f
GLAS NARODA •
r
The largest Slovenian Dally in the United States.
I
List slovenskih.delavcevv Ameriki.
IwnfH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 15. — ŠTEV. 157
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 18, 1935. — PETEK, 18. JANUARJA 1935
VOLUME XLHI. — LETNIK XLIH.
PREDSEDNIKOV PROGRAM ZA SOCIJALNO OSKRBO
RGOSEVELTOV SOCIJALNI PROGRAM VSEBUJE 5 TOČK, KI SO DALEKOSEŽNEGA POMENA
Predsednik je pozval kangresnike k naglici, češ, da je potreba ve!ika. — Kakor vselej, je bil tudi to-pot senator Borah v opoziciji, češ, da se izda preveč denarja za vojaške svrhe. — Nezaposleni delavec bo dobival petnajst tednov zavarovalnino.
V
Židovsko prebivalstvo beži iz P o s a a r j a
KRVAV BOJ j PROCES PROTI Z ROPARJI HAUPTMANNU
WASHINGTON, D. C., 17. januarja. — V Zdr. državah je bil danes storjen korak, ki ie daleko-cežnega socijalnega pomena.
Predsednik Roosevelt je poslal kongresu posla nico, obstoječo iz petih točk, ki določajo zavarovanje ostarelih, mater, otrok in nezaposlenih.
Na podlagi poročil, ki so mu jih poseli izveden-« i, je predsednik Roosevelt jasno in točno pojasnil t.redstva, ki naj služijo za večjo gospodarsko zaščito ameriškega naroda.
Komaj je bila poslanica prečitana, sta vložila newyorski senator Wagner in kongresnik Lewis iz Marylanda tozadevne predloge.
Predsednik F. Roosevelt je pozval kongres, naj predloge č.mprej odobri, češ, da sta stiska in potreba veliki. V to svrho naj se izdelajo vzorčne pred loge za razne državne zakonodaje in naj se čimprej vzakonijo.
Predsednikov socijalni program oziroma Wag nerjeve in Lewisove predloge vsebujejo sledeče glavne točke:
Delavsko zavarovanje, ki naj bo pokrito s triodstotnim davkom na plače; starostna pokojnina; zvezna in državna pomoč za matere, otroke in sirote; splošna zdravstvena oskrba; bolniško zavarovanje.
Za izvedbo teh načrtov bo prispevala zvezna vlada prvo leto osemindevetdeset milijonov dolarjev, v poznejših letih pa po 2 1 7 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D. C., 17.
januarja. — Neki državni uradnik je takole pojasnil zavarovanje pro-l i nezaposlenosti.
—	Ako
izgubi delavec delo, bo po š-irih tednih čakanja dobil prvo podporo. Podpora bo znašala polovico plače, ki jo je dobival, ko je delal, pod pogojem, da ni bil plačan več kot trideset dolarjev na reden. V nobenem slučaju torej ne bo dobil več kot petnajst dolarjev na teden in sicer za dobo petnajstih tednov. Po preteku te dobe ga bodo zaposlili pri mestnih, okrajnih, državnih ali zveznih zasilnih delih.
WASHINGTON, D. C., 1 7.
januarja. — Znani j republikanski senator Borah iz Idaho, ki je vedno v opoziciji proti katerikoli predlogi, katera pride iz vrst demokratov, je rekel: —
—	Ali
ni sramota, da bo vlada dala za vojaške svrhe skoro tisoč milijonov dolarjev, dočim bo zna šala starostna pokojnina petnajst dolarjev za osebo.
Predsednik Roosevelt je dal v svoji poslanici kongresu sledeče smernice: starostno pokojnino, Vsak finančni program se mora v finančnem oziru sam vzdrževati; izvzemši starostno pokojnino, naj posamezne države udejstvijo socijalne načrte in naj skrbe, da bodo točno izvedeni; finančno kontrolo nad posameznimi skladi bo izvajala zvezna vlada.
Predsednik je mnenja, da bo za izvedbo teh načrtov zadostovalo sto milijonov dolarjev.
Današnja predsednikova poslanica, ki je bila naj važnejša izza njegove inavguracije, je bila kratka in jedrnata, priloženo ji je bilo pa 40,000 besed obsegajoče poročilo "odbora za gospodarsko zaščito. '
. i
Šerif in blagajnik sta bila ustreljena. — Ropar se je sam usmrtil. — Bremer jev od vaj a 1 e c ustreljen.
La Salle, 111., 17. januarja. — Junaški šerif, pogumen blagajnik tor oil ropar so izgubili življenje v celi vrsti spopadov med bančnimi roparji in njihovimi zasledovalci. Roparji so hoteli oropati državno banko v Leonore, 111., pa so bili prepodeni. Zasledovalci s<> šli za njimi ter j<« trikrat prišlo do pravcate bitke.
Žrtev svojega poklica je bil 54 let stari blagajnik Charles Bum Iv, šerif Glenn Axlino; ropar Moldin Lessp pa si je pognal kroglo v i^lavo. ko so se enkrat njegovi tovariši podali. ter je rez ono uro umrl v kaznilnici v Ottawa, 111.
Pomožni šerif Reinis Brown, Charles Soipp, nek 15-letni mladenič, katerega so roparji odpeljali kot talca in ropar Arthur Thiolen so bili ranjeni. Soipp in Thielen sta bila pre-peljena v bolnišnico v Steator, kjer so zdravniki izjavili, da ima Soipp prestreljen trebuh in da ne bo živel.
Roparja, ki sta se vdala, sta Frod Gener in Joseph llauft".
Bivši zagovornik ima prve Hauptmannove izjave. — Hauptmann je izdal denar že pred Fischevim odhodom.
Oklawaha, Fla., 17. januarja. — Fred Baker, katerega so detektivi že dolgo iskali zaradi edvedbe bankirja Edwarda (r. Bremerja, in njegova mati Kate Barker sta bila ustreljena v liiši, katero sta proti kratkim najela poleg jezera Weir. Barker je bil star 32 let, njegova mati pa 55 let.
Zvezni detektivi so prišli Barkorju na sled, ter so obkolili hišo, kjer je stanoval s svojo materjo. Detektiv Connell se je približal liiši in pozval Barerja, da se poda. Barker pa je odgovoril s streli iz strojne puške. Več ur je trajalo streljanje med detektivi in Bar-kerjem. Slednjič je streljanje iz Jiiše utihnilo. I\o detektivi vdro v hišo, najdejo Barkerja in njegovo maler mrtva ležati na tleh. Noben detektiv ni bil zadet.
VSTAJA V MEHIKI
Mexico City. Mehika, 17. januarja. — Zvezne čete so blizu Atlixta v državi Pueblo pobile 25 upornikov in 50 ranile. Zvezna armada je izgubila 8 mrtvili in 4 ranjene.
Flemington, N. J., 17. jan. Prizivni urad najvišjega sodišča v Brooklvnu je naročil biv-
•	šemu llauptmaniiovemu zagovorniku Jamesu M. Fawcettu, da se mora v petek popoldne pri sodišču zglasiti z vsemi listinami, ki so v zvezi s Haupt-mannovim slučajem, da se »ložem*, ako so za Hauptmauno-vo obrambo potrebne.
Sedanji Hauptmannov glavni zagovornik Edward J Reil-
•	ly ali pa njegov zastopnik moro biti pri pregledovanju listin navzoč in izbere ono listino, katero smatra za obrambo potrebne.
Da mora Fawcett te listine predložiti sodišču, so odločili sodniki Lazansky, Young, Ho-gartv, Ca rs well in Tompkins.
Ta odločitev je bila posledica Reiilyjevega priziva na vrhovno sodišče, ker je na prvi Reillvjev priziv sodnik Frank F. Adel odločil, da more Fawcett te listine toliko časa obdržati, dokler mu Iiauptmann za njegovo delo ne plača $4221.
Sodniki pri utemeljevanju odločitve povdarjajo, da ima vsak obtoženec pravico zagovarjati se in mora vsled tega biti tudi dovoljeno, da se pri procesu porabijo vso listine, ki govore v njegov prilog. Sodniki bodo določili, katere listine morajo biti zročenc lieillv-ju, k«) jih pregledajo skupno z zastopnikom Hauptmanno-j vega zagovorništva.
! Flemington, N. J., 17. jan. I Bruno Richard Hauptmann, ki je rekel, da jo ves čas spal, ko so izvedenci v pisavi izpovedali, da je vsa iztirjevalna pisma pisal Hauptmann, pač no bo mogel spati, ko bo zaslišana blagajničarka v nekom new-vorškem gledališču " Cecelia Barr in bo ovrgla Hauptman-novo trditev, da mu je Izidor Fisch dal spraviti $14,000 Lindberghove odkupnino, kajti izpovedala bo, da je od Hauptmanna prejela $5 že 27. novembra 1933 in več tednov j prej, prodno je Fisch odpotoval v Nemčijo, kjer je kmalu zatem umrl.
Soglasno z Wagner j evim načrtom, naj bi vsak podjetnik, ki ima zaposlenih več kot štiri delavce, plačal v sklad za zavarovanje proti nezaposlenosti tri odstotke od vsote, ki jo plača delavcem.
Starostne pokojnine bodo deležne osebe, ki so dosegle petinšestdeseto leto. Soglasno s predlogo senatorja Wagner ja, naj bi znašala ta pokojnina po trideset dolarjev na mesec.
