Posamezna Številka stane Din l"50.
Štev. 35.
Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
npravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
V Ljubljani, I. septembra 1923.
Leto lil.
Glasilo ».Združenja slovenskih avtonomistov".
Celoletna naročnina 50— D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunijo po D150
Inserati se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda /5 p.
Izhaja vsako soboto.
nn_ru"vr* ro/*rr* ‘ *	****	'	‘i*riwiw»j~<fir<rri**. 'rrVVrri-^r^f^rrrTrf^f'
|tg; kn^omnl Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven • llUlblllU f skega ljudstva!
Odločilni trenotki.
Bliža se jesen in z njo se bliža čas, ko bo moral slovenski narod odločiti kakšno politiko misli odslej voditi nasproti Belgradu. Ta odločitev ni lahka in je lahko usodepolna za dolga desetletja — in s tem morda za vedno! Danes ne gre za kako strankarsko-politično potezo — danes gre za cel narod slovenski! Vsi čutimo in Belgrad čuti, da tako, kot je šlo do zdaj, ne more več iti dolgo
— treba se bo odločiti ali za sporazum ali za nasilje ali pa — kar ni toliko slabo za Belgrad kot za nas
— za gnil kompromis, ki nam bo trenotno morda kaj dal, a nam toliko več vzel za bodočnost! Predno se torej izreče odločilna beseda, je treba natančno pregledati cel položi?1 predočiti si vse posledice, ki nastanejo iz tega ali onega sklepa za slovenski narod — in predvsem: treba je poslušati, kaj hoče in zahteva narod sam! Vox populi, vox dei: Ljudski glas, božji glas! Najprej narod —in potem daleč odzad pride vse drugo. Kaj pa zahteva narod, to ve danes vsak, kdor si nalašč ne maši ušes in zatiska oči. Narod hoče federativno jugoslovansko republiko. Katera pot pa je najbližja, katera pot pripelje najprej k temu cilju: to in samo to je treba ugotoviti in po tem usmeriti slovensko politiko. Za to odločitev pa mislimo, da je danes pač vsaka slovenska posamezna stranka prešibka, kajti Belgrad bo smatral vpako tako odločitev kot odločitev ene same stranke in ne kot odločitev celega naroda, in bo temu primerno tudi postopal, kar se pravi z drugimi besedami: ker ve Belgrad, da je večen samo narod — stranka pa je od danes do jutri, bi Belgrad dal stranki kako koncesijo, a obenem bi se
vrvel z vso močjo na to, da stranko razbije. Držal bi se gesla: deli in vladaj! Ce pa bi videl Belgrad, aa ima pred seboj zastopnike celega naroda, — Narodni svet vseh federativnih strank in struj — bi vedel, da se tukaj ne da nič deliti in razdruževati — ampak, da se je treba pogajati! Razbiti se dajo posamezne strapke — ne da pa se razbiti narod! Vse to naj dobro premislijo tisti, ki vodijo danes slovensko politiko in so narodu odgovorni za njo!
Temu bi pridali še naslednje. Naj se slovenski narod odloči tako ali tako, nečesa ne sme nikdar pozabiti: Slovenci brez Hrvatov ne bodo nikdar izvojevall svojih zahtev, ker so sami zase preslabi!
Iz tega pa sledi nujno, da ne smejo Slovenci narediti nobenih korakov, ne da bi se preje sporazumeli c tem s Hrvati. Mi poznamo dobro sedanjo srbsko politiko in vemo, kaj zasleduje. Ona hoče na vsak način odtrgati Slovence od Hrvatov. Za to, da bi zapustili Slovenci Hrvate, bi dali Srbi Slovencem marsikako strankarsko ali tudi narodno koncesijo. Ampak pri tem se ne smemo varati. Hrvati so močnejši od Slovencev, hrvatski problem je za Srbe bolj pereč kot slovenski, če bi se hoteli Hrvati sporazumeti s Srbi — bi jim dali Srbi danes na milost in nemilost vse Slovence! Kaj sledi iz tega? Tudi če bi dobili Slovenci danes za to, da pomagajo Belgradu proti Hrvatom, kakšno drobtinico, bi Slovenci pozneje drago poplačali vse to. Kajti tudi Slovenci skupaj s Srbi ne bi mogli dolgo vladati proti celemu hrvatskemu narodu. Prej ali slej bi bili Srbi prisiljeni, da se pogajajo s Hrvati. In takrat se ne bi Belgrad
nič pomišljal, izročiti Slovence Hrvatom, samo če bi mogel dobiti Hrvate. Kako bi Hrvati plačali Slovencem to, da so jim Slovenci v najtežjem boju padli v — hrbet, si ni težko misliti. Slovensko in hrvatsko vprašanje je bistveno isto — in se reši najlažje, če korakata oba naroda v eni bojni vrsti. Če pa gresta vsak zase, je gotovo, da bodo Hrvati dosegli svoj cilj — če pa bi ga v tem slučaju tudi Slovenci, je jako dvom-
ljivo! Mi ne smemo nikdar pozabiti
—	kar pa se je v preteklosti le prepogosto zgodilo — namreč: da smo Slovenci in Hrvati navezani eden na drugega, da pa so Hrvati Slovencem boli potrebni kot pa Slovenci Hrvatom!
Torej še enkrat: o nadaljnji slovenski politiki naj sklepa cel slovenski narod in naj ne naredi nobenega sklepa brez sporazua s Hrvati!
Naše delo in naši cilji.
Časih je treba ljudem povedati tudi takšne reči, o katerih se misli, da so samoumevne in jih zato ni treba še posebej naglasiti. Toda ljudje so mnogokrat nepreračunlji-vi; zato je očitek na našo adreso opravičen, da smo še premalo jasni.
Mi smo ubog tednik in sodelo-valcev resda nimamo v izobilju. Kakor pri vsakem časopisu, taiko se godi tudi pri nas: Beseda uide izpod peresa, ki morda v tistem tre-notku ni na mestu. Eno pa bodo naši bralci in somišljeniki morali priznati: da smo doslej vršili veliko kulturno delo! To delo smo vršili po svoji najboljši vesti in po svojem znanju. Bili pa smo pošteni. Za to nam je najboljši dokaz okolnost, da naš list ljudstvo rado bere in glasno priznava, da smo mu dali poštene duševne hrane, ki je dandanes bolj potrebna kot kdaj poprej.
Svetovna vojna je samo formalno končana. V resnici pa še traja in konca še ni videti nikjer. To je tako, kakor če pomladi poljedelec orje zemljo. Plug reže v zemljo in jo meče obrnjeno na desno ali na levo. Ce pogledaš površno, boš videl samo brazdo in svežo zemljo, ki se kadi, ker je bila med zimo nanovo prekuhana. Med prstjo pa zapažiš tudi sledečo grozno sliko: Nekatere živalice in črvičke je plug pustil
neokrnjene in žive; ti se ne morejo prav najti v novi situaciji, se zvijajo in iščejo novega domovja in potov. Ostale živalice in črvičke pa je plug prerezal ali poteptal; ti ne bodo plodili nikoli več.
Ta primer velja za današnje čase. Nam Slovencem je plug svetovne vojne razdrl in okrnil dom. Toda še smo se rešili in smo se znašli, ko smo se zavedli da smo Še pri življenju* v popolnoma novih razmerah. In sedaj je na nas, da si izzidamo nov dom, novo zavetje. Vse kar je bilo starega, je razpadlo; razmere, v katerih smo živeli do leta 1914. so se bistveno spremenile. Prišli sm9 v novo državo, v nove kulturne, da, celo civilizačne, socijalne in gospodarske prilike. Sedaj je potrebno, da se vsemu temu prilagodimo in si sezidamo in priborimo nov dom, ki bo vsem našim navadam, naši eksistenčni zmožnosti i sploh, našim kulturnim in socijalnim potrebam najbolje ustrezal ter nam bo kot posameznikom in kot nacijonalnemu ter socijalnemu organizmu prikla-dfen.
Boj za federacijo in republiko je prva stopnja v tem prizadevanju. Najprej smo vodili boj za priznanje, da smo narod, poseben in samosvoj narod. Ta boj je bil težaven zaradi napak v preteklosti, ko so ljudi
LISTEK.
n
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Šenoa.
