.
Ministrski predsednik je v svo 1 ji izjavi pozval japonsko ljudstvo, naj z ozironi 11a washingtonsko konferenco nastopa mirno dostojno. naj zasleduje dogodke z! vso pazljivostjo hi naj s»* vzdr-! žnje vseh šovinističnih manifestu-: cij. Ministrski predsednik j" ])"-
KRVAVE ZNAMKE.

ZASTAVE
K«. laWaji) po ■MPBfli
VICTOR MVWSEK, 331 Grem St., C9NEMAU6H, Ht
Nedavno so našli v Parizu n^ ke znamke ginsovite zbirke Fer rari. Ena sami znamka Hawoi za dva vinarja .ie bila prodana z;i 1;>6.000 frankov. Ta znamka povzročila namreč pred 90 ltei strašen zločin, ki jc razburil vso pariško javnost. Leta 1882 so nc šli pariškega filatelista Gastonn Lerouxa umorjenega v njegovem stanovanju. Vsa znamenja so kazala, da umor ni bil izvršen zaradi ropa, ker so našli pri umorjen-cu večjo svoto denarja in tudi zlato/z demanti obloženo uro. Ko pa je detektiv pregledal umorjenče-vo zbirko znamk, je opazil .d;? manjka znamka Hawoi, ki je bila že takrat cenjena na 10.000 frankov. Sum je padel takoj na prijatelja umorjenega Lerouxa. Rektorja Girouxa, ki je istotako filatelist. Ta je šele po dolgem zasliševanju priznal, da je nbil svojega prijatelja samo zato, Ker mu ni hotel prodati znamke, po kateri je tako hrepenel.
W ftOJAKL NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
novno poudarjal, da nima Japonska nikakih teženj v Sibiriji :n d-i to deželo izprazni 'im prej mogoče. Pri izvršitvi tega načrta s<» j,« ovirale zadnja izpremembe sibirskih razmer.
ADVERTISEMENTS.
Iščem dva prijatelja KAROLA in ANTONA BABUDER, doma iz Materije na Primorskem. Prosim e -njene rojake, če kdo ve. da mi javi njim naslov, ali naj se pa sama oglasita. Imam zanju pisma iz starega kraja. —1 Frank Cranduš. 101 W. 38. St.,j New York, N. Y.
f 9-10—9)
NAZNANILO in PRIPOROČILO
Nas stalni zastopnik Mr. JAN KO PL3ŠKO pobira naročnin« za Glas Naroda na 61C4 St. Clair Ave , Cleveland, Obio, in daje vsa druqja poj«iscila ^lede potovanja /•stari kraj ali dohiti »vojeo od tam, glede denarnih pcšiljatev ir sploh t i'sefc drugih zaderah. Ima v zalog: tudi knjigo Peter Zgaga Rojakom ga toplo priporočimo. UpravniAtvo Glaaa Naroda.
PREDNO SE ODLOČITE
fca BTojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti rožni listek, li poslati denar v domorino, da e ga potnik sam Irapi, pišite naj VT WO sa tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko
fRANK SAKSER STATE SANK Oortlandt Stml Nsvr York
pRENCH LINE?
■ Cohpaunie Generale Transatlantiqui K
tiK«**	1 Strn«
DIREKTNA SLUŽBA V
Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parniki na 2 In S vijak«
TOURAINE _____
LEOPOLDiNA .. FRANCE .......
17. septembra 17. septembra
21. •eptemjra
S.S. PARIS
J-4. sept.
Za. družina nudimo Izborue ugod-rioatl tzetjpga razreda — kabine z dvema. Atlrfml. Acntlinl In o*mIml P-«stelj.tcU. Val taki potniki ^odo l«-lfžnl l*<t«, Izborne službe In hf*-ne. vslrd katere J« znana Pranoodka Črta.
Za nadalje Informacije vpraiajt* pri lokalnih ar«?ntlh french LINE.
GOSULIGH ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ............ 28. »ept.
PRES. WILSON .......... 15. okt.
BELVEDERE ............ 1. nov.
Cene za T'*t In Reko s«: Pres. Wilson $115 in $5 davka. Argentina in Pelvedere $1C3 In
%5 davka. Potom listkov izduiiih za v»> kraje r Jugoslaviji in Sroiji. Razkošne ugodnosti prvega, drugega In tretjega razredi. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS it Co.
Passenger Department
2 West Street New York
1 1		ssSl 1	
Za vzpostavitev državne avtoritete v Italiji,
Italijanski ministrski predsednik Bonomi je ra/poslu I vsem pre-fektom okrožnico, v kateri navaja sporazum, dosežen med fašisti in soeijalisti. ter daje navodila, kitko se imajo urofekti odslej ravnati. da lo sporazum rodil dol«re sadove. K sporazumu med fašisti in soeijalisti sta podali tudi ljudska in republikanska stranka svoji izjavi. želee splošnega pomirjanj:-, po deželi. Tam. k jer se omenjeni sporazum ne bi vpošteval. imajo prefekti postopati z vso strogostjo. Njihova naloga.je. da ziduši-jo vsak nasilni ein in vsako razžaljen je instil icij in eustev ljudske volje, kiikor hi bilo naprime;* izvešenje strankarskih zastav na ;a\Tiih poslopjih. Razorožiti se i-majo vse oborožene skupin**, katerim treba razlo/.iti. da država ne more trpeti, da bi iz tejra ali onejra vzroka posegali po lasil-stvu. Vsi. ki bi se tozadevno pregrešili, bodo kaznovani eksempla-rieno. Vsem vladnim organom treba vcepiti misel, da samo v zakonu in moči je prispevanje države. Prefekti morajo preprečiti vsako
Pozor potniki.
Jugoslovanski konzulat v New Vorku naznanja:
1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe potne liste na podlagi kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lisia oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja.
42. Oni, ki nimajo nojone^ra takega dokuuiinta, se niorujo obrai-ci na pristojne oblasti v starem kraju t^r jih od iaru dobiti. Kdor bo pri iskanju polnega lista pokazal enega bnied gornjih dokumentov, Vc dobil potui l'st kmalo po-iem, ko se bo zglasil na konzulatu.
3. Or i. n^š; državljani, Li žele takoj odpotovati > st;iri kraj, pa nimajo pri roki Nobenega gorajili dokumentov, inora^o :meii potrdila naših podpornih, društev, katerih elani so. V petidilih mora biti aavedeno, da so resoi'mo državljani kmljc7ine Srbov, Hrvatov in Slovence^. V takih slučajih pa bo morda konzulat smatral za potrebno, iskati posebnega dovoljenje od ministrstva zunanjih zadev za dan je potnega lista. To se posebno tiče onib oseb, o katerli se sami, da so še državljani kake druge države.