POLJSKA JE V VELIKI ZADREGI
Vsled francosko - ruske pogodbe je Poljska izgubila trgovino. — Premeniti b o morala svojo politiko.
Pariz, Francija, 17. januarja. — Francija j»* mnenja, dh bo Poljska vsled gospodarskega pritiska prisiljena zopet stopiti v njen tabor.
Xova prijateljska zveza med Francijo in Rusijo je imela za posledico, da Rusija, ki je doslej kupovala mnogo blaga v Varšavi, pošilja svoja naročila v Pariz. Ravno tako tudi 'Francozi kupujejo v Rusiji isto blago, katerega so doslej kupovali na Poljskem. Francija zato misli, da bo maršal Pilsudski premenil svojo politiko, ko bo enkrat u vi del, da Poljska izgublja trgovino.
Francos*ko-poljsko prijateljstvo, ki je po svetovni vojni postalo zelo prisrčno, se jo zadnja leta ohladilo, zlasti pa v januarju 1934, ko je Poljska sklenila z Nemčijo nenapadal-no pogodbo. Spor Poljske s Cehoslovaško. ki je zvesta zaveznica Fran«ije, zaradi postopanja poljskih manjšin v Te-šenu, jo tudi slabo vplival na odnošaje s Francijo.
Francija je mnenja, da je Poljska, ki se ima za svoj obstoj zahvaliti samo njej, nehvaležna, ker stopa v pogodbe z Nemčijo. Poljska na drugi strani pa jo že večkrat povdar-jala, da zasluži, da se ž njo postopa kot s prvovrstno državo ter zavrača francosko očetovsko postopanje.
Poljska je stisnjena med Nemčijo in Rusijo in je rajši, kot bi se nagnila h komunistom, zavarovala svoje meje proti Nemčiji.
Tudi poljsko-madžarsko prijateljstvo, ki sega še v 17. stoletje, ko je poljski kralj Jan Sobjeski rešil Budimpešto pred Turki, vznemirja Francijo.
Tako jo umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marsoillesu je madžarski ministrski predsednik Jul. Goem-boos obiskal Varšavo, kjer je bil prisrčno sprejet. Pozneje pa je Poljska še podpirala Ma-džarko proti jugoslovanski pritožbi proti Madžarski prod Li<ro narodov.
NARODNI S0CIJALISTI SO
ŽE PREVZELI KONTROLO
SAARBRUECKEN, 17. januarja. — Hitlerje va opozicija v Saaru je popolnoma zlomljena in de žela je prišla v nazijske roke. Ligina komisija je sicer še vrhovna oblast, toda samo še po imenu, kajti vsled plebiscita v nedeljo noče nasprotovati volji naroda in se drži ob strani.
PRVI KAZENSKI KORAK LIGE
Ženeva, Švica, 17. januarja. Ligin odbor za Gran Chaco je priporočal vsem članom Lige narodov, da ustavijo prepoved za prodajo orožja Boliviji, da pa proti Paragvaju ostane ta prepoved še dalje v veljavi:
Liga narodov je sedaj prvič nastopila proti kaki svoji članici. S tem je 1-iga pokazala, da smatra Paragvaj za napadalno državo in priznava Boliviji pravico do obrambe proti napa«laiki. Vsled toga sklepa svet Lige narodov, da ima Paragvaj do 24. februarja čas, da se odloči, ako sklene z Bolivijo mir; 24. februarja pa ima Bolivija pravico Paragvaju napovedati vojno.
Mati uči 85-letnega sina.
Merrill, Wis., 17. januarja. Edward Allery, ki je star 80 let, še vedno prejema od svoje matee, ki je stara 106 let. pisma, v katerih mu naroča, naj bo priden in da naj skrbi za svojo bodočnost.
PODALJŠANA VOJAŠKA SLOŽBA
Pariz, Francija, 17. jan. — Najvišji vojni svet je odobril podaljšanje vojaške službe od enega leta na 18 mesecev. Ravno tako je bila odobrena moto-rizacija armade. General Maxi-me Weygaiul, ki je stopil v pokoj kot generalni nadzornik armade, je priporočal dvoletno vojaško službo.
VELIK SNEG V JUGOSLAVIJI
Beograd, Jugoslavija, 17. januarja. — Sneženi viharji so tako poškodovali poglavitne železniške proge Jugoslavije, da je glavno mesto odrezano od ostale dežele. Med Beogradom in Hrvatsko je vsaka železniška zveza pretrgana. Pa tudi na drugih žlezniškili progah je promet zelo oviran. Zveza z Romunsko je ustavljena.
Skoro po celi deželi, zlasti po v Stari Srbiji, Bosni in Čr-nigori je vos avtomobilski promet ustavljen. Sneženi zameti so po nekaterih krajih visoki do deset metrov. Promet po beogradskili ulicah je popolnoma zastal.
T0WNSEND0VA PREDLOGA PREDLOŽENA
Washington, D. C., 17. jan. Kongresnik McGroartv je v kongresu stavil predlogo v podporo Townsendovega načrta, po katerem bi zvezna vlada plačevala po $200 11a mesec pokojnino osebam, ki so stare nad 60 let. Po tej predloki bi moral prejemnik pokojnino izdati ves znesek v tridesetih dnevih, čemur pa vlada nasprotuje.
Ko je prišlo v Saarbruecken poročilo, da je bilo v plebiscitnem. boju ubitih pet oseb. t<*-daj so člani protinazijske narodne fronte pobegnili čez mejo v Francijo. Socijalistični in komunistični listi, ki so med plebiscitom pisali proti Hitlerju, so prenehali izhajati.
Xazijska policija je vdrla v socijalistični dom, kamor so se zatekli Hitlerjevi nasprotniki, jih vrgli iz doma in ga zasedla.
Xad 3000 Židov, ki so večinoma trgovci v raznih krajih Posaarja, se pripravlja, da za-puste deželo. Ne vedo pa. kam bi se obrnili. Židovski trgovci se pritožujejo, da ljudje njihove trgovine bojkotirajo, njihovih otrok pa nemški otroci ne pogledajo.
Zidje tvorijo komaj pol od-sotka 800,000 saarskega prebivalstva. Nemčija je sicer obljubila, da začasno v Posaarju ne bo uveljavila arijske postave, toda židje so prepričani, da v Posaarju ne bodo mogli vzdržati.
Francoski konzulat v Saar-brueckenu jo Hitlerjevim nasprotnikom že izdal več tisoč vizumov, ker se boje nazijsko-ga maščevanja in želo čim prej zapustiti deželo.
Ženeva, Švica, 17. januarja. Izvedenci v Ligi narodov so mnenja, da bo Liga narodov izročila Nemčiji Saar 1. marca, dasi je Nemčija pričakovala, da prevzame upravo že 15. februarja.
Nemški krogi so zelo zadovoljni ker jo svet Lige narodov odločitev glede Saara od-godil.
Ženeva, Švica, 17. januarja. Sklep sveta Lige narodov glede formalne izročitve Posaarja Nemčiji, ima sledeče besedilo:
— Svet Lige narodov je sklenil, naj se Posaarje priključi Nemčiji in sicer soglasno z 48. členom versaillske mirovno pogodbe ter pod pogoji, ki jih je ustvarilo ljudsko glasovanje.
Posaarje naj se priključi Nemčiji dne 1. marca 19:>5.
Poseben odbor Lige narodov naj v soglasju francoske in nemške vlade ter vladno komisije Posaarja določi, kako naj se priključitev izvrši.
Ce vse priprave ne bodo do 1. marca završene, bo svet Ligo narodov določil poznejši datum.
Advertise in 'Glas Naroda"
f
NARODA
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 18, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
I*ank
Owned and Published by 4L0VENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L Bonettk, Treu.
Place of business of tbe corporation and addressee of a bore officer*: «M w. 1»fc Btoeet, Borough of Išanhaitan. New York City. N. Y.
- O LAS NARODA (Voire of the People)
lamed Every Day Except Sundays and Holidays
la celo leto rdja sa Aserlko In
Kanado ........ •••ooooooeo 96.00
is pol leta....................$3.00
Ca Četrt leta....... . .......... $1A0
Za New York sa celo leto......f7.00
Za pol leta ................... $8.SO
Za Inozemstvo sa celo leto......$7.00
Za pol leta ................. • • # $3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsalcl dan ltrzemSl nedelj In praznikov. _
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobtujejo. Denar naj se blagovoli jcsiljntl [»o Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se £«un tod! prejSnJe bivališče pazpanl. da hitreje najdemo naslovnika.
°<*LAS NAKODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Telephone: CHelsea S—3878
RESNA BESEDA
Naročnik. ki um p<tfeer naročnina, naj >c ne jezi in naj 11<• bo užaljen. rc <l«»1»i opomin.
I j »ravni k vsak teden dvakrat preinotri seznani nan m'. uiknv. |Vi tem ne gleda ne na imena, ne na znanstvo in prijiiteljst vo, j »ar pa samo na številke, ki so pole^ liasJuva.
Komur poteče naročnina. dobi opomin — pa naj je naročen na "<ilas Naroda" samo tri mesece ali dolgih tliilesel Idi.
In ee ni nobenega odgovora oziroma odziva, upravnik enostavno prečrta ime zainujenea in mu preneha pošilja-ti list.
S tem svojim dejanjem je sprožil plaz opravičevanj, očitkov in /amere.
