Tjaša Miklič
Filozofska fakulteta v Ljubljani
DOVRŠNIKI IN NEDOVRŠNIKI
V SLOVENŠČINI
V PRIMERJAVI S PERFEKTOM
IN IMPERFEKTOM V IT A LIJ A N Š C I NI
Analize dveh medseboj neodvisnih prevodov Cankarjevega Hlapca Jerneja v italijanščino^ in odlomkov, ki so jih prevedli študentje tretjega in četrtega letnika italijanistike, so me spodbudile, da spregovorim o nekaterih težavah pri prevajanju preteklih dejanj in stanj iz slovenščine v italijanščino.
Pretekla dejanja v pretekliku so v slovenščini izražena tako z dovršnimi kot z nedovršnimi glagoli. Dovršni glagol sam po sebi usmeri pozornost na prehod iz enega stanja (A) v drugo (B) (glagol prehoda, tranziitomi)
ZASPATI
A
bedeti
B
spati
nedovršni glagol sam po sebi pa usmerja v vztrajanje v danem stanju (B) (ne-tranzitomi glagol).
SPATI
B
Kadar so dovršniki in nedovršniki v pretekliku prevedeni z italijanskima paradigmama perfektom (odslej P) in imperfektom (odslej I), opazimo, da je izbor
' Prvi prevod je delo dr. Amalda BRESSANA: I. CANKAR, Hlapec Jernej, a cura di A. BRESSAN, Fel-trinelli, Milaao 1977i drugega pa je pripravila dr. Patrizia RAVEGGI, ki je kot lektorica za italijanski jezik prevedla posamezne stavke, ki so bili zanimivi za analizo
202
ustrezne paradigme odvisen od številniih faJttorjev. Funkcija kategorije glagol-skega vida se razlikuje od funkcije opozicije med I in P. Izbira P oziroma I v glavnih stavkih pomeni izbiro med dvema različnima pripovedovalnima optika-ma. P je paradigma prvega plana in zajame dejanje v celoti, globalno, t. j. spremlja ga v njegovih fazah prek začetka in trajanja do konca (globalna optika).
Kontekst in zunaj jezikovna situacija v danem primeru osvetlita eno od faz. P uporabljamo, ko želimo dejanje ali stanje prikazati kot dogodek, tj. ko želimo sporočiti, da se je nekaj zgodilo. Nasprotno se poslužujemo pri prikazu dejanja ali stanja kot aiituacije v dani časovni točki/intervalu, t. j. ko bi xadi povedali, da se je takrat nekaj dogajalo (kurziva optika). Opozicija med zgoditi se in dogajati se je tu mišljena v pomenu, ki ga ima v italijanskem jezikovnem strukturiranju dejanskosti. Tako na primer pri glagolih, ki izražajo trajajoča dejanja (biti, delati, plavati itd.) opazimo, da so dejanja, ki so v slovenščini izražena z vedno isto paradigmo, v italijanščini povedana v perfektu oziroma imperfektu, pač glede na to, ali si predstavljamo dejanje kot A | B | A (dogodek) ali kot B (dogajanje). Stavke
Ob 4^ sem bila pri tebi, pa te ni bilo. Kje si bila?
— Ob 4" sem bila pri frizerju.
bi lahko intralisngvamo prevedli s stavki
Ob 4'' sem te obiskala (prišla k tebi), pa se nisi »nahajala« doma. Kje si se »nahajala«?
— Ob 4" sem se »nahajala« (sedela) pri frizerju.
Prevod je grd, vendar glagol nahajati se najtočneje izraža to, kar želim povedati. Prevod v italijanščino se glasi
Alle 4 sono stata da te, ma non c'eri. Dove eri?
— Alle 4 ero dal parrucchiere.
203
Interpretacija stavka
Kje si bila med počitnicami?
je odvisna od konteksta in od zunaj jezikovne situacije. Ce je vprašanje zastavljeno z namenom, da zvemo, kaj vse je povprašana delala med počitnicami (v italijanskem pomenu: kaj se ji je vse zgodilo, piipetilo v tem obdobju), prevedemo stavek s P
Dove sei stata durante le vacanze?
in odgovor bi bil lahko
Bila sem na smučanju. Sonc stata a sciare.
Podobno velja za primer
Kaj si delala danes popoldne? Cosa hai fatto oggi pomeriggio?
kjer hi se odgovor lahko glasil
Biala sem. Ho letto.