»Amen!" je pristavil župan. ..laz vsega tega, kar nam je sedaj povedal Jurko, nisem vedel, ali nekako prokletstvo visi nad gradom. Nikdar ni tam miru, nikdar pokoja, večen kaos in kaos, da bi človek včasih najrajši položil svoje stare kosti v črno zemljo. Tu stojimo in štejemo dneve, pa je slednji bolj črn od prejšnjega. Sin vpraša očeta: v*ko je bilo?“ Oče pravi: „Hudo kakor sedaj.“ Oče vpraša deda: ,.Kako si bil kaj srečen?" Ded! odgovori: »Nikakor." Vprašam vas, ali lahko mi našim otrokom rečemo kaj boljšega in ali bodo našim vnukom zapustili spomin na srečnejše dni? He, res se zdi, da ima Jurko prav, saj brez pro-kletstva to ni mogoče. Varuj nas sam Bog!"
Gošetič je vse te reči mirno poslušal. Samo včasih mu je šel preko lica porogljiv nasmeh. Nazadnje je segel po *»ču, krepko nategnil, udaril s pestjo ob mizo in zaklical:
»Norci! Kakšna Dora! Kakšno strašilo! Kakšni vragovje! Kakšni angel ji. Vse skupaj je puhel bob in Jurko je bil pijan, ko se mu je sanjalo. Nobeno strašilo* nam ne prinaša nesreče, prinašajo nam jo živi ljudje, go^oda. Saj sem bil po svetu in vem. Gospoda, ki jo je zena nosila ravno tako pod srcem kakor nas, ki je krščena kakor mi in ki jo bo nazadnje vrag pobral."	T	,
»Kakor tudi tebe!" je srdito zaklical Jurko. »Pa naj," je jezno odvrnil Matej, in žolto lice mu je zardelo, »slabše se mi ne bo godilo kakor tu in če bi zares ne vedel, da sem kr-
ščen in da smem poslušati orgije in cerkvene molitve, bi skoro mislil, da sem govedo, ali celo kaj slabšega, ker govedu daje gospodar vsaj krmo, mi pa — pri tem je Gušetič zonet krepko potegnil iz vrča — naj glodamo goli kamen ob cesti. Ali nas mar Dora tepe. suva, gazi in vesi? Ne, naša sužnost. Da, Kranjci, ti so ljudje, ki so svojo Doro že parkrat ookadili. Bil sem tam, pa so mi pravili, kako je bilo. Ko jim je nemška gospoda začela zabijati žreblje za nohte ,so segli po svoji »stari pravdi" — debelem kiju in udarili po gosposkih hrbtih, in če jih je sreča prinesla pred kako zidano kolibo, so gospodi podkurili, da se je celo po zimi potila. To so ljudje!"
»Mato, Mato!“ je pripomnil Andrej, »vino ti je naredilo čudtie mehurje po možganih. Primi rajši svoj jezik, ki preveč razposajeno bezlja. Jaz te res ne bom izdal in tudi ne kdo drugi izmed nas, ali da čuje kak gosposki sin, kaj besedičiš o stari pravdi, pa boš lahko poskusil, za kaj je konoplja dobra ali slaba."
»Kaj za to?" je odsekal Gušetič, »boljše je, da človeško umreš, kakor pa da po živinsko živiš. Saj sem ti že rekel, da mi ni nič za to, če me tudi vrag vzame. Zdaj pa zbogom, možje!"
Po teh besedah je Matej skočil pokonci, potisnil klobuk na glavo in se nekoliko gugajoče napotil v vas.
Društvu je bilo tesno okoli srca. VinO jim nič več ni hotelo prav skoz grlo.
»Pa pojdimo še mi,“ je menil župan, »daj Bo<r da bi bilo vse dobro! Z Bogom, boter Ilija!" S temi besedami je podal gospodarju roko in krenil z Andrejem v vas, malo za njim pa je tudi Jana zapeljala ob palici svojega očeta pojoč domu.
Otroci so šli v kočo, mačka se je spravila v kuhinjo, pes pa je legel pod stopnice. Vse se
je pomirilo in ko je večerna zarja zatrepetala po belem cvetju drevja, je Ilija zaklenil vrata koče.
IV.
Lepa majska noč je, tiha kakor sanje. V travi ne čuješ nobenega črička, na licu ne čutiš vetriča, zvezde migotajo na nebu; na obzorju se vidijo črne kope, mračno gorovje, izza dreves pogorskih gozdov kuka plaho in počasi žolti mesec, kakor da se tudi on boji s svojo lučjo motiti skrivnostni nočni mir, ki lega kakor ogromna črna pajčina na goro in dolino, na grad in kočo, in da se ne zablesti tu ali tam po grmičju kaka svetla kresnica, bi človek rekel, da je ves svet umrl.
Po cesti od Zagreba proti Susjedu se pelje kmečki voz. Konje vodi kmet. Na vozu sedi močan, črno oblečen človek s širokim klobukom. Popotnik, se zdi, dremlje, kmet pa zdaj zapoje, zdaj tlesne z jezikom in priganja konje, nato pa umolkne in prisluškuje, kako Sava šumi
v nočni temi. Prišla sta pod klanec pod Susje-dom in sedaj sta na njegovem vrhu. Kmet stopi z voza, da bi zavrl kolo, popotnik na vozu pa se zgane in vpraša:
»Ka je, Ilija? Kje sva?"
»Tukaj na klancu pod Susjedom, gospod župnik, kjer je zelo strmo. Treba bo paziti, da naju konji ne zapeljejo v Savo. Mladi so in plahi, pa se bojijo vsakega grma."
»Dobro, Ilija! Zavri in pazi!"
Ilija Gregorič je storil, kakor mu je velel brdovški župnik, sedel na voz, pritegnil vajeti in tako sta počasi s škripajočim vozom lezla s klanca. Župnika je dremež minil in ko je voz pod klancem zopet pohitel, se je začel s kmetom razgovarjati.
(Dalje prih.)
učili le poslušati in ubogati. Mi, ubogi črviček, smo prišli izpod svetovnega pluga brez te zavesti, brez ponosa naroda, ki je bil in je od Trubarjevih časov dalje pa vse do naših dni. Srbi in Hrvati so imeli to zavest, naše ljudstvo pa je po večini še ni imelo. Zato so govorili pri nas ljudje v mestu in. na vasi približno takole: »Dosedaj smo bili pod Nemci, sedaj pa Smo prišli pod Srbe!« V tem še zrcali duševnost našega ljudstva. Naše ljudstvo ni bilo toliko samozavestno in izobraženo, da bi reklo: »Smo! In ker smo tu, kakor vsak drug človek in kakor vsak drug narod, imamo tudi pravico, si sami izbrati s kom bomo poslej skupno živeli. In če bomo ustvarili mi z drugimi skupaj en skupen dom, eno skupno državo, potem mora biti to naša volja. In ko imamo to voljo, se zavedamo čisto jasno, da imamo pri tem tudi svoje dolžnosti in pravice. Milosti ne potrebujemo od nikogar, kajti milost potrebuje samo suženj. Suženjstvo pa je na j večja nemoralnost!«
Tako bi moralo misliti in govoriti naše ljudstvo. Pa ni. Ne bomo razmotrivali, kdo je tega kriv. To bodi prepuščeno zgodovinarjem. Nam je preostala le težavna naloga, zbuditi v slovenskem ljudstvu to zavest in samozavest. In mislimo — brez samohvale — da smo v tem pogledu marsikaj dosegli in izvršili, čeprav ne vsega.
Toda to še davno ni vse. Ta samozavest je samo predpogoj nadalj-nim našim potrebam. Še nimamo
slovenskega kulturnega, socijalnega in gospodarskega programa. Pro-
fram? Ta beseda ne izraža tega, ar smo hoteli reči. Nimaano še smernic za svoje bodoče življenje, dejanje in nehanje ob pretvarjanju evropske družbe v novo ali nove oblike. Ali bomo mogli tudi v tem pogledu služiti slovenskemu ljudstvu —tega ne vemo. To odvisi od so-delovalcev, ki se nam bodo' šele pridružili. Gotovo in brez dvoma pa je, da Slovencem v tem pogledu k njihovi duševni kulturi manjka še Vsega tega, kar so drugi narodi izpod pluga svetovne vojne prinesli že seboj v nove razmere. Ne rogajmo se niti Čehom, niti Hrvatom, niti Srbom! Vtem oziru smo za njimi. In še tam najboljše njihove glave težko premišljajo, kam vodi pot in katera bo prava. O prezidentu Ma-saryku pripovedujejo, da je dandanes komaj podoben prof. Masaryku iz 1. 1914. Cele ure preždi za mizo, glavo med dlanmi in molči. Najbr-že misli. Ampak večina tistih ljudi, ki so nekdaj pri nas mislili, je danes trudna, zelo trudna. Zato manjka delavcev v vinogradu Gospodovem!