Toliko let iseni že naročen na "(ilas Naroda" — mu pišejo — dol ter plačnik sem'bil. zdaj ste mi ga pa kar naenkrat ustavili. Saj me vendar poznaite- Alise ne spominjate. ko sem l»il pml leti v Vašem uredništvu in smo -culi v roke {
Ali pa: — < 'emu me terjale.' Doslej sem še vedno pla-••al zastopniku, toda letos ga -še ni bilo k meni. Mogoče j-bolan ;ili -a je pa kakšna druga stvar zadržala. Najbolj sem vaj< n zastopniku plačat:i. Mene ni treba opominjati, ] ač pa zastopniku pišite, naj pride.
Zastopnika pa slučajno ni. vsled česar'se zadeva zavleče.
Navelli smo le par primerov, lahko bi jib pa desetkrat toliko.
Odkrito Vam povemo, cenjene naročniki in čitatelji. da takib izgovorov ne bomo več trpeli. In sicer iz enosatav-3:ega vzroka —• ker nam ni več mogoče.
Dolgih pet let smo zalagali, čakali in vpoštevali utemeljene in neuteniejene opravičbe.
Tako dolgo se je vlekla ta stvar, da so nam ob zaključku lanskega leta pokazale knjige, da nam dolgujejj naročniki muJ deset tisoč dolarjev.
Ta vsolta ui izmišljena, in smo jo pripravljeni vsikda/ z dokazi izpričati-
Deset tisoč dolarjev v teli čas i 11 je pa za ne od vise m slovenski list v Združenih državah, ki se vzidi-ž u je edinole s pomočjo naročnine in oglasov, kaipitel, ki ga ni mogoče pogrešati oziroma enostavno poza'biti nanj.
lVt let cincanja. odlašanja in potrpljenja je bilo dovolj.
V bod oče ne bomo delali nobenih izjem in ne bomo več delili naročnikov v <lve vr.-iti — v dobre in slabe.
Kdor pravočasno zadosti svoji dolžnosti, bo naš dober naročnik. Tistemu, ki naročnine ne bo poravnal, bomo pa list enostavno prenehali pošiljati.
Dr. Viktor Gregorič na mrtvaškem odru.
Ob otožni pesmi zviluov se je Novo mesto odelo v tiho žalost, saj je '2. januarja objel smrtni angel priljubljenega, popularnega zdravnika dr. V. (Jregoriča Že v letu 19.*>o so se bali zanj, ravno tako v preteklih božičnih praznikih, potem pa so ga videli v zadnjih dneh, ko je vodil, kakor vedno, sani svoj voz in v njem vprežena dva krasna konjiča. A zdaj je končano. Smrt je prišla nenadni).
Ugledni Novomeščan se je rodil 4. aprila 1K(J<). Ko je dovršil gimnazijo z odličnim u-spehom, ga je želja po nadalj-nem študiju vodila v Gradec na medicinsko fakulteto. Prvo službeno mesto je imel v Ribnici, Sežani, Senožečah in Ilirski Bistrici, pred prihodom v Novo mesto pa še v Rogaški Slatini.
V smrt zaradi nesrečne ljubezni.
praznik: dvorni svetnik v pokoju Fran .Vedenijak in n jezova soproga Flora, rojena Uolil, sta praznovala zlato poroko, njuna hči Blza in njen soprog dr. Henrik Steska srebrno, njuna vnukinja in hčerka Steskovih, Vanda se je pa istega dne poročila z geotne-trom Tonkom Mikič-Bojka-menskim. .'!. januarja je pa objela žalost vse tri rodbine, kajti dvorni svetnik Vedernjak je za vedno zatisnil oči.
Pokojni Vederijak je bil rojen 1. okaobra 1 STio v Ptuju, (iinmazijo je dovršil v Gradcu, kot mladi sodnik je pa služboval v raznih krajih. Nekaj časa je bil sodni svetnik imenovan k deželnemu sodišču v Ljubljani. Od leta 1S9J1 j., bil stalno v Ljubljani, pozneje kot nadsvetnik, a od leta 192b kot dvorni svetnik. V pokoj je stopil 1923, po dovršeni službeni dobi in posta! predsednik Pokojninskega zavoda.
TRAGEDIJA DOLLFUSSO-VE VDOVE
Dunaj, Avstrija, 17. jan. — Vdova po kanclerju dr. Kngel-bertu Dollfussu živi mirno in izven javnosti v pri prostem stanovanju v tretjem nadstropju v Stallber^gasse. Nič več se ■ne svetijo bajoneti okoli hiše, kjer je živel umorjen kancler iu njegovi sovražniki se ž njo ne prepirajo.
Avstrijska žena tragedije je zadovoljna, da je sama in pozabljena.
Ko so v juliju lanskega leta naziji umorili njenega moža, se je posvetila samo grenkemu spominu in dolžnosti. Pravi, da je njena dolžnost vzgajati svoja dva otroka, 8 let staro Evo m 4 leta starega Rudolfa. Njena molitev je, da bi oba postn-la taka, da bosta vredna otroka svejega slavnega očeta.
MUSSOLINI IMA VEČINO
Rim, Italija, 17. januarja.— Ministrski predsednik Benito Mussolini ima sedaj večino v svojem kabinetu. Kralj Viktor Emanuel ga je imenoval za kolonijalnega ministra ter je naslednik generala Emilio de Bono, ki je bil imenovan za vrhovnega komisarja Bitreje in Somali dežele.
Mussolini ima sedaj poleg ministrskega, predsedništva še naslednja ministrstva: zunanje zadeve, notranje zadeve, minister korporacij, kolonijalni minister, vojni minister, mornariški minister in zračni minister.
.'it), decembra popoldne se je pomikal proti škofjeloškemu pokopališču žalosten sprevod. K večnemu počitku so spremljali 34—let no vdovo Minko (ia-šperšičevo, rojeno Cegnar in stanujočo v Karlovški ulici 2S, ki je šla prostovoljno v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
Motivi njenega obupnega dejanja bodo ostali bržčas za vedno nepojasnjeni, ker so šli z Gašperšičevo v grob. (ia-šperšičeva je imela l.jubavno razmerje v nekim škofjeloškim mladeničem, starim šel«- is let. Na fantovem domu s tem seveda niso bil izadovoljni, zlasti ne, ker je baje nameraval stopiti z njo v zakonsko zvezo. Zato je prišlo v mladeniče-vi domačiji do razumljivih nesoglasij. Ker vse prigovarjanje ni nič pomagalo, so mu starši slednjič rekli, da se z Gašperšičevo lahko poroči, toda posestva mu ne bodo dali. To je privedlo najbrž mladega ljubimca do sklepa, da stike z vdovo prekine in ga ni bilo na sestanek, ki je bil določen na njenem stanovanju.
Vdova je najbrž slutila, kaj se pripravlja, in si je vzela tako k srcu, »In je segla po samomoru. Z 9-mm revolverjem si je pognala v svoji sobi kroglo naravnost v srce in se smrtno nevarno ranila. Krogla je napravila za dvadinarski kovanec veliko rano. V Karlovško ulico je takoj prispela sodna komisija s svetnikom Ustar-jem, orožniki in zdravnik dr. Hubad. ki je mogle ugotoviti samo smrt.
Dvorni svetnik F. Vedernjak umrl.
V avgustu leta 1933 so imeli pri Vedernjakovih trojen
Mlada žrtev tihotapske strasti.
Ne mine mesec, da tu- bi padla kaka žrtev tihotapske strasti. Pred <lnevi je postal žrtev komaj 19 letni fant. Pal .Jožef, iz Lipe, občina Odranei.
29. decembra zvečer je prišlo iz Madžarske več tihotapcev, težko obloženih z madžarskim tobakom. Ker je bila tema, graničarji niso takoj opazili tihoptapcev, ti p;i ne grani-čarjev. Tako so se tihotapci napotili naravnost proti stražarju. Ko so ga šele v neposredni bližini zagledali, so se spustili v divji beg, ne meneč se za straža rje ve klice. Grani-čar je nporabil orožje, kakor mu to predpisuje služba, in je ustrelil za bežeči mi, izmed katerih eden se je s krikom /.ruši 1 na zemljo.
Drugega dne se je napotila na lice mesta komisija, ki je u-gotovila. da je bilo več tihotapcev. mrtev pa je obležal, kakor že navedeno. Pal .Jožef. Pobegli tihotapci so delno odvrgli vtihotapljeno blago, delno pa ga odnesli s seboj. Pal, ki mu je šel izstrelek skozi pljuča ter močno poškodoval notranje dele, je imel na sebi nahrbtnik, poln tobaka. Bil je sezut in je nosil čevlje v rokah. Ubit Pal je bil znan kot zelo strasten tihotapec.
Ako bi našteli vse nesrečne žrtve tihotapstva, bi jih bila dolga vrsta. Med njimi je več družinskih očetov. Vse številne dosedanje žrtve pa niso dovolj resen opomin strastnim tiliatapcem, da bi pustili nevaren posel.
Po nesreči ustreljeu.
3. januarja je prišlo v bližini Ormoža do tragičnega dogodka, ki se je končal s smrtjo Ivana Ficka iz Brebrovni-
Društvo Krščanskih Žena in Mater
ULJUDNO VABI
VSE SLOVENCE in SLOVENKE V GREATER NEW YORKU NA SVOJ
Družabni Večer
to nedeljo, dne 20, januarja
OB 5. POPOLDNE BLAGOSLOV, PRI KATEREM POJE
Mladinski Pevski Zbor
- VZPRE4EM NOVIH ČLANIC V MATERNO DRI ŠTVO -
gaiaaaaiefaB^
pareSits »« na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik « Združenih državah.