Drugačen je prevod, če smo cel mesec zaman skušali telefonirati in je bila vprašana TAKRAT očitno odsotna, zdaj pa sprašujemo, kje se je v tistem obdobju »nahajala«. Pri tem imamo v mislih kontekst tipa
Nikoli te nisem našla doma. Non ti ho mai trovata a časa.
in možen odgovor bi se glasil
Bila sem pri starših. Eto dai miei.
Stavki v drugi interpretaciji niso sami po sebi zaključena poved in nujno rabijo semantični element TAKRAT, ki je eksplicitno ali implicitno prisoten v zavesti govorečega kot referenčna časovna točka (interval), v kateri je dejanje B že in še potekalo. V času te točke (intervala) je bilo dejanje že v teku, pogled nanj pa smo usmerili prepozno, da bi ujeli tudi njegov začetek. Dejanje opazujemo iz točke TAKRAT, kakor opazujemo dejanje iz točke ZDAJ:
ZDAJ ugotavljamo: »ZDAJ zunaj dežuje«.
TAKRj\T smo ugotavljali: »ZDAJ zunaj dežuje«.
Perspektiva v drugem primeru je kombinirana (posredna), saj iz trenutka govornega akta usmerimo pogled na čas, ko je nekdo ugotavljal, nato pa opazujemo dejanje »prek njega«. Gre za pripovedovanje v drugem planu.
204
Pri P pa je perspektiva enojna in je usmerjena iz trenutka govornega akta neposredno na dejanje v preteklosti, ki ga spremljamo od začetka do konca.
Slovenščina s svoj;imi tranzitornimi dn netranzitornimi glagoli usmerja pogled na prehod iz .stanja A v stanje B (zaplavam, počilm, priplavam, posivim itd.) oziroma v vztrajanje v stanju B (plavam, sivim iitd.). Pri tranzitoxnih glagolih je fokus na spremembi (prehodu), opredelitev, ali gre za začetno dovršno, trenutno ali končno dovršno dejanje, pa je često odvisna od konteksta. Vloga prehoda je torej enaka pomenu krožnice v matematični definiciji kroga: krog je z krožnico omejena ploskev, krožnioa pa loči notranjščino kroga od njegove zunanjščine. Netranzitomi glagoli, pri katerih je fokus na potekanju trajajočega dejanja, se seveda lahko uporabljajo tudi za izražanje dejanj, ki so prikazana kot končana in torej ne trajajo več. To velja pri časovno omejenih dejanjih
Tri ure sem pisala.
Stavek lahko pove, da se je dejanje začelo, da je trajalo tri ure in se je po treh urah končalo, in prevod se glasi
Ho scnitto tre ore.
V slovenščini je izmenično nizanje dovršnih in nedovršnih glagolov v vezal-nem priredju ali brezvezju povsem normalno. Glavna pozornost je posvečena notranjemu ustroju glagolskega dejanja — ki ga izraža sam glagol — časovna omejitev pa je prepuščena kontekstu. Kombinacije glagolov tipa A|B in B so prav pogostne. Naslednji stavki so vzeti iz strokovne literature^:
2 J. Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva 3.
205
Piidobil je članstvo, veliko je korespondiral, zbiral slovenska knjižna dela in sestavil seznam slovenskili časopisov ...
Odprli so čitalnico, pripravljali jezikovne tečaje, postavljali zvezo z drugimi podobnimi društvi...
Prestopil je k fiskalnemu uradu v neplačano konceptno prakso in poleg tega delal še zasebno ...
Tudi stavki naslednjega tipa niso redki:
Pred koncem študija je utrjeval izpitno gradivo z grofom D. iz Lysic
pri Brnu, tja je po doktoratu odšel na obisk, nato pa šel v Ljubljano trkat
za službo.
Kombinacijo dovršnika in nedovršnika v Hlapcu Jerneju sta italijanska prevajalca neodvisno drug od drugega prevajala z dvakratno uporabo perfekta v želji, da v prevodu ohranita priredje izvirnika.
Jernej pa je vzrojil in je govoril naglas.
Ma Jernej si inlurio e cosi proruppe.
Ma Jernej monto su tutte le furie e parld ad alta voce.
Pri tem se je kvaliteta dejanja zabrisala, saj bi prevajalec iz italijanskega prevoda lahko prevedel nazaj v slovenščino tako z dovršnikom kot z nedovršnikom:
parlö
govoril je spregovoril je
guardö
gledal je pogledal je
tacque
molčal je obmolknil je
Kadar pa sta prevajalca želela eksplicitno izraziti kvaliteto dejanja v predlogi, sta morala spremeniti optiko. To sta lahko naredila samo s prekinitvijo dinamičnega prikaza dogodkov (globalna optika) in s prestopom v statični način opisovanja (kurzivna optika).