Naša naloga je tedaj velika in težka. Dokler bomo imeli moč, bomo nadaljevali pot, ki nam jo/je odločila usoda. Da bodo pri tem čestokrat nezadovoljni z nami ljudje,^ ki gledajo na nas le skozi politična očala svoje stranke — katerekoli si bodi — o tem smo si na jasnem. Brez boja ni napredka.
šen župan sklical sejo občinskega odbora zato, ker je pri Mihčevih skočila mačka s peči! Zakaj torej „seje“ pri nas ministrski svet, če Radiča povsod „ven mečejo11?!
To smo povedali zato, da bodo naši bralci poučeni o celi stvari, in ker smatramo za svojo nalogo, da ni nikomur potreba slovenskih ljudi farbati. Tudi vladi ne. Tudi vlada naj pove to, kar je in kakor je.
Odločen nastop Hrvatov.
Vlada in Radič.
Odkar je Radič odpotoval na Angleško, se trudi belgrajska vlada na vso moč, da prikaže Hrvatom in Slovencem njegovo delovanje v inozemstvu kot popolnoma brezuspešno. Preko svojih plačanih in neplačanih časopisov trdi belgrajska vlada predvsem dvoje: Prvič, da angleška vlada ne mara imeti ž njim nobenih stikov, ampak da Radič občuje v Londonu samo z nekšnim »balkanskim komitejem11, čegar člani so bratje Buxton, drugič pa trdi, da je vse angleško časopisje Radiča krat-komalo (.^klonilo.
Zvesti svojemu načelu, da svojim bralcem poskušamo po svoji možnosti povedati in razložiti vedno vse le tako, kakor je, hočemo tudi o tej zndovi mirno povedati, kako in kaj.
#
Prvič: Kaj je to, ..balkanski ko-mite“? Ta komite je družba angleških parlamentarcev, diplomatov, časnikarjev, učenjakov itd., ki se zanimajo za razmere na Balkanu. Člani tega komiteja mnogo potujejo po balkanskih deželah, študirajo tukaj gospodarske, socialne, verske in politične razmere. Ravno tako natanko zasledujejo politična gibanja v balkanskih pokrajinah. Vsega tega pa ti gospodje ne delajo iz gole rado vedrosti, tudi ne iz golega človekoljubja, ampak to delajo zato, da koristijo angleški politiki.
»Balkanski komite41 je za angleško vlado neprecenljive vrednosti, kadar hoče angleška vlada imeti o tej ali oni zadevi točne in jasne in formacije. Res je, da angleški diplo-matje po balkanskih državah tudi niso „od včeraj11, ampak so namazani z vsemi žavbami, toda to, kar ve povedati »balkanski komite", tudi ni za zaničevati.
Je pa še nekaj drugega, zakaj je .balkanski komite važen. Če bi angleška vlada uradno, preko svojih uradnih diplomatskih zastopnikov hotela dognati to ali ono stvar, bi prav lahko prišla v navskrižje z raznimi mednarodnimi določbami. Takih skrbi jo rešuje »balkanski komite11. Ta komite je privatna ustanova, ki lahko pove kar hoče, ampak na svojo odgovornost. Angleška vlada kot taka pa stoji lepo v — ozadju...
Da pojasnimo stvar še na drugem zgledu: Pred vojno je na Primorskem jako živo delovalo italijansko društvo »Lega nationale“. To društvo je delalo tako iredento v
bivši monarhiji, da je vsled parlamentarnega pritiska na Dunaju večkrat moral nas+o";n avstrijski poslanik v Rimu z zahtevo, naj se to neha.
A kaj je odgovorila laška vlada? »Oprostite, ekscelenca," ie rekel laški minister, »mi nismo prav nič odgovorni za to, kar dela »Lega nati-onale“. Mi prav nič! To je privatna družba, čisto »privatna družba4'. — Kar seveda laške vlade ni oviralo, da ne bi dajala tej »privatni44 družbi denarja na razpolago, kolikor ga je potrebovala! — In tako delajo vse vlade...
Mislimo, da bo sedaj vsak naš bralec razumel, koliko je vredna belgrajska trditev, izgovorjena v zaničljivem tonu, češ, da Radiča angleška vlada odklanja, ampak ga sprejema le »balkanski komite44.
*
Dalje trdi belgrajska vlada, da vse angleško časopisje Radiča odklanja in njegovo delovanje obsoja. To trdi belgrajska vlada seveda z namenom, da vzbudi med Hrvati in Slovenci malodušnost, češ, vsaj Radič ne bo nič opravil, torej je najbolj pametno, če se lepo udaste belgrajski komandi.
Nato bi mi pripomnili sledeče: Prvič je zelo važno, da angleško časopisje o Radiču sploh piše, pa naj piše potem o njem ugodno ali pa neugodno. če bi prišel v London n. pr. Ohčev Martin z Dolenjega brda, gotovo noben angleški časopis ne bo črhnil o njegovem prihodu in o njem samem niti besede! Zato je že dejstvo, da so pisali in še pišejo veliki angleški listi cele uvodne članke o Radiču, zelo pomembno!
Drugič: Vsi naši vladni listi so objavljali daljše in krajše izvlečke iz angleških.listov, kaj da ti pišejo o Radiču. Nam ni bil na razpolago noben drug list kakor »Times44 (reci: Tajmz). Ko smo pa prebrali tozadevni članek v izvirniku, smo našli, da je »za en cink44 drugačen kakor vladni izvleček v naših listih. Ne mnogo, ampak vendar...
❖
Sedaj pa pride glavno: Če je Radič res taka ničla, in če ga povsod »ven mečejo41, zakaj je potem sklepal v Belgradu ministrski svet o navodilih za naše diplomatske zastopnike, kako naj mečejo Radiču v inozemstvu polena pod noge? Pri nas še nikdar nismo slišali, da bi bil kak-
V	soboto 25. t. m. in v nedeljo ves dan se je vršila plenarna seja vodstva HRSS pod predsedstvom podpredsednika poslanca Dragotina Kovačeviča. Razpravljali so o vprašanju notranje in zunanje politike. Soglasno so bili sprejeti sledeči sklepi:
Ker niti ena današnja srbska stranka ne kaže niti najmanjše volje in pripravljenosti, da prizna hrvatskemu narodu njegovo državno politično in narodno kulturno posebnost,
ker niti ena srbska stranka nima toliko političnega smisla in politične pristojnosti, da dvakrat izraženo voljo hrvatskega naroda (28. novembra 1920 in 18. marca 1923) vzame vsaj kot resno politično dejstvo, s katero se mora računati,
ker nasprotno i srbske stranke i posamezni srbski politiki in celokupno sribsko javno mnenje ^proglaša hrvatski narod za sestavni del nekakega izmišljenega, _ samovoljnega dekretiranega troimena naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, a hrvaško probujeno narodno zavedno in politično organizirano seljaštvo vsi brez izjeme i v govorih i po časopisju nazivajo »brezvestno in takozvano zapeljano maso«, zato
hrvaško narodno zastopstvo po vsestranskem razmotrivanju političnega položaja odobrava po predsedniku HRSS dne 24. junija 1923 nanzanjeno prekinjenje vseh pogajanj z Belgradom. Obenem poudarja, da bi se to narodno zastopstvi moglo ponovno pogajati o sporazumu med hrvaškim in srbskim narodom samo s takim srbskim narodnim zastopstvom, katero bi kot prvi in glavni predpogoj sporazuma priznalo državno politično in narodno kulturno posebnost hrvaškega naroda in se obenem izjavilo za pripravljeno, da se s hrvaškega državnega in narodnega področja odstrani vsaka najmanjša sled srbske nadvlade.