V DVORANI.;.-
VSAKOVRSTNA ZABAVA Z GODBO. PETJEM, ITD« ITD. KUHINJA IN KLET BOSTA DOBRO ZALOŽENI
VSTOPNINA SAMO 35 CENTOV
ŽITNIK IX OI>BOR
Dopisi.
Southview, Pa.
Tukaj delamo bolj po malem: en dan v tednu, včasi dva. Mislimo, da bo kmalu boljše, ker se je kongres z vso vnemo lotil svojega težavnega tlela. (V pa ne bodo v Wasliing-tonu ničesar ukrenili za nas delavce, bo naše npanje splavalo po vodi. iJemokratje bi lahko dosti napravili. ker imajo večino. Bojimo se, da se ne bo uresničil pregovor: — Dosti grmenja, malo toče. — Dokler se ne bo delavska masa prebudila, no bo posebno dobro z;i delavce.
Dosedaj smo imeli prav lepo zimo, sedaj, ko to pišem, je pa začel padati sneg. Tukaj je precej velika slovenska naselbina. Slovenci imamo svoj«' domove, pri tudi svojo dvorano. v kateri prirejamo veselice. Pridi nas obiskat, IN-ter Zgaga, boš videl, kako prijetno se zabavamo.
Pozdrav vsem. <IhiMi Naroda pa želim dosti novih naročnikov.
Math Vehar.
Morg-antown, W. Va.
Pošljem vam $3.U0 za li-me-sečno naročnino, ki mi je potekla 10. decembra. Lepo se vam zahvalim, ker mi niste li sta ustavili.
Želim vam srečno novo leto in d<>>ti naročnikov.
S pozdravi>m. vaš naročnik Frank Marott.
ka. Ficko je bil v gostih pri svojem svaku iu prijatelju vi ničarju Bolfenku Borku, zaposlenem v neki pristavi blizu Ormoža. Ko sta se pomenila o svojih poslih in opravkih, se je Ivan Ficko poslovil, toda še pred slovesom ji* bil Borko mnenja, da naj vzame s seboj kako orožje, ker so >e v okolici Ormoža zadnje čase ponovno pripetili različni napadi. Zato je poiskal star samokres, da ga izroči Ficku. Ker pa samokres ni funkcijoniral. je začel Borko razstavljati posamezne dele. Pri tem je nenadno odjeknil strel, ki je zadel Ficka v prsi. Ficko se je zrušil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ormož, kjer so mu takoj nudili pomoč, ki pa je bila brez uspeha, ker je bila poškodba prevelika. Ficko je čez nekaj ur podlegel.
Tragični dogodek je v vsej okolici izzval med ljudstvom veliko sočutje s pokojnim Fie-koni, zlasti ker sta bila z Bor-koni zelo dobra prijatelja. Borko je ob dejanju zaplakal in je kakor brezumen taval po hiši okoli.
llllllllllfll^llIllIllIM
KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE za leto 1935
sn /losj)< lr. — OltiiH. J:t so jih naročili so bilr poslane /m pošti. — "(Has Sat oda " jih ima r zalot/i fer prorhtja i> /r." ".'/r za
$1.50
KXJKiK SO SLKDECR: —
1.	Pratika
2.	Skozi Sibirijo
(Martin Mar)
3.	Dejanje
(I 'lad i mir LrrftlU;)
4.	Solnčne pege
(I i nI. o liifcnr)
KNJIGARNA GLAS NARODA
iMU West is«I, Street Xe\v York ( iIv
Peter Zgaga
Hli^illMiilltl
yr

c
Sudbury, Ont., Canada.
.Slovenski radio program, katerega >•► dali m-vvoiški pevci preteklo soboto ZVeeer. smo slišali tudi tukaj. kateri I»i 11 potom časopi>ov obve>«'-elii, >o ei-|.» uro poprej čakali, da ne hi zamudili programa. Onim. ki pa niso vedeli. je žal. >e bodo pa prihodnjič bolj sigurno informirali.
Slišalo se je jako dobro. Petje je bilo 7.«*lo 11'po ill dovršeno. \ >«• posblšalee je jx >i-m o-svojila. Tudi Hrvatje so j;i-ko pohvalno izrazili.
Mi Sudburčani >e tem potom prav lepo zahvalim > za lep program ter obeiiei i prosimo, da se po va-i mo'-i zopej kmalu oglasite ter na veliki postaji kakor je bila ta.
V (Veighon rudniku se je poiiesi ečiI rojak Franc Tanko. Padel je 4."> Čevljevc globoko. Dobil je nevarne poškodbe po celem životu. Njegovo stanje je -jako opastio. Zdmvi se v ('o]»per Olift' bolnici. Želimo, da skoraj okreva.
Albin Žaren.
\* nedeljo ZVeeer bo Zopet velika reč v -loven-ki dvorani na Osmi v New Vorku.
Slov«»iiske mater«* in žene i*o ' lo priredil«- \ tem l»-tn -vojo prvo zabavo. Kot še v>aka do sleL bo tudi ta dobro obi-ka-
na.
Odbornice so navzoče pri vseh prireditvah, toda gostje jih ne vidijo, ker -o preveč skromne in >e obieajiio za odrom mude. Njihovih dobrot in sladkosti (v <»l»liki jedi in ]>ost režbe, seveda) je bil pa vsak neštetokrat deležen.
Nedelja bo pa njihov dan. Toliko bodo uacvrle iu nape-k le. da bo najvi čji izbirčnež zadovoljen. s kletni jeni -o pa tudi sklenile pogodbo, da ne bo treba z vodo poplakovati nadve okiwiih kuhinjskih proizvodov.
Zaeetek bo kmalu |»o peti liri popoldne.
Brez plesa in petja seveda ne bo. Pela bo-ta cerkveni zbor
III "Bled". To bo za otvoritev. Pozneje -e I ko pa Vse ||j|. križem pelo in plesaio.
Kazsli	bomo \" z;ulovolj-
stvu in }»rij«-iiii zavesti, da -mo s pridom zai-eli letošnji pied-pust.
*
\ neki iie\vyorški trgovini se blesti sh-dečj napis:
Do um- se zadolži t i ^t i, ki lie plača svojega klobuka cash!
\ naslednjem bom objavil mnenje nekaterih slavnih in neslavnih mož. ki ga imajo o ženskah. Nobena ne snu- biti užaljena, kajti \ teh izjavah je precej resnice.
Poudarjam pa. da ni to zelje zraslo na mojem zelniku in ga podajam tako kot setu ga do-j bil. Tista, ki se ne strinja s te-I mi izreki, naj globoko premi sli. pa se bo najbrž si
- PAiN-EXPELLER \
[Zoper boli in bolečine
zahtevajte s veto vnos la vri;
ANCHOR PAIN -EXPELLER
I'ain-Expeller vedno
prežen«* J-.^tecine '"'-ffT"
u BfWIlSlSWR
DENARNE P0ŠILJATVF.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
V J C ti OSLA VIJ O
$ 2.80 .......... Din.	100
$ 5.35 .......... Din.	£00
S 7.50 .......... Din.	300
$12.— ............... Din	500
$24.—
.. Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$18.25 ........................................Lir 200
$44.60 ....................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$lf6.— ....................Ur 2000
$263.— ............................Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Sa Isplačllo Tečjm soesko▼ kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarJin aU Urah dovoljujemo Se bolje pogoje.
(STLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za tzplatHo $ 5,— morate poslati..........$ 5.75
$10.— « " ..........$10.85
$15.— w M .........$16.—
$20.— " " ..........$21.—
$40.— " " ..........$41.25
$50.— " " ..........$51.50
Piejemnlk dobi v starem kraju Izplačilo t dolar jib. Nujna nafcarila iivriojoM pa CaUe Letter za pristojbino $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
$1$ WEST 18th STREET	NEW YORK, N. T.
Takšna je torej soilbn o ženskah:
—	Ženskam se najbolj upira prigovarjanj«', zato p;i na<l vse ljubijo prigovarjiinje. ratle si ilajo kaj zacepetati na u^e sa. redko pa kaj (lo|»nve<laati.
—	('e so ženske kdaj Ukrene, se samo delajo take.
—	Moža svojega srca najde žena mnogo lažje nego srce svojega moža.
—	Xe.Z Vest oba se plazi za ženskami, kakor njihova senca. one varajo svoje >vetnike tudi kadar se obračajo z molitvijo na nje.
—	Reci samo enkrat ženski, da je lepa. pa ji bo hudič to vsak dan desetkrat zašepetal na ušesa.
—	Ženske dajo vedno vee, nego so obljubile, pri moških je pa to narobe.
—	Neumna ženska je mnogo slabša od neumnega moškega, ker vee govori.
—	Ženska je blagoslov v sladkem objemu in v izrazih svoje ljulx'zni, drugače je pa nujno zlo.
—	Vsaka ženska ne okusi prepovedanega sadu. vse so pa radovedne, kakšen je njegov okus.
—	Dekleta so kakor sadje: liagrizeno izgubi na vrednosti.
—	Ženske objokujejo mrtve, da ganejo žive.
—	Zdaj je žena luksuzni predmet, ki si ga marsikateri moški ne umre privoščiti.