Prehod sta signalizirala s podpičjem ali celo s piko:
Tako se je Jernej pogovarjal z bogom, dolgo v noč je molil. Cosi Jernej si intratenne con Dio e prego a lungo tutta la notte. ! Cosi Jernej conversava con Dioj a lungo prego nella notte.
206
Jernej mu je razložil svojo pravdo, potepuh pa se je smejal, da je bil ves solzen.
I Jernej gli raccontd la sua vicenda. II vagabondo rideva a crepapelle, le lacrime agli occhi.
Jernej gli spiego la sua storia e il vagabondo rise tanto che era tutto in lacrime.
Kvaliteto dejanja pa lahko ohramimo tudi z uporabo gerundija:
Nato je šel in se je oziral, če ne stopi Jernej za njim.
E subito se la dette a gambe, voltandosi solo per vedere se Jernej
non lo ünseguiva.
Poi se ne ando, guardando se Jernej non lo seguiva.
Dve trajajoči dejanji pa sta prevajalca lahko izrazila tako v kurzivni kot v globalni optiki. Izbor je bil prepuščen prevajalčevemu okusu, njegovemu občutku za ritem in drugim stilnim prvinam, ki sodijo v ustvarjalni del umetniškega prevajanja.
Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu. Jernej ebbe paura e in cuor suo prego. Jernej aveva paura e pregava in cuor suo.
Molil je in je prosil usmiljenja ... Prego e invocd misericordia ... Pregava e sapplicava misericordia...
Iz zgornjih primerov so razvi'dne nekatere zakonitosti, ki jih je nujno treba upoštevati pri prevajajiju v italijanščino:
1. trajajoče dejanje, ki ga sporočamo kot dogodek, izražamo s perfektem:
To povest pripovedujem, kakor se je po resnici vršila. Vi racconto questa storia come si e svolta realmente. Vi narro questa storia cosi come e accaduta.
Pa je tekel pot v potokih, pa smo postavili dom.
Ma poi scorsero rlvoli di sudoxe e cosi abbiamo costmito questa fattoria. Ma l'acqua e corsa e abbiamo costruito una časa.
Kdo je tam delal, če ni delal Jernej?
Chi ha lavorato tutta quella terra se non Jernej?
Chi ha lavorato la se non Jernej?
2. za izražanje enkratnega trajajočega dejanja, ki je časovno omejeno, je uporaba imperfekta izključena:
Hodil je eno uro, hodU je dve uri, noge so otrpnile;
Camminö un'ora, camminö due ore, le gambe gli si intorpidirono.
Camminö un'ora, camminö due ore, le gambe si erano intirizzite.
Osupel je poslušal Jernej take besede;
Jernej ascoltö queste parole con il fiato sospeso;
Jernej ascoltö stupito queste parole;
»Bog vam dodeli počitka in tolažbe!« je molil Jernej.
207
»Dio vi conceda pace e riposo!« pregö Jemej. » ... « pregö Jemej.
Nato je prijel kozarec, in je izlil vino v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla.
Poi prese il bicchiere e versd il vino nella bottiglia: lentamente e a lungo, perche la mano gli tremava.
Poi prese il bicchiere e verso il vino nella bottiglia; lo versd a lungo e con lentezza perche gli tremava la mano.
3. glagolska dejanja različnega notranjega ustroja v vezalnem priredju lahko ohranimo na listi piripovedovalni ravnini le, če dejanju ukinemo eksplicitno usmerjenost v prehod oziroma v potekanje in s tem zabrišemo razlikovanje med prehodom iz stanja v stanje in vztrajanjem v stanju.
Kmetje so se spogledali in so molčali. I contadini si guardavano e tacevano. 1 contadini si guardarono tra se e lacquero.
Dejstvo, da so skoraj vsi študentje III. in IV. letnika italijanistike prevedli gornje nedovršnike z imperfektom, dovršnike pa s perfektom in s tem ustvarili v italijanščini negramatikalne stavke, dokazuje, da bo nujno treba v njih razvijati sposobnost semantičnega vrednotenja slovenskih stavkov in jih uvajati v mehanizme italijanskega jezikovnega strukturiranja dejanskosti.