Ker pa ni nobenega upanja, da bi v doglednem času srbski narod izvolil zastopstvo, ki bi bilo toliko pravično in toliko modro, da prizna
hrvaškemu narodu popolno in neomejeno pravo narodnega samood-ločevanja ter se prostovoljno odreče ne samo vsakemu nasilju, marveč tudi vsaki s tem nasiljem zvezani oblasti na hrvaškem državnem in narodnem področju, —
in ker radi belgrajskih dejanj hrvaški narod neprestano izgublja na milijarde svoje narodne in zasebne imovine, poleg tega pa mora vsak dan gledati, kako se mu, izpodkopavajo in rušijo že sami temelji njegove tisočletne evropske kulture (osebna in lastninska svoboda, svetost domačega praga, samouprava v občinah in županijah, napredna šola in svoboda visokih učilišč, človekoljubna katoliška, oziroma muslimanska vera, humanitarne, prosvetno-gospodarske ustanove, svoboda časopisja, svoboda književnosti in vsako napredno združevanje in sestajanje), zato daje hrvaško narodno zastopstvo svojemu predsedniku g. Stje-panu Radiču posebno polnomoč tudi za diplomatsko akcijo, da se mirnim potom popolnoma prizna in oživotvori pravo samoodločevanja hrvaškega naroda na ozemlju, ki ga na eni strani označujejo mednarodne meje, določene v mirovnih pogodbah, na drugi strani pa eno-dušna volja hrvaškega naroda, izražena na volitvah dne 18. marca 1923.«
Tako govore ponosni in odločni ljudje. Oni dobro vedo, da jim je vlada zagrozila z »obznano« in z zakonom o zaščiti države, oni vedo, kaj pomeni okolnost, da ima Bel-grad v svojih rokah armado, polici-cijo in žandarmerijo, oni dobro poznajo nasilnost in brezobzirnost merodajnih činiteljev v državi, a kljub temu ne odnehajo od svojih pravičnih zahtev.
Tako kakor je govorilo zastopstvo Hrvatov, more govoriti le tisti, ki se zaveda svoje moči in ki je tudi pripravljen nekaj žrtvovati za svoje cilje.
Dobro bi bilo, če bi si tudi Slovenci vzeli v tem oziru Hrvate za vzgled.
Ostri ukrepi vlade proti Hrvatom.
Na drugem mestu priobčujemo sklep hrvaškega bloka oziroma sklep vodstva Radičeve stranke, ki izreka Radiču popolno zaupanje in mu daje ludi potrebna pooblastila, da nastopa v inozemstvu v imenu cele stranke Z ozirom na ta sklep je ukrenila vlada, da bo začela proti Radičev-cem na Hrvaškem ostrejše postopati. »Samouprava44, glavno glasilo vladajoče radikalne stranke je ta sklep vlade objavila dne 25. avgusta. Glasi se pa:
„Na to postopanje (Hrvatov) obrača kraljevska vlada vso svojo pozornost In je ukrenila vse potrebno, da bodo občutili vsi, ki so karkoli poskušali in poskušajo proti obstoječemu ustavnemu in zakonitemu stanju, proti državni celoti in sploh proti interesom države, vso strogost zakona. Tej odgovornosti pred zakonom se ne bo mogel izogniti nihče, kjerkoli in s komurkoli je zakrivil pregrešek:	v	državi	ali	izven nje,
t>am ali pa v družbi.*4
V	podrobno kritiko tega vladnega sklepa se za enkrat ne bomo spuščali. Principijelni pomen takih sklepov je silno dalekosežen in bomo o tej zadevi pisali prihodnjič podrobnejše. Za danes le nekaj opazk.
Kakor je razvidno iz vladnega
časopisja, misli vhda, da bo udušila gibanje hrvaških kmetov, če Radiča »ubije44, kakor pravimo. Vlada pravi: Če Radiča uničimo, bo uničena tudi njegova stranka.
Poglejmo, če ta misel drži. Prodno pa moremo nato odgovoriti, moramo odgovoriti na vprašanje: kdo in kaj je Radič?
Radič je človek, ki je znal za vse to, kar ogromna masa hrvaškega ljudstva misli, čuti in želi, najti najpopolnejši izraz. Ni Radič naredil Hrvatov, ampak hrvaški narod je iz sebe rodil Radiča — to je dejansko stanje, ki ga pa seveda belgrajska vlada nikakor ne razume.
Je tako, kakor pri nas n. pr- s Prešernom. Prešern je živel in pel v dobi, ko se je prvikrat spopadlo Slovenstvo z »jugoslovanstvom44, da govorimo »moderno44. Prešern je bil za Slovenstvo. Ali pa is šele on Slovence naredil? Ti so živeli že tisoč let pred Prešernom kot narod! Zato je edino pravilno, če rečemo, da je slovenski rod sam iz sebe rodil Prešerna, kot svojega glasnika in ne narobe! — Tako je tudi z Radičem.
Celih narodov pa se dandanes ne da več potlačiti z bajoneti. Časi za take operacije so minuli, če hoče vlada kaj doseči, naj gleda, da se s Hrvati čim prej sporazume. Z nasiljem pa ne bo opravila nič.
Ali ste že poslali naročnino?
Politična opazovanja ob priliki V. katoliškega shoda v Ljubljani.
•Katoliškega shoda, ki se je vršil ta teden v Ljubljani, se je udeležilo ogromno število ljudi. Prišli so na shod ljudje od vseh strani, iz vseh delov Slovenije. Na shod, ki je bil samobsebi velepomembna verska prireditev, pa so prišli tudi odlični politiki. In kakor pri vsaki priložnosti, kadar se zbere veliko ljudi na enem kraju, ljudje ne govore samo o predmetu, zaradi katerega so se zbrali, ampak porabijo tako ugodno priliko tudi za to, da opravijo ob enem tudi druge posle, tako je bilo tudi v Ljubljani. Mnogi ljudje so pri tej priložnosti nakupovali razno blago, mnogi so +svoje blago prodajali, in zato tudi politikom, ki so se zbrali tega dne v Ljubljani, nihče ne more zameriti, če niso govorili samo o shodu kot takem, ampak tako mimogrede tudi o politiki.
Katoliškemu shodu je dala poseben sijaj navzočnost papeškega nuncija Pellegrinetti-ja. Kdo in kaj je »nuncij«? Nuncij je navadno visok cerkveni dostojanstvenik .(škof, nadškof), ki pa je ob enem diplomatski zastopnik Vatikana v državi, kjer je akreditiran (priznan od dotične vlade kot diplomatski zastopnik Vatikana). In sedaj nastane vprašanje: V kateri lastnosti je prišel apostolski nuncij na shod
—	ali kot cerkveni knez, ali pa kot diplomat?
Na to vprašanje smo prišli vsled tega, ker se prejšnjih slovenskih katoliških shodov papeški nuncij na Dunaju ni udeleževal osebno, ampak je poslal samo primeren brzojavni pozdrav.
Odgovor na zgornje vprašanje ni lahek. Gotovo je, da se je udeležil papeški nuncij kat. shoda tudi kot cerkveni dostojanstvenik. Zelo verjetno pa je tudi, da se je udeležil shoda tudi kot diplomat. To sklepamo iz okolnosti, da je nuncij Pellegrinetti diplomatski zastopnik Vatikana pri vladi, v kateri ne sedi noben katolik, kar gotovo njegovega diplomatskega položaja ne olajšuje. To dejstvo pa je važen političen moment.
Katoliškega shoda se je udeležil tudi Nj. Veličanstvo kralj. Zakaj? Med 'tem ko o tem vprašanju razmišljamo, že kar vidimo v duhu pred seboj gospode državnega pravdnika in policijskega ravnatelja, kako segata po rdečem svinčniku. Da gospodom prihranimo trud, nočemo odgovor jati na to vprašanje.
Dovoljena naj nam bo le opazka, da je »Slovenec« priobčil v ne-.deljo na uvodnem mestu lep pozdrav N j. Veličanstvu kralju. To dejstvo ni brez političnega pomela, ker je »Slovenec« resen političen list, ki ve, kaj in zakaj piše: Da pa nas nihče ne bo napačno razumel, povemo, da je ta naša opazka samo _ ugotovitev važnega političnega čina in prav nič več.
Katoliškega shoda so se udeležili tudi predstavniki vlade. To
dejstvo samo na sebi še ne bi bilo nič čudnega. Za vlado vsake države je stvar takta in dobrih manir, da ne prezira slovesnih prireditev velikega dela svojih državljanov, lo-da shoda se ni udeležil samo dr. Ve-lizar Jankovič kot zastopnik ministrskega predsednika, ampak tudi predsednik parlamenta _ g. Ljuba Jovanovič. Vsi ti gospodje pa so se pri vseh mogočih prilikah jako živahno razgovarjali z vodilnimi politiki najmočnejše politične skupine v Sloveniji. To dejstvo so ljudje silno opazili. In sedaj nastane vprašanje: O čem so se gospodje pogovarjali?