—	Najdražje na svetu bi morala biti možu njegova žena, žal so pa čes*to najdražje njene obleke
r
O LAS NARODA'
g-
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY IS, 1333
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
VELIKO LOČITVE PRED 4000 LETI
Tudi v najstarejših časih so bili na svetu nesrečni zakoni in tudi naši predniki so poznali ločitev zakona. Najtočnejše informacije o ločitvi nam nudijo iz najstarejših časov stari babilonski pravni viri, in sicer določbe slavnega babilonskega vladarja in zakonodajalca Hannnurablja. Njegov zakoni zdaj že vsestransko proučen, prinaša mnoge določbe o ločitvi zakona Kakor po naših določbah, je bilo tudi preti 4000 leti, ko je zakonik nastal, vzrok ločitve zakonov v prvi vrsti zakonolomstvo. Hamniu-rabijev zakonik (par. 129.) pozna samo ženino zakonolomstvo. Enako je bilo tudi še pri Mojzesu. Kazen je bila smrt za oba zakonolomca, če mož svoji ženi ni dopustil greha. Mojzes gre v tem pogledu še dalje in določa smrt tudi za ženo, o kateri je bilo dokazano, da je stopila v zakonsko zvezo de-florirana.
Po tem zakoniku vodi k ločitvi zakona tudi neredno življenje in grdo ravnanje z zakoncem. Pa tudi v tem primeru nore zahtevati ločitev samo mi ž. Če je ženska krivda doka ana, je zakon ločen, mož se lahko znova oženi, njegova pri išnja žena pa mora ostati pr njem kot sužnja. Nepre-lm gljiv odpor more po š 14*2 teu.1 zakonika uveljaviti žena. Iziaziti ga mora pred sodniki z besedami, naslovljenimi na moža: "Ne boš me objemal". ('c se sodišče prepriča, da žena ni kriva na ločitvi zakona, ji je dovoljeno vzeti doto in se vrniti v očetov dom. Če je pa njena krivda dokazana, jo zadene smrtna kazen, zvežejo jo in vržejo v vodo. Zakonik pa ne pove, kaj je povzročilo na ženini strani nepremagljiv odpor. Zanimivo je, da zakonik ne progla!a zakonske zveze za ločene, temveč daje ženi samo pravico vrniti se v očetov dom. S tem je rešena zakonskih dolžnosti, na tihem ji pa zakon pušča možnost povratka k možu, Če mu odpusti.
Kot važen povod za ločitev zakona navaja stari zakonik neke vrste bolezni, najbrž nalezljive. Mož lahko v tem pri-
meru vzame drugo ženo, najbrž da bi imel z njo otroke, ne sme pa zavreči svoje prve, bolne žene. Nji pripada po njeni izbiri bodisi dosmrtna preskrba v moževem domu ali pa povračilo dote in svoboden odhod iz skupnega gospodinjstva. Ta določba priča o zakonodajalčevem socijalnem čutu, kajti ženi je zagotovil preskrbo za vse življenje, ker je ne zadene neposredna krivda, da je bil zakon ločen.
Končno lahko privede do ločitve zakona tudi ženina neplodnost. Tudi v tem primeru priznava zakonik, da ne gre za ženino krivdo, obenem pa priznava neke vrste odpravnino in odškodnino za doto. Tu pozna zakonik razne stopnje odškodnine po moževi stanovski pripadnosti. Zanimivo je pogledati, kakšna je bila pred 4000 leti pogodba, sklenjena ob vstopu v zakonsko zvezo, v kateri se računa z možnostjo ločitve, in kakšna je bila pogodba ob ločitvi. Pogodb prve vrste imamo mnogo, kajti zakonik je pred sankcijo neveljavnosti zakona določal za sklenitev zakonske zveze pismeno pogodbo. V londonskem muzeju se je ohranila tablica s tako pogodbo. Pogodba se je glasila:
"Elmešumo, hčerko Animi-jevo z roko Ivisirte, hčere Am-inijeve na povelje Sumum-lip-šijsva, njenega brata, Samašli-vir in njegova žena so izbrali za svojega sina lbku Anuniturna za ženo. Elmešum, njen brat in njena ssetra so dobili kot kupno ceni štiri šekcle (24 gramov srebra). Če poreče lbku Anunitum Elšemumi, svoji nevesti: "Ni moja žena", ji plača Vi mine 04 kg srebra). Če pa poreče tako njegova žena, bo vržena v vodo".
Naslednji primer nam bo obenem dokaz, da so Babilonci poznali tudi ustanovo, podobno naši prostovoljni ločitvi. Tablica iz starobabilonske dobo, ohranjena v berlinskem muzeju, nam priča, da je bila zakonska zveza prostovoljno razdrta takole:
"Samaš-rabi se je ločil od Naramtume. Ona je dobila svo-
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso po strežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je pot ova nje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Kšite nam!
SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Hi zastopamo vse paro-brodne družbe.
jo odpravnino. Če vzame Na-ramtum za moža dragega, je njen bivši mož Samaš-rabi ne bo tožil". Sledi prisega obeh strank, imena 10 prič in datum. Zanimivo je, da se v tej pogodbi nikjer ne omenjajo o-troci. Iz tega lahko sklepamo, da jih ni bilo, da je bila žena neplodna in da je bila zakonska zveza baš zaradi tega razdrta. Pogodbe te vrste so bile pa zelo redke. Babilonske zakonske zveze so bile torej trdnejše od naših.
Mnogo enostavnejša je bila ločitev zakona v sosednji Asi-riji, kjer so ženo cenili mnogo nižje, kakor v Babiloniji. Asirski mož je lahko zapustil svojo ženo, ne da bi povedal, zakaj. V staroasirskem zakoniku je določba, po kateri lahko mož zapusti svojo ženo in ji da po svoji voljo odpravnino, če pa noč,e ji ni treba niče-sa dati in ona se mora vseeno izseliti iz njegove liiše.
Tudi Hethiti so imeli svoj zakonik, iz katerega je razvidno, da so tudi oni poznali ločitev zakona. Ta zakonik okrog 500 let mlajši od Hammurabi-jevega in za polnopravne državljane ne pozna ločitve zakona. Edina možnost, da se je zakonska zveza razdrla, je bila smrt enega izmed zakoncev. Tako vidimo že v pradavnih časih stališče, ki ga je začelo 1500 let pozneje zagovarjati krščanstvo. To je razvidno tudi z nekega hethitsk >ga napisa, kjer je v pogodbi med hethitskim kraljem Suppilumo in mitanskim kraljem slednjemu sicer priznana pravica ločiti se od žene, hčerke heliit-skega kralja, in vzeti drugo ženo, toda samo pod kaznijo pro-kletstva bogov.
OTROCI IN PLINSKA VOJNA
Angleško časopisje se peča s pozivom otrok na vaje s plinskimi maskami ki so se nedavno vršile v nekem južnem londonskem okraju v okviru Rdečega križa. Krdelo šest- do petnajstletnih dečkov in deklic je moralo v gostili oblakih dima po poveljih uradnika Rdečega križa voditi v rabi proti-plinskih sredstev. Mnogoštevilni starši so bili mnenja, da naj bi se otrokom čim dalje prizaneslo z vojnimi grozotami. Prišlo je do živahne razprave v časopisju, če je potrebno, da se vzgajajo otroci k samostojnemu ravnanju za slučaj plinskih napadov — ali pa naj bi se ta skrb prepusttila staršem. "Če so vaje glede bodočih zračnih napadov potrebne" — je napisal na pr. "Manchester Guardian" — "potem naj bi namesto otrok gonili skozi dim rajši starše. Kajti ti so, ki politiko svoje države soodločajo, in če dopuščajo, da se ta politika razvija v smeri, ki jo ev-femistično imenujemo '4kemie-no vojevanje", potem bo izkušnja zanje nemara zdrav nauk".
SRCE IN DUŠEVNO STANJE
Vsak^rnja govorica nudi dovolj dokazov za to, da smatra ljudstvo srce kot organ, ki izraža duševna stanja. Pripoveduje na pr. o "skrbeh, ki težijo človeku srce", o "prisrčnem veselju" itd. V novejšem času so znanstveniki to zvezo med srcem in dušo natančneje proučili. Pri tem so ugotovili, da se z različnimi duševnimi stanji ne spreminja samo raz-delba krvi, temveč tudi množina krvi, ki ju utrip požene v žile. Poizkusi so važni zlasti z ozirom na ljudi, ki bolujejo na srcu. Ti so najbolj potrebni, da se oeuvajo vsakega razburjenja. Po drugi strani pa se dado baš takšni bolniki s pravim postopanjem lažje vplivati in ozdravljati nego bolniki, ki so duševnim vplivom težje dostopni.
KRALJEV POVRŠNIK V V ZASTALJALNICI
O bavarskem kralju Maxu II., ki je med Bavarci slovel zaradi svoje preprostosti in prikupnega občevanja z ljudmi vseh slojev, pripovedujejo, da je zelo rad hodil po Mona-kovem v civilni obleki ter se razgovarjal z ljudmi. Nekega jutra je zopet šel na sprehod v predmestje Au. Ker je bilo poletje že blizu, je solnce precej vroče pripekalo, tako da si je kralj slekel svoj poletni plašč in si ga obesil čez roko. V tem predmestju pa je takrat bila mestna zastavljalnica. Vanjo so revni in tudi uglednejši meščani večkrat nosili svoje stvari zastavljat, kadar so bili v zadregi. Ker je bila ta pot za marsikoga nenavadna in ga je spravljala v zadrego, so tam o-krog stale stare ženice, katere so za en groš odškodnine bile pripravljene nest i blago v zastavljalnico in potem lastniku prinesti denar in listek.
Kralj je mirno korakal svojo pot, ko se mu je približala stara ženica, se previdno ozrla ila vse strani ter kralju p revi d io zašepetala, kažoč na njegov površnik z lejio svileno podlogo: "Gospod, tale vaš kos je pa zelo le]). Skoda, da ga neste zastavit. Ali naj vam to jaz oskrbim?" Kralj se je prvi hip začudil. potem je pa takoj spoznal, da ga ima ženica za človeka, ki nese svoj površnik zastavit. Brez oklevanja je odgovoril: "Da. gospa. Zadeli ste". — "Dobro", je poki-mala starka. "Čez en četrt u-
SODNIJSKI OGLASI
iz
stare domovine.
U;r r»S 34
UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM
BREZAU FRANC. roj. .J. > v Sredujivasi 11», srez kranjski, pristojen v občino Šenčur, ožvujpii. k.-ijž.-ir v Sredujivasi št. 45.. jo o<lš«-l sitcmli-«11 leta l:w)7 v Ameriko. Zadnji* njo-£<iyo sporočilo datira iz leta 11)1.1. Po nstmenem poročilu njegovega tovariša Vidmarja Alojzija zdaj v Coraopo-lis. Pa., R. J). No. 2, North America, j*.' poin-ešanee leta 11K!1 v neki bolnici države Minnesota, l". S. A., baje umrl. Vsekakor ni sledu in glasu o pogre-Sancu.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §24., 5t. 1. o. d. z. se uvede na prošnjo njegovega sina Jtrezar Fr»ne.i ml., delavec v Sredujivasi št. 43., postopanje za proglasitev mrtvim, ter izda poziv, da se o pugrešancu poroča sodišču.
KREZAR FRANC se poziva, da se zglasi pri i »odpisanem sodlču ali drugače da kako vest o se-bL
I*o 1.12.10M5 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče \ Ijubljani, odd. V., dne 20. novembra 1934.
A V.S K C, L r.
Og 5!> 34
UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM
LIPOVEC JANEZ. roj. 1S.G 1S74 v Begunjah št. 3., pristojen v Cerkuieo, s.-ez logaški, posestnik, oženjen. je <.<1-šel dne 12.11.1!MJS v Ameriko s zadnjim znanim bivališčem v Cleveland u. odkoder se je zadnjič uglasil leta 1P22. Od tistih dob ni več glasu in »ietiu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24, 1. o. d. z. se uvede na prošnjo njegove žene Lipovec Frančiške iz Cerknice št. 137 postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o i>ogrešancu poroča sodišču.
LIPOVEC JANEZ
se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. 12. 1933 bo sodišče na vno-mrtvim.
vično prošnjo odločilo o proglasitvi
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 30. novembra 1934.
AVSEC, L r.
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
ZA LETO 1935
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 13th Street
New York, N. Y,
re zopet pridite mimo. Kakih 10 goldinarjev bom že dobila Kti n j. Brez skrbi bodite". In je izumila s kraljevim površnikom.
Točno čez en četrt ure se je kralj vrnil. Tam ga je že čakala ženica in mu vsa vesela zašepetala: "Tukajle je denar, kar 12 goldinarjev sem dobila zanj". — "Lepo, lepo", je dejal kralj, "toliko niti pričakoval nisem". — "No, vidite, da znam", je vsa vesela gostolela starka. " :Tu imate zastavni listek. Kadar boste hoteli površnik rešiti iz zastavljalnice, se lahko kar name obrnete". Nato se je kralj vljudno zahvalil: "Odkritosrčno sem vam hvaležen!" spravil listek za svojo rokavico, se odkril in odšel, prepustivši ženici tistih 12 goldinarjev.
Konec zgodbe pa je kraljica Marija o svojem možu takole pripovedovala: "Nekega jutra se je kralj malo bolj pozno vrnil k obedu. Bil je precej razgret in nekoliko v zadregi. Na mizo med srebrno in kristalno posodje pa jo položil zmečkan listič ter rekel: "Marija svoj novi poletni površnik sem zastavil. Ti mi ga boš morala rešiti iz zastavljalnice. Samo jaz ne vem, kako se to naredi".
Naši v Ameriki
ItOJAKE P KOSIMO, NAJ NAM i NA Kit AT KO N A DOPISNICI SPOKOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
VEČNI EUELANT
Nnročite se na GLAS NARODA
• na.i večji slovenski	*
ženil« država).
—	A' Johnstown, Pa. je umrl John Tegelj, star 6u let in doma iz Rakeka na Notranjskem.
—	Po dolgi bolezni je preminula v Clevelandu Jennie Sehumer, rojena Ivovačič, v starosti 4S let. Pokojaica je bi-la doma iz Št. Lovrenca nad Mariborom na Štajerskem, od-ker je prišla v Ameriko leta 1920.
—	Preteklo soboto, ob K), uri zjutraj je v Women's bolnici v Clevelandu umrl mladenič Edward Sin tie, star 17 let. Rojan je bil v Clevelandu. Preti tednom dni je zbolel za vnetjem slepiča, kar je povzročilo njegovo smrt. Oče, ki mu je umrl pred 17 leti, je bil doma iz fare Sv. Križ pri Kostanjevici, njegova mati pa je doma iz Vinko Vrha pri Doljni Fužini.
—	V zvezi z ropom v Cerne-tovi zlatarski prodajalnici v
Cleveladu je bil še tisti dan aretiran mlad Slovenec, star 20 let in doma nekje v Collin-woodu.
—	Nagle smrti je umrl v Livingston, 111., Frank Kukec, star Go let in doma iz Neženca pri Krškem.
V Budimpešti je umrl trgovec (reza Kanitz, ki so ga poznali pod imenom "večni due-Jant". Mož se je v svojem življenju v resnici KVS-krat dvo-bojeval in to v večini primerov niti ne v svojih zadevah, temveč zavoljo tujih sporov. Zadnjič se je dvobojeval pred (lese! imi l"ti kot 60-Ictni'i Poleg tega pa je bil preko K100-krat za sekundanta. Lahko bi prisostvoval v tej funkciji se neprimerno večjemu številu dvobojev, a v večini primerov mu je uspelo, da je "častne zadeve" poravnal na miren način.
CESTE \Z VOLNE
Na Japonskem so zaloge svile tako velike, da jih ne morejo porabiti za njih pravi namen. Zato pa so si izmislili, da bi iz svile izdelovali podplate za čevlje. Stvar se baje zelo dobro obnaša.
Na podoben način so se na-kupičile zeloge volne v Avstraliji. Cena ji je tako nizka, da je ni vredno prodajati. Iznajdljive glave pa so prišle na to, da bi se dala s peskom pomešana volna uporabiti za tlakovanje eest. Tudi ta ideja se je tako obnesla, da jo je začel posnemati tudi sosednji Novi Zeland.
OJACENJE AMERIS KE MORNARICE
Troje letal obrežne straže je pozdravilo najnovejšo ladjo obrežne straže "Pandoro", ko je dospela v Miami, Fla. "Pandora" predstavlja višek moderne tehnike.

14
C L Afi NARODA'
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 18, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
MlllllllMMIIllilllllllH^^
| ii
POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE

KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
ZEMLJEVIDI MOLITVENIK! : IGRE :
llllllillKvU/ailllllllllltlMIKvlf/aH
NEW YORK, N. Y.
............................................................... fc^t 11 uri 111 n t i m miiiiTiinnii krv^ f^sn 111111 m i i n u i / u i m nn i ; i i 11; n n 111 ■■ n /^i i m i 1111 * i iT^
Romani...
ANA K A RENIN A. roman spisal L. N. Tolstoj.
Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$6.50
* Alia KiireniiiM" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno naji»ouienibnejSih del svetovwga slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak SlnvTntf.
AGITATOR. roman, spisal Janko Kersnik. 99
strani. Cena ............................................... -80
Kersnik je imiIcj: Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. V«-«" del. ki jili Jurčič vsh-d ho-letni in smrti ni mogel za vršiti. je Kersnik iisjiošiio dovršil. "Agitator" spada nn-d njegova n:ijboljša dela.	,
BEIJ MKIESKN, roman, spinal Juš Kozak. 116
strani. Cena ................................................... 40
Komati j" izšel v zalogi Vodnikove družin«. Sknijno mi|M-to dejanje se iln^aju v Kamni-škili planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga Imi v. na|K*tostjo r-ital do konca.
BL4G.UNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60
od začetka do komu napet roman, pol dejanju. spletk in najbolj rudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ;ra ne prečita do konca.
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. —
164 strani. Cena ............................................60
Poleg Pavline Pajki>ve ji' Iaiiza Pesjakova takorekoe edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja ndejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo.
RAZKRINKANI HABSB1 RŽANI, spisala grofica Larish. 193 strani. Cena .................................60
Human. ki opisuje življenje cesarjeviča Rudolfa. je na|»etega dej.-uija i h >1 n roman bivše avstrijske vladarske rodbine HabsburSanov.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 153 strani. Cena .................................60
Kratke povesti i>. življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca.
(•RESNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str.