Naravno je, da se politiki ne pogovarjajo med seboj le o ceni
krompirja ali o zvišanju draginj-skih doklad, ampak predvsem o politiki. Toda kaj?
Nekoliko odgovora na to važno vprašanje nam daje morebiti zagrebški »Jutarnji List«, ki je objavil v nedeljo 26. t. m. na uvodnem mestu, tiskano z debelimi črkami, to-le poročilo:
»Predno je odpotoval ministrski predsednik Nikola Pašič v inozemstvo, so imeli voditelji (srbske) radikalne stranke konferenco, katere sklepe pa drže zelo tajno. Kljub temu se izve, da je Pašič tej konferenci predložil neki politični načrt, ki naj bi se zvršil tekom parlamentarnih počitnic. 0 svojih namerah je obvestil Pašič edinole Ljubo Jovanoviča' (ki je bil v Ljubljani, op. ur.), ki je igral vlogo posredovalca.
Pašič in Ljuba Jovanovič sta izdelala načrt, kako bi se dalo uporne Hrvate izolirati (osamiti).
To naj bi se zgodilo tako, da bi se najprej ustanovila na Hrvaškem nova stranka proti Radiču, ki bi prevzela vlado na Hrvaškem in jo obdržala sporazumno z _ radikali vsa štiri leta, dokler še traja ta parlament. Toda izmed ljudi, na katere se je Ljuba Jovanovič obrnil, se je odzval temu vabilu samo sarajevski odvetnik dr. Pavičič, ki je sklenil z vlado tozadevno pogodbo in se tako rešil primanjkljaja pri njegovem podjetju »Mira« v znesku 25 miljonov dinarjev.
Drugi voditelji te nove stranke so pa zahtevali politične koncesije, ki jih pa Pašič ni hotel dati. Samo dr. Smodlako (dalmatinskega advokata, op. ur.) je imenoval za poslanika pri Vatikanu.
Ko je Pašič videl, da s tem načrtom ne gre, je zasnoval nov načrt, da razbije »federalistični blok« (zvezo med Radičem, muslimanom dr. Spahom in dr. Korošcem) in d)jt odcepi Slovence in Muslimane od Radiča (t. j. od Hrvatov, op. ur.)
Prve korake v tem oziru je napravil Pašič pri dr. Korošcu ob priliki zadnjih večerij, ki so bile prirejene parlamentarcem na čast. Drugi korak so bile ponudbe, ki jih je stavil v Pašičevem imenu Slovencem Ljuba Jovanovič, glede popolne upravne avtonomije in glede neke finančne neodvisnosti Slovenije, kar je »Jutarnji List« že javil na podlagi svojega razgovora z dr. Brejcem (smo po »Jutarnjem Listu« javili tudi mi v zadnji številki, op. ur.). Ta akcija se je nadaljevala v Karlovih varih, kjer se je zdravil dr. Korošec, ki se je tam pogosto razgovarjal z dr. Dušanom Pe-lešem (sedanjim ministrom za socialno politiko, op. ur.). V Ljubljano pojde na katoliški shod poleg dr. Janiča (ministra za vere, ki ga pa v Ljubljano ni bilo, op. ur.) tudi dr. Velizar Jankovič, zastopnik mjni-.strskega^ predsednika. Prihod dr. Jankoviča v Ljubljano moramo smatrati za političen čin, ker je znano, da je katoliški shod v Ljubljani kongres slovenskih klerikalcev (tako pravi »Jutarnji List«, ne mi, op. ur.). Stiki s slovensko opozicijo bi se imeli vzpostaviti že v nedeljo, poročila iz Belgrada pa že prehitevajo in javljajo — doslej netočne — vesti, da so slovenski klerikalci že odpovedali svoje sodelovanje s hrvaško republikansko kmečko stranko (HRSS).
^ Ravno tako je Ljuba Jovanovič ponudil v pogovoru z dr. Spahom (muslimanom štiri ministrska mesta in jim obljubil velik vpliv v upravi Bosne z jamstvom, da bo ta vpliv trajal najmanj tri leta, in po-tem bi sh radikali skupno z muslimani in Slovenci na nove volitve.
Radičev odhod pa je vse te načrte zmešal in radikali ne vedo, kaj bi napravili. Poročila, ki prihajajo iz Londona v Belgrad, za Pasica niso ugodna. To je imelo za posledico, da so zagrozili, da bodo Radiča obsodili v njegovi odsotnosti (»kon-
tumacirali«), čeprav po hrvaških zakonih to ni mogoče. Radikalski voditelji, ki so ostali v Belgradu, so nameravali skleniti včeraj zvečer (v soboto) ostre sklepe glede preganjanja Radičevcev, pa so to konferenco odložili, dokler ne zvedo, kaj bo
v	Ljubljani povedal dr. Jankovič dr. Korošcu.«
Tako poroča »Jutarnji List«. Mogoče ni vse točno, kar poroča, nekaj resnice pa je v tem poročilu čisto gotovo.
Pred kratkim smo brali, da bo najbrže še to leto predložen narodni skupščini v Belgradu nov zakon o sodnikih. Po tem zakonu — se razglaša — bodo sodniki izgubili svojo sedanjo neodvisnost in nepremestlji-vost, ker je režim baje prišel do spoznanja, da je treba imeti pri roki sredstva, da se sodniki ozirajo na politične potrebe administrativne državne vlade.
Kakšen bo ta zakon, še ne vemo, škodilo pa ne bo, če pogledamo nekoliko v srbsko politično zgodovino, če nam morda more ona pojasniti kaj v tem pogledu. In res, srbska politična zgodovina ima zanimivo poglavje o tem. Tako-le je bilo:
Pod vlado kneza Mihajla je bil 1. 1864. izdan „Zakon o davanju su-dija pod sud“ (11. jun. 1864). — Ta zakon je predvideval posebno sodišče, sestavljeno iz 7 članov, od katerih imajo biti 4 državni svetniki, ostali trije pa sodniki kasacije (velikega sodišča). Tako sestavljeno sodišče naj sodi o delih sodnikov »Velikega sodišča“ v prvi in zadnji stopnji. Sodbe tega sodišča so takoj izvršljive. To sodišče je moralo svoje sodbe dostaviti ministru pravosodja, ki jih je imel izvršiti. Člani niso bili za te svoje sodbe nikomur odgovorni. Imenoval jih je knez sam na predlog pravosodnega ministra.
Iz tega se vidi, da je bil to pra-
vi	preki sod — za sodnike. In res, vsa tedanja srbska javnost je vedela, komu je bil ta novi Zakon potreben in komu je bil namenjen. Komaj je bil ta zakon razglašen v uradnih »Srpskih Novinah44, že je tedanji minister pravosodstva (23. jun. 1864) predložil knezu obširno poročilo o takozvani »Majstorovičevi zaroti", katere člani „so delali proti življenju Vaše Svetlosti, za prevrat v Srbiji in za nasilno spremembo na prestolu.,4 Zadevo je sodilo pristojno sodišče prve stopnje v Smederevem, a v drugi in zadnji instanci »Kriminalni odsek Velikega sodišča44 v Belgradu. Prvo sodišče v Smederevem je obsodilo od »zarotnikov44 26 oseb, ker so »z neugodnimi besedami žalili vladarja in ker so pripravljali iz-dajniško podvzetje, da vržejo vladarja s prestola. Štiri osumljence pa je smederovsko sodišče oprostilo vsled pomanjkanja dokazov.
Kaj pa je napravilo »Veliko sodišče44?
Minister je poročal o tem knezu tako:
»Veliko sodišče za kazenskb reči je namesto, da bi takšno sodbo kot nevredno in nedostatno uničilo in jo s tozadevnimi pripombami vrnilo prvemu sodišču, ali pa samo razsodilo, kar se je v drugih primerih tudi že zgodilo, je izreklo, da nc-
Naročnike, ki prejmejo v tej oziroma prihodnji štev. položnice, Vljudno prosimo,' da nam blagovolijo poslati čimpreje označeno svo-to, kdor ne hi plačal naročnine do srede septembra, mu list ustavimo. Ker stane list pri sedanjih razmerah mnogo denarja in tiskarna zahteva takojšnjega plačila, prosimo, naj nam vsak naročnik pošlje zaostalo naročnino.
Cesar Franc Jožef in poslanec Pernerstorfer. Ko so v bivši Avstriji pred leti dobili socijalni demo-kratje okoli 100 mandatov za parlament, je moral biti izvoljen za pod-
Udeležniki slavnostnega sprevoda kat. shoda so v nedeljo močno opazili, kako dolgo in kako živahno se je razgovarjal kralj z dr. Korošcem. Tudi to ni brez političnega pomena.	_
#
#	*
Takih opazovanj bi napisali lahko še več, pa naj zadostuje za enkrat to. Vsekako pa je gotovo, da se vrše sedaj za kulisami važna posvetovanja in pogajanja. Upamo, da bomo kmalu kaj zvedeli o njih iz
—	hrvaških listov ...
katera dejanja oproščenih obtožencev ne spadajo v njegovo kompetenco, ker jih prvo sodišče ni oprostilo dokazanih dejanj, temveč je zgolj izreklo, da ne spadajo ista med one, nego pod druge paragrafe kazenskega zakonika.44
Končno izjavlja minister, da je zahteval od sodnikov »Velikega sodišča44 pojasnilo zaradi te sodbe, oni pa so mu preko sodišča odgovorili, da so sodili po zakonu, odrekajoč obenem ministru pravico, da jih kliče na odgovor za njihovo sodno delo.44.
Na to ministrovo poročilo, je knez že 23. jun. 1864 imenoval 7 članov posebnega sodišča, ki naj sodijo, ali so člani „ Velikega sodišča44 prav sodili ali ne v tej zadevi.
Kaj se je zgodilo?
Že 14. jul. 1864 so uradne „Srp-ske Novine44 prinesle sledeči uradni komunike: »V 74. številki naših no-vin smo javili, da so sodniki »Velikega kriminalnega sodišča44 in sicer: predsednik Jovan Filipovič, člani: Jevrem Grujič, Jovan Mičič, Marinko Radovanovič, Jovan Nikolič in tajnik Stojče Ivkovič obtoženi, ker so protizakonito oprostili g. Antonija Majstoroviča, vpokojenega svetnika in njegove tovariše, ki so bili obtoženi zaradi političnega zločinstva. Sedaj javljamo, da so bili navedeni sodniki od sodišča, ki se je odredilo s kneževini ukazom na podlagi zakona o stavljanju sodnikov pred sodišče, obsojeni:
Predsednik in člani na tri leta zapora in izgubo državljanskih pravic za dve leti, tajnik pa na dve leti zapora in izgubo državljanskih pravic za eno leto; ta sodba je bila danes predana policijski oblasti, da jo izvrši.44
In celo »Veliko sodišče44 za kazenske reči je bilo prepeljano v Kraljevo (Karanovac), kjer so bile ječe. Sodniki so odklonili prositi za milost in so kazen nastopili.
To se je zgodilo v Srbiji pred komaj 59. leti!
Kaj pravi srbski historičar o tej sodbi?
Kakor mnoga druga prognan-stva, tako je tudi propad »Velikega sodišča44 imel politično ozdaje. Absolutistični režim kneza Mihajla je namreč stal v hudih političnih bojih s tedanjo srbsko liberalno stranko. Ta je režim preganjal z brutalnimi sredstvi. Vsi obsojeni sodniki ..Velikega sodišča44 pa so bili odlični člani liberalne stranke, tedaj torej opozicijo-nalne stranke. Da se jih vrže, je bilo treba posebnega zakona, »Majstoro-vičeve zarote44 in ljudi, ki so bili pripravljeni soditi po ukazu vlade iti ne po zakonu.
Domnevamo, da se tem časom zopet približujemo!
vesti.
predsednika parlamenta po starem običaju tudi član druge najmočnejše stranke v parlamentu, torej socijalni demokrat. Izvolili so za pod-predsednika poslanca EngeJberta Pernerstorfer ja. Bila pa je tudi nar vada, da se je šlo celokupno predsedstvo parlamenta po svoji izvolitvi jioklonit cesarju. Za Pemers-torferja kot republikanca je nastal mučen položaj. Ali naj gre k cesarju ali ne? O tem vprašanju so dunajski časopisi — »Jutro« bi reklo »štampa« (glej »Jutro« z dne 29. t. m.) — pisali 'na dolgo in široko. Končno se je Pernerstorfer le odlo-
Zakon za sodnike.
Dnevne
čil, da gre. Po avdijenci pa je rekel baje Franc Jožef: »Veseli me, da je prišel tudi Pernerstorfer — bil je jako prijazen z menoj, jako prijazen ...«
Srbski zemljoradniki in slovenski samostojneži. Srbski »zemljo-roiiniki« so imeli te dni skupno zborovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki slovenskih samostoj-nežev pod vodstvom poslanca Puclja. Sklenili so, da se slovenski sa-mostojneži združijo s srbskimi zemljoradniki. — Mi si od te združitve ne obetamo nič dobrega. Kar smo še dosedaj doživeli raznih »udruženj« in »njedinjenj«, vse je še bilo speljano, na to, da prevlada Belgrad. To so britko občutile razne delavske organizacije, ki so se »ujedinile«, in to bodo občutili tudi slovenski sa-mostojneži. Za združeno delo je mogoča samo ena pot: federativen način združevanja v svrho varstva stanovskih koristi. Kar velja za slovensko delavstvo, velja tudi za slovenske kmete: Naj se združijo najprej sami v svoji domači slovenski organizaciji, ta pa naj s sorodnimi organizacijami v drugih pokrajinah in državah sodeluje, nikdar pa ne sme dati iz rok ne komande nad svojo domačo organizacijo, najmanj pa svojega denarja! Srbi so v tem oziru mojstri: Kjerkoli je še dandanes prišlo do kakšnega »ujedinjevanja«, je bilo prvo, da je morala blagajna
v	centralo (navadno v Belgrad), da so se s slovenskim denarjem mastili razni »centralni voditelji«, druga pa je bila zahteva po neomejeni komandi. V slovenskem interesu pa ni ne eno in ne drugo in zato naj bodo slovenski samostojneži previdni.
Proti belgrajskemu centralizmu so se izrekli do malega vsi veliki svetovni listi, ki so pisali ugodno ali neugodno o Radiču. Vsi, od prvega do zadnjega, so grajali pretirani belgrajski centralizem in svetovali belgrajski vladi, naj opusti sedanji način vladanja. Tako so svetovali belgrajski vladi vsi veliki angleški in nemški listi.
Naš uvodnik, ki je izšel v zadnji številki našega lista pod naslovom »Napake slovenske politike«, je priobčil tudi zagrebški dnevnik „Hrvat“ v dobesednem prevodu.
Ali ste se že odločili? Ne obotavljajte se predolgo, ampak odlo-te se čim prej za obisk ljubljanskega velesejma! Zlasti premožnejšim kmetom obisk toplo priporočamo.
Kako je zdaj to? V naših pa-triotičnih dnevnikih mnogokrat beremo, da bi bila za nas silno potrebna in koristna izdatna in vztrajna propaganda v inozemstvu. Čisto gotovo si je tudi Radič te besede tako zelo vzel k srcu, da je res šel na Angleško propagando delat. Sedaj pa mu obetajo za njegov trud — zapor! Kako je zdaj to?
»Klerikalci pojdejo v vlado!«
V	Ljubljani je lepa in elegantna kavarna, o kateri trdijo, da je »klerikalna«. Ne vemo, če je ta sloves opravičen ali ne; pač pa smo te dni opazovali to-le: Ko je »Jutro« objavilo slovenskemu svetu vest, da pojdejo klerikalci v vlado, smo takoj
videli v tej kavarni razne obraze, ki jih nismo videli v tej kavarni, odkar je nehal dr. Korošec biti minister. Za ljubljanske kavarnarje je ta dogodek zelo poučen. Kadar bo hotel kdo privabiti k sebi kaj gostov, naj kar inserira: Klerikalci (liberalci, demokrat je, radikali itd.) pojdejo v vlado! Uspeh zagotovljen!
Katoliškega shoda v Ljubljani se je udeležilo veliko število ljudi. Zlasti v nedeljo se jih je vse trlo, tako da pravijo eni, da je bilo ta dan nekaj ljudi v Ljubljani celo preveč.
Kako reducira radikal-minister »saobračaja« stare železniške uradnike. Okoli 40 starejših zmožnih strokovnjakov, železnižkih uradnikov, deloma še v najboljših letih, so pri zagrebškem ravnateljstvu upokojili, seveda le same Slovence, ki so nekdaj pomagali graditi Jugoslavijo, ki so pa zbog svoje boljše strokovne izobrazbe trn v peti onim srbskim železniškim višjim, uradnikom, ki so sedaj visoki »šefovi« oddelkov, pred preobratom pa so imeli dostojanstva portirjev, kinovratar-jev itd. Ti gospodje mečejo danes stare Slovence železničarje na cesto ter jim dajo kot pokojnino miloščino kakih 1000 Din mesečno — ej, slovenska para neka ždere (žre) krumpir, pasulj (fižol) in luk — »pečenje« (pečenka) je le za gospodo Srbe !Tn že se najdejo železniški uradniki Slovenci, ki bi v svoji ponižnosti najraje pokleknili pred temi »kapacitetami«, ki komaj razločujejo vagone od strojev! Upokojili ste šilom toliko železniških uradnikov, poduradnikov in slug — Slovencev —, a vedite, da ste napravili s tem ravno toliko dobrih pristašev »avtonomne Slovenije«, ki bodo Vaše »blago« srce vedno pravilno cenili in Vas tako uvaževali, ka]tor Vam gre! Svaka sila do vremena! — Železniški obrat pa se bo seveda s tem, da se izvežbani strokovnjaki mečejo na cesto, gotovo zato izboljšal. Morda bode gnal »Ajzenpon« gospod Kuluk mesto strojev in uradnikov.
Nove skladbe! Izdal sem v svoji zalogi: 1. »Staroslovensko mašo« za mešani zbor, part. 25 Din, glaso-
vi	po 5 Din. Maša je obdelana po senjskih glagolskih tradic. melodijah ter popolnoma odgovarja duhu staroslovenskega jezika. 2. »O Evharističnih pesmi« za mešani zbor, part. 15 Din. Skladbe so lepe in vse-skoz zadovoljive; papir najboljše kvalitete. Denar se pošlje naprej ter priloži za poštnino, pošilja se tudi z povzetjem. Naročila sprejema skladatelj: Karlo Adamič, p. Koprivnic«, Hrvatska. Dobivajo se tudi po knjigarnah. Zaloga omejena!
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
Čevlji z znamko „Peho“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
»D ruštvo d r. Janez Ev. Krek v Ljubljani« je začelo z izdajanjem Krekovih izbranih spisov, ki jih ureja prof. Ivan D o-1 e n e c. Prvi zvezek obsega kot uvod Krekovo življenje od otročje dobe preko ljudske in srednje šole do dovršenega bogoslovja v Ljubljani in v Avguštineju na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja 1892. leta. Vzporedno z njegovim življenjem se obravnava tudi njegovo slovstveno delovanje do tega hita ter se ponatiskujejo vzorci iz njegovega pesništva, pripovedništva in časnikarstva v tej dobi učenja. Končno je pridejan pregled literature o Kreku do konca junija 1923. leta.
Urednik prof. Dolenec je pri svojem poslu ubral genetično metodo, t. j. razvojno metodo, ki je znanstvena; zato pa mislim, da ta način obravnavanja ne bo za širše kroge, pač pa za izobražence in s tega stališča pogrešam VII. Krekovega pisma prijatelju Hladniku o zborovanju avstrijskih škofov na Dunaju 1889. leta, ki ga. je urednik namenoma izpustil, ker goji željo, da,bi bila knjiga po svoji večini dostopna tudi širšim krogom.
Pri življenjepisu je treba povedati, da je prof. Dolenec ugotovil Krekovo .rojstvo na dan 27. novembra 1865. leta. dočim smo doslej splošno pisali, da je bil rojen dne 25. decembra. Krekovo pesniško in pripovedniško delovanje prof. Dolenec pravilno ocenjuje v tem smislu, da je pel in pisal tako rekoč samo mimogrede, ker to ni bil njegov delokrog. V ponatisnjenih pesmih prevladuje resna, otožna refleksija, ki jo pa ožarja krščanska vera; ljubko pa je n. pr. Naročilo. Z oblikovnega stališča se tudi ne da primerjati Krekov »Mozaik« s Tavčarjevimi »4000«, ki naj bi jim bil nekakšen odgovor, ker sta se pač merili na istem polju dve različni duševni sili: pri Kreku — umstvenost, a pri Tavčarju — umetnost.
(i lede Iv r e k o v e slovenske naloge o protestantizmu in slovenskem slovstvu, ki jo je kot osmošolec napisal iz oponiranja svojemu profesorju W i e s t h a 1 e r j u, čeprav ne bi bil to edini in odločilni razlog, moramo reči, da je pač s konfesionalnega stališča omalovaževal pozitivno versko in narodno misel, ki jo je imelo protestantsko gibanje za naš daljnji razvoj, ker kot dijak.ni
mogel tako pozaiati predmeta kakor njegov učitelj, ki je vprav v tej stroki veščak, sicer ne bi bil samo zanikaval in v nič deval.
Urednik prof. Dolenec pravilno ugotavlja, da Krek nikakor ni bil prvi, ki je pri nas začel pisati
o	socialnih, narodno-gospodarskih in južnoslovanskih vprašanjih.- Izmed glavnih njegovih predhodnikov je bil župnik Ivan Belec, ki je v resnici tisti »Slovenčev« časnikar s šifro S—n, o čemer nas potrjuje njegov prijatelj in življenjepisec dr. F r. Lampe (Drobtinice, 1889). Ta zanimivi L a m p e t o v življenjepis je mene opozoril na zaslužnega, a pozabljenega moža, ki ima marsj-kafcšne podobnosti s K r e k o m. Govoril ali vsaj umeval je pet slovanskih jezikov, zlasti ruski, tri romanske in dva germanska jezika. S po-četka je proti koncu 70. let kot navdušen Slovan sodeloval pn »Slov. Narodu«, posebno kot poročevalec za slovansko politiko in pisal n. pr. Slovanska pisma, a nato se je v 80. letih bavil pod vplivom Vogelsanga, »Vaterlanda« itd. s krščanskim družboslovjem v »Slovencu«. Najprej se je zanimal za kmečko vprašanje, potem je pa dokazoval, da je vir kapitalizma v dajanju in jemanju obresti.
Belec pa ni imel praktičnih uspehov, dasi ga imenuje Lam p« najboljšega sociologa te dobe na Slovenskem, ker' so našli njegovi spisi malo priznanja, ko mu je oporekalo občinstvo in uredništvo, ker ni bil organizator in vedno bolehen: umrl je komaj 33 let star (185G— 1889). Krek je gotovo čital njegove spise in imel pred njim dve ugodnosti: zdravje in organizato-ričnost.
Izbranim spisom je pridejal urednik nekaj pisem iz dobe 1888— 1892. leta, ki spadajo med najdragocenejše prispevke za spoznavanje Krekovega mišljenja.
Knjigo, ki jo krasi 7 uspelih slik iz Selc in otl Sv. Gregorja po
fotografijah dr. Steleta, kanonika Sušnika in po rekonstrukciji A. G. Kreka, je spisal, oziroma uredil prof. Dolenec z veliko pridnostjo in vestnostjo. Priporočam jo izobražencem kar najtoplejše.	Dr. L.
IZDAJA LJUBLJANSKA OKGANI* ZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri8. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani,
Etat. Widmayer
„Pri solncu“ za vodo, Ljubljana.
priporočam: Perilo za gospode, gospe in otroke, velika zaloga nogavic, otroških oblek, vsa oprema za novorojenčke. Specialiteta: Volnene jopice, manufaktumo blago, odeje (kovtre) itd. Cene in blago brez konkurence.
nOIXA“
higljenska gumi po nizkih cenah se dobi in jo razpoSlija s poštnim povzetjem
„ URAN PARFUMERIJA «
Ljubljana, Mestni trg štev. 11.
Kultura.
Dr. Janez Ev. Krek: Iz- 1923. Založilo »Društvo dr. Janez hrani spisi I. zvezek. Mia- Ev. Krek v Ljubljani«. V komisiji da leta (1865—1892). Uredil Nove založbe v Ljubljani. Str. 188. Ivan Dolenec. V Ljubljani, Cena vez. 56 Din, broš. 45 Din.
POLHOVE KOŽE
in kože od vsake divjačine kupuje skozi celo leto trgovec z usnjem
O. ZDRAVIČ
LJUBLJANA, Sv. Florjana ul. 9.
POZOR! /i
Alojzij Pausdiin
Ljubljana, Holfova ulica.
Zaloga stekla In porcelana. Stekla za ure, umivalne in kuhinjske garniture ter vse v to stroko spadajoče predmete. Prevzemanje vseh steklarskih del.
fj0 POZOR! V
nmm
Paviljon H št. 290
Pisalni stroji,	g	n	Pisarniško
razmnoževalni	I HR KR jf I Q pohištvo ter
aparati,	*	vse pisarniške
račnnski stroji. ■■!-------------------------m potrebščine.
Ljubljana, Gradišče 10. Zagreb, Dnga ulica 32.
Ustanovljeno 1906.
Sv. Jakoba trg 9.
BRATA BRUNSKOLE
Fr. P. Zajec
optik Ljubljana, Stari trg 9.
LJUBLJANA, Židovska ul. 5.
Priporoča se cenjenemu občinstvn na novo otvorjena konfekcija za dame in gospode. Modni salon. Naročila po meri se sprejemajo. Konkurenčne cene. — Postrežba solidna !
Priporočamo
drogerijo, parfumerijo in fotomanu-fakturo I. C. Kotar Ljubljana Wolfoya
ulica, kjer ste vedno najkulantneje postreženi.
import „Slovenija“ ExP°rt
Trgovsko podjetje z deželnimi pridelki. Zastopstva in komisijska skladišča. Ljubljana, Gosposka ulica 4.
Če hočete dobro prodati ali kupiti vse deželne pridelke obrnite se na našo tvrdko.
Mlinska sita
in najugodnejši nakup manufakturnega blaga za obleke in perilo
priporoča
Anton Schuster
»pri Tončku«, Ljubljana, Mestni trg 25
KLOBUKE
slamnike, čepice, kravate, srajce, ovratnice in drugo moško modno blago ter orlovske potrebščine kupite najceneje pri IVAN KU-NOVAR, Ljubljana, Stari trg, 10.
A. H. ŠIMENC
Ljubljana
Karlovška c. 8. - Tesarska ul. 3, trgovina Resljeva cesta 2. Edina preizkušena izdelovalnica ščetarskih izdelkov.
Fran Kraškiovic
ljubi,jana, Stari trg štev. 22
priporoča svojo zalogo
izgotovljenih oblek
in moškega perila po ugodnih cenah.
priporoča svojo trgovino manufakturnega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeluje tudi obleke po naročilu!
Teodor Horn, Ljubljana
Poljanska cesta št- 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh klepapckih in vodovodnih instalacijskih del kakop tudi za pokrivanje ■treh.
Vsa stavblnska ln kleparska dela v priznano solidni IzvrSitvI. Proračun brezplačno ln poštnine prosto. Popravila točno ln po najnlžjl dnevni ceni. Ambalaia ln pločevine.
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M. C. prejca jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina
OSVAIiD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
Oblast, avt. civ. inž.
A. ŠTEBI
tehnična pisarna, Ljubljana,
Dunajska cesta 1a (v palači Ljublanske Kreditne banke).
Projektira tehnične centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja.
G. Besednik in dr.
Ljubljana, Preiepnova ul. 5.
Trgovina in industrija zdravniškega orodja, ortopedičnih aparatov, umetnih udov, vseh vrst bandaž, trebušnih in kilnih pasov, obvez, ravnodržalcev, ter vse higijenične pri-Pfaye za postrežbo bolnikov, priprave za Ordinacije, operacije v bolnišnicah sanatorijih in drugih ostalih zavodov i. t. d. Bakrenje, niklanje. Popravila, brušenje.
Čistilo
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
DOBEIC, Ljubljana,
Papii*
pisemski, svilen, krep, ovojni, havana, kuverte, noteze, vpisalne knjižice pisarniški, trgovski, koncepni in razglednice na debelo pri
OSVALD DOBEIC, Ljubljana
Sv. Jakoba trg štev. 9.
IVAM SAX, Ljubljana
Stari trg štev. 8,
Viktor Šober
Ijubljana, Sv. Jakoba trg št. 4.
Trgovina špecerijskega blaga, moke, žganja i. t. d. Cene nizke, postrežba točna.
Kupujem vsakovrstne deželne pridelke.
Nova knjiga!
V	Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodovini,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30’—. Po pošti Din 30-60.
Knjigarne in prodajalci popust.
Vezan „Avtonomist“
iz leta 1922. se proda. Cena Din 90'—. Dobi se v upravi. Tam se dobe tudi
„Novi zapiski"
letnik 1922. Nevezan izvod Din 25'—.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
GU MI~
obročke za Rex in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegične, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gumi Specialistu
M* I. Nerat
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA št. 12.
Papirna trgovina IV9H BMSER
Ljubljana, Sv. Petra cesta Ste?. 2.
ima v zalogi
razne pisarniške in šolske potrebščlrte, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Slapi trg S.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek ln manufakture.
Obleke po meri se točno Izvršujejo.
Popolnoma rano naložite »voj denar t
VZAJEMNI POSOJILNICI V UIIBLD9NI
r. z. m o. a. sedaj poleg nunske cerkve
po lati 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne	vloge se obrestujejo
■	po 6“/0	brez odbitka rent-
S	nega in	invalidskega davka.
S	Vloge v	tekočem računu se
jj obrestujejo po BV2%*
■ Hranilne vloge vezane na 8 dobo pol leta po 01/2%.
I
S Večji vezani zneski se obre-
■ stujejo po dogovoru.
Hiiminu.nmu...mMH...igwM
“	“	a
a
S s
2
Rrhitekt in mestni stavbenik
VILJEM TREO
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta šteV. 10*
Telefon inter. St. 103. Ustanovljeno 1850.
se priporoča za zgradbe vseh (
vrst
Izvršuje načrte in proračune.
r Najboljša in najsigurnejža prilika »a žtedenjel
Ljudska posojilnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta 6 (tik za franči cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od i. Januarja 1923 po
m-5%
bpez odbitka, rentnega in invalidnega, davka.
največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad
tfOmilijonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih
zakladov. — Posojila se dovoljujejo
na osebni kredit (proti menici), na hi-
poteke in v tekočem računu.
Jermena
za cepe in za čevlje, kože, biče, bičev-nike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
H
Ljudska posojilnica v Ljubljani je
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Ob priliki III. Ljubljanskega velesejma obiskujte tudi staro znano
Prod. zadrugo kotlarjev, kleparjev, Inštalaterjev i
LJUBLJANA. Kolodvorska ulica štev. 18.
V	celi Jugoslaviji priljubljeni kotli. Izdeluje se vse vrste bakrenih kotlov za žganjekuho, pralnice, štedilnike i. t. d. Na razpolago še drugi oddelki: kakor splošno kleparstvo, ključavničarstvo, vodovodna inštalacija itd. Prevzema se tudi vsakovrstne predmete iz različnih kovin v autogenično varjenje. Vsa naročila točna fn solidna. — Blago zajamčeno.
V|l I •	• |	V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru
nflllllm	se nahaia h°te|1 §v"Duhs 30
UUIIIIII •	opremljenimi sobami in novo vpeljano
■	električno razsvetljavo v sobah. Čolni
in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur in budilk, svetovno znane tovarne „Junghans“. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOra.
ter razno modno in galanterijsko blago kupite najbolje pri
Jakob Lah,
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 2.
Naročajte »Avtonomista**
w Stavbno podjetje ^
Union Černe, Ljubljana
Linhartova ul. 9.-St. Petra c. 23
Telefon interurb. št. 180 & 7actnna •
k Brzojavi: Slograd m fluolOPu.
k Tehn. pisarna m Patent <irja II I4ubljana št. 7 K inž. Emperger Frankopan- M za izvrševanje
■M ska cesta M konstrukcij iz tev. m armiranega be-51. M tona z litoželez-m nimi vložkami za * m vis. tlačne napetosti
B (kakor pri skladiščih, . B »silo«, mostovih in podob-\SB no). Izdeluje vse vrste MF tehničnih projektov in sta-Hv tičnih proračunov.
Izvršuje: m
Stanovanjske 1 hiše, trgovska ' poslopja, žele-
zobetonske kon strukcije, vse vrste vodpih na- ^ prav na podlagi « 25 letnih izkušenj. 1 Specljallteta:	'
Železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
f	Izvršuje	1
vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidnej&e.
Izgotavlja načrte, od naj-priprostejše do naboga-tejše izvršbe.
Prospekti na razpolag o
INDUS D. D
4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog,
C. Konfekcija za dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, partefeuilles itd. iz vegetabil-nega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
5. sandale.