Cena .80
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
Cena .75
ROMANTIČNE DIŠE, spisal Ivan Cankar 87
strani. Cena .......................................................60
Ivan t aukar je prvak naših pisateljev I.ju-dje, čijili duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje" življenje" je najpom.-mirnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal
Andrejčkov Jože. 92 strani. Cena .................35
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal <»b čitanju njegovih jMivesti .-e vsak nehote spon»iii na staro domovino.
DROBIŠ, spisal Franc Milčinski. — 130 strani.
Cena .60
N:š najboljši humorist Milčinski je v tej kujgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek ml srca nasmejati.
DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112
strani. Cena .......................................................40
Coneourtova dela so iKtlna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko jHHlani in ima človek med branjem vtis. da i»osamezne osebe sedijo kraj njegu in kramljajo ž njim.
DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str.
Cena .75
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vi test v o, ki je še vedno hotelo ohi.aiiiti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedale, da že umira. "I»on Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.
ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani.
Cena .80
SojH-k povesti našega dolenjskega pisatelja, ki s:> je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. <'e kdo pozna Dolenjce iu njihovo dušo, jih iH>zna Pugelj. Njegove spise čita vsak z najvec-jim užitkom.
191:1—1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vezano.
286 strani. Cena ..............................................1.25
To so s|vomini jugoslovanskega dobrovoljea. ki se je nesebično udeležil borbe za svoIkkIo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar, po-sebno pa tiste, ki ko bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, iti tako srečni, da
so jo preživeli.
SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano cena .60
ZMrka kmečkih povewti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee pogodi ti use v no? t našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine,
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 7» strani. Cena ................................................ .60
Knjiga vsebuje tri povesti■ na/iogn priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanja. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke 4n mehke. P—ebno ienAe M fKi«« njego-
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ................................................30
Dejanje te lein? povesti se vrši na ameriškem Zapadtw Pe_stre slike iz indijanskega iu pi-jonirskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadli je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam.
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano.
93 strani. Cena .....................................................50
To je po naše prikrojena imvest, ki bo zanimala slehernega bravea. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
Š Ti'DE NT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRIH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50
Naš mojsterski pri]M>vednik nam nudi v teh dveh svojih delili obilo duševnega užitka.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. —
67 strani. Cena .................................................35
ŠOPEK SAMOTARKE, spisala Manica Romanova. 174 strani. Cena ........................................35
Zbirka jiovestl. ki jih je spisala pisateljica,
ki pozna žensko dušo. žensko srce ter boje. ki divjajo v njem.
HCDI ČASI. — BLAGE DI ŠE. spisal Franc
Betela. 96 strani. Cena .....................................75
Knjiga vsebuje zanimivo jnivest in veseloigro. t M mi je je povzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc
Erjavec. 79 strani. Cena ................................ .35
Naš izboren pripovednik in jM>znavatelj narave nudi čitatelju lei»oto naših krajev in zauimiviftiti iz življenja naših ljudi.
FAROVŠKA KUHARICA. spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ........................................................1.—
To je iz češčme preveilno delo, ki Ih> zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vse življenje živela in gos)K>di-njila v župnišču.
FILOZO^"SKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek.
182 strani. Cena .................................................60
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet. poln neslutenib dogodkov.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani.
Cena .70
V	širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-fcelj nehote •/. najietim pričakovanjem čitati do krnica.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner.
228 strani. Cena .................................................50
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno iu natančno. * Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene iu matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. —
129 strani. Cena .............................................80
To je letalski roman. ]M>ln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Oitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah.
GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................ .75
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senei". "Vinetov". "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem ZajMidu.
HADŽI MI KAT, spisal L. N. Tolstoj, Roman.
79 strani. Cena .................................................40
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca.
HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .....................................50
Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Oitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval.
DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................ .35
To so povesti, vzete iz življenja naših I)al-matineev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čnr 'našega Juga veje iz njih.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani.
Cena .60
Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko zavrfieni. kot jih more za vršiti edinole naš nežno-čuteči Meško.
HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134
strani. Cena .....................................................40
V	tem romanu prikazuje -Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žqne v obliki, ki človeku seže globoko v -dušo in mu ostane neizbrisno v si»o-rainu,
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.26
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega In »lavnega husitskega voditelja Jana 2i- . ž k o. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja.
IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani.
Cena .66
r V tuj knjigi so črtice izključno Is kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jesera kakor Dolenc.
IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar.
roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.60
V	tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. • Klasično je opisal borbo med deiom in kapitalom ter spletke iu nakane kapitalistov. Idealna ljuliezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda
vez, 100 strani. Cena ........................................1.50
Janes Menciger se ]k> pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i*»ti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice.
IGRAČKE, spisal Frane Milčinski. 151 strani.
Cena. .80
Kojiek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista.
IGRAIiEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igral«- izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče uačinc, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
JAGNJE. 110 strani. Cena broširana .................30
V	knjigi je poleg naslovne še povest " Starček 7. gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid.
JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkievvicz, 123 strani. Cena .................................................30
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi iMivest "Med plazovi". OIm' sta zanimivi in vredni, da jih človek čita.
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena
broširane ................ 6©c	trdo vezane .75
Knjiga je posvečena onim. ki so Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu.
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.—
Jurčič ne ]m»trehuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipni K rja vel j. skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli.
Spisi...
JI "AN MISERIA, spisal H. L. Coloma. 168 str.
Cena .60
Ta pretresljiva iMivest je vzeta iz dol>e španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžneiu obsojenega J nana Miserije. V o-sehi brezvestnega I.opezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
PisateTj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši ]>osIali v Sole, kjer se ji; vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čita-telj večkrat ml srca nasmejati.
KMEČKI PI NT, spisal Avgust fcenoa, 464 strani.
Cena
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečital.
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena........
Aha tole France je bil brezdvomno eden naj-od lične jših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar, zamisliti se v Čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit iu fiui humor.
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena
Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta i»ovest, polna burnih doživljajev od začetka do konca.
K RIŽEV POT PETRA KITPLJENIKA, spisal Pasta škin. 83. strani. Cena ................................
Zgodovinska poVest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................
Menda ni- bilo pisatelja nasvetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, snbmarln, polet v stratosfero itd.
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Mob Aleševee, 263 strani. Cena ................................................
I zbor nt> je-pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pted seboj.
LOV NA ŽENO spisal J. O. CurwoocL 194 strani.
.60
.75
.75
.70.
.45
..66
Cena M6
Skrajno napet roman iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da ga z velikim Zanimanje«-prečita do konca.	t-
LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. —
Cena ........1.—
Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. T'itatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi ilomišlji-ji.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .................60
Zanimiva tiovest iz dalmatinskega življenja.
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .....................................80
Clohokti- zasnovana i»ovest o otroku, ki gane odljudne^a čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena .................75
Do Skrajhosti napet roman iz modernega življenja. OpfMMiheim je znani angleški ro-anopisec poznan po cel eni svetu.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena .........75
Zvezek vsebuje ]M>vesti Milanskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skuga "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi".
MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ j>0
Dejanje te povesti se vrši ob koncu srmlnje-ga veka in sicer v času. ko so bili Teharjani |M>višani zaradi svojega junaštva v plemiški stan.
MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-
ryat. 192 strani. Cena .....................................80
Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrsp\ Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena .30
.štiri zanimive črtii-e našega priznanega pisatelja.
MOŽJE, spisal Emerson Hngb. 209 strani. Cena 1.5«
Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevrni prav nič ne zaostaja za originalom.
NAŠA VAS. spisal Anton Novačan. 224 stf-ani. — •
Cemv 1-—
V zvezku je devet črtic povečini iz naše lei>e Štajersk". Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvih letili svetovne vojne".
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3._
Homito ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših drd najslavnejšega poljskctra pisatelja. rlTAJTE TO KNJIGO.
ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... _
"Zločin V Oreivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam. predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coque-om.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
Naš znani jasatelj Detela je s toni svojim delom zopet posegel v našp preprosto življenje ter izborilo orisal značaje, ki nastopajo v njem.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60
Osem jiovesti. ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano .........................................70
OTHELO, Shakespeare. M etiko vezano ..........."..." .70
SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko
vezano. Cena ....................................................70
Kla»dčne igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj »i pesnik Oton Župančič.
NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. —
vez..............70	Broš..............50
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je ]>oznal dušo dolenjskega kmeta koč le malokdo.
NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani.
Cena .40'
- Zanimiva povest -iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
PLAT ZVONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč 1 "Misel v megli" in "Brezdno".
PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovif. 160 str.
Cena .60
k Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja,
POPOTNIKI, spisal MHan Pugelj. 95 strani.
Cena .60
.. V tej knjigi je zbral-znani slovenski'pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja:
PTICE SELIVKE, Babindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................75
* PpgfeoTdfl, Meji ln tnistt slavnega -indijskega pisatelja. o
PASTI IN ZANKE, spisa! L Š. Orel. 231 strani.
Cena .50
Kriminalni roman iz )m>1 pretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj «irel mu je dokazal. da ga imajo.
PATER KAJETAN, spisal Verdict its. 187 strani.
Cena 1.—
Roman, napisan po Ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni l>il rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zoiiet v življenje.
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. >82
strani. Cena .........................................................<;o
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni franco-ski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljiei.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena .............................................50
I'rtvest iz vojne dobe. ko j,. v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I^-vstik je to klasično opisal. 7. osvobojenjvm domovine doseže tudi povest svoj višek.
PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .lili
Kakor vse Oetelove povesti, je tudi ta vzela iz našega pristnega domačeira življenja.
PESMI V PROZI, spisal (has. Baudelaire. 112
strani. Cena .............................................t...........so
Verna slika |»estrega velikomestnega življenja in spominov nanj.
TATIC, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .7!»
Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je i»osvetil svoji materi.
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena 1.20
<alohoko ]»od zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Kvropo in Ameriko, rele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelj«, strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče meti Kvropo in Ameriko globoko p.p! oceanom prvi vlak.
TRI LEGENDE O RAZPELI*, spisal Julius Zey-
er. Trda vez. 83 strani .....................................
l'revod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja.
UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat.
291 strani. Cena ................................................ 1.20
Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. ho nehote vzkliknil: "Im, Ivan ISelič je bil pa res duliovitejši n'go vsi detektivi sveta!"
V	KREMPLJI H INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.30
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ^a vzame v roko.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................ 1.25
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter jtosledic, ampak zna tudi vso pretresljivo opisati.
V	GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ..............................................40
Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln liajneverjetnejšlh dogodivščin in za-pletljajev.
VELIKI INKVIZITOR, spisal Michel Zevaeco.
124 strani. Trda vez. Cena....l.20........Broš. 1.—
Kdor hoče poznati strahoto šimnske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z grozo.
ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez.
184 strani. Cena ............................................ 1.—
Ljudska povest, ki obravnava spor med bratoma, je velike, pretresljive snovi in ostre doslednosti, ritatelja veže od prve do zadnje strani.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .3»
Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................75
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega'srca, o ljubezni, o sorodnih dušah.
VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .40
Konian je poln lepih prizorov, opisuje skrbno Življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeuiti ljudje.
VRTNAR, spisal Rabihdranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
Povesti...
GLAS NARODA'
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 18, 1935
i	dtir rlHj
»I; T
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
KRATKA DNEVNA ZGODBA
nrr.-.	tB'T '

LUCE YEULMSK:
Kristal steklenieiee se jo lesketal. Stala je pre« I njo kakor redek dragulj v žarkih hi ci. S starimi, za rati i naglico nerodnimi prsti jc otlmasiln steklenic ien in v dušku izpila tekočino, sladko kakor med in osvežujočo kakor južno sadje.
Cim j«* napočila jutranja zarja, je stopila preti oglodalo. (Juhe se bile izravnal.', obraz zaokrožil, poteze so dobivalo mikavnost in tiči, če prav še zaspane, so žarele pod lažjimi krasnimi trepalnicami.
V s« k ilan j«* Iiila njena lepota večja in to je presedalo vse njene na de. Rasla je znova v mladost in lepoto. Že več mesecev j<- njeni stari prijatelji iii-o mogli -poznati. *'ini je spoznala, da bi goli resnici nikoli ne verjeli, se je začela izdajati za last-in* nečakinjo. — Vsakemu je naivno pravila, da je krenila njena teta na zelo dolgo | m »to van je.
Večeri so postali mnogo živahnejši. Ljudje so kmalu zvedeli, da je prišlo v mestece mlado tuje dekle; nihče pa seveda ni vedel, kako. V starem domu je zastopala markizo de Saint Agreve, ki je odpotovala. Mladi go-podje so se ji hodili predstavljat. Sinovi njenih prijateljev in prijateljic, ki sti j«> posečali enkrat v letu, so >e zdaj neprestano sukali okrog llje. (iovorilo se je celo, da je imelo nekaj prevroče krvnih petelinčkov zaradi lep«* tujke «lvohoj.
Bila je srečna v občutku svoje mladosti ni prožnosti •'vojih u<lov, (potežkovala je svoje valovite kodre in >e grizla v ustnice, da bi videla, kako se ji svetijo ostri zobje. — Njena polt je bila od dne do dne bolj sveža, oči so dobivale ognjevitejši sij in vsakokrat je bila drugačna kakor včeraj.
Za markizo se je potegovalo več mladcničcv in kmalu se je omožila - sinom svoje prijateljice. Bila je ljubljena zavoljo svoje lepote, vrline >rca in kreposti duha. To je bil i-meniten parček, ki je o njem govorilo vse mestece. Ljubila je svojega moža z vso elementarno silo svoje mladosti m vso i ežnostjo svojega zelo starega srca, ki je že spoznalo bolest.
Tenia nekega dne, ko se je oblačila, se je pa naenkrat zapleta z nogami v svoj predolgo obleko in roke, ki so z njihovih prstov lezli prstani, so skoraj povsem izginile v širokih rokavih. Prekrižati je morala tudi svoji steznik in čeveljčki so ji padali z nog na vsakem koraku. Ne da bi razmišljala o vzroku tega nepričakovanega pojava — kajti sicer se je veselila cvetočega zdravja — si je dala napraviti obleko na novo mero.
Mož jo je moral dvigniti do svojih ust, če jo je hotel poljubiti, a v postelji — veliki,
POMLADITEV
ti^ko veliki — -e je povsem izgubljala pod odejami.
Nekega večera, ko ni mogla zaspati, je opazila pod oknom grbo in krivonogo senco. Zaslišala je čuden smeh, podoben .smehu vražjega berača, ki ji je bil prodal čudodelno tekočino. Kar so je začul v nočni tišini porogljiv, oster glas in več kratili odmev je ponovil:
—	Poniladeti! Pomladeti! Poniladeti!
ZvVzde na temno modrem nebu so <e spajale kakor zlati luidori, s katerimi je bila napolnila žepe -starega berača.
—	Poniladeti, pomladeti, je mrmrala tudi ona...
Prvič je začutil strah v čipkah ill batistu svoje široke postelje. Njene roke so se opri jele blazinic, kakor bi se hotele obdržati mul prepadom, ki se je odpiral pred njo in ki j<» je vlekla k njemu nepremagljiva sila.
—	Pomladeti! Postajati volno mlajša! — se je zgrozila v svoji nc-pečnosti. Pomladeti
razumljivi zvoki. Nekega dne se pa njene oči sploh niso ve.-odprle in samo noge in drobne, stisnjene pesti so se nerodno premikale; niso pa bile mrtve, nad glasom so slišalo utripe >rca, ki je utripalo za dva in čigar otrpli udi so bili obdam s prijetno toploto, kiikor v cvetličnjaku.
V naslanjaču, med mehkimi blazinicami in pestrimi trakovi je jutranja zarja zbudila markizo de Saint Agreve. Luč kraj nje je ugasnila in ona se je zaspano nasmehnila v neopredeljeni napol svetlobi svoji stari, zopet najdeni podobi kljub sveži miniatmi, ki je po čivala vsa blažena v prahu spominov raztresenih pred njo.
VA2NO ZA t naročnike
Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnina, Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnja opomine in račune smo razpt% si al i za Novo leto m ker bi žele• U, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnan. Pošljit» jo naravnost nam ali ju pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa katerem* izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskali tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
DVE SIROTI
Spisal A, D. ENNERY
jr, s
Obenem je vzel poročnik iz žepa ključ ill Od- j Vpraševahi se je da li ne pripravlja Indijanec 'I Z njim popotno torbo.	j nove pasti. In na misel so ji prihajale nove
Indijancu so se divje zaiskrile oči. Skočil je strahote.
FAZAN USTAVIL VLAK
CALIFORNIA: San Francisco. Jamb Lausfrla
C< )LORADO: Pueblo, Peter Csiig, A. SnftlO Walsenburg. M. J. Barak
INDIANA:
Indianapolis, Louis Bnuieti
ILL J som. Chicago. .1. ItevčI?, J. Lukanich Ckvro, rabinu (Chicago, Cicert
a poročniku in željno je uprl pogled v torbo. Poročnik ga je krepko prijel za roko, rekoč:
—	Ali se ti ne zdi, da bo Veliki duh ^dostopen žntvi zlatega denarja, ki ga bo lahko vrgel Pa-
>ay po končanem potovanju v Veliko jezero.'
A ker rndijanee kar ni mogel odvrniti pogleda od zlata, je poročnik nadaljeval:
—	Pil pay gotovo ve, kako se da govoriti z
Čeprav so dokaj dobro videli pred <seboj ozko stezico, st> zelo počasi prodiral i naprej.
Marjani se je zdelo «la so še vedno na istem kraju, čeprav >o hodili že več ur po pragozdu. Zdelo se ji je celo, da je že videla drevesa ill grmovje, ki so se 11111 bližali.
Vendar se pa ni hotela ustaviti pri tej domnevi, ki bi bila še bolj utrdila v nji prepriča
Km
a!U se
Velikim dujituii. Znal ga bo vprašati; in tak > n.i<* ° Indijančevem izdajstvu, ■udi stori.
Indijanec je bil ob pogledu na zlato nekaj ča-ves zbegan in od veselja se je kar tresel. Toda takoj se je obvladal in dejal je mirno:
je pa morala sprijazniti s tem, kar je bilo skoraj povsem jasno. Dobri dve uri st i bili ž«- menili, odkar so bili znova krenili na pot. ne da bi kazalo, da bi postajal pragozd red-
— P ret hm se bo Pa pa v odločil govoriti z Ve- kejsi.
Zdaj pa zdaj se je Indijanec ustavil, kakor bi o nečem razmišljal, potem smer. Končno
je ] »a izpremen-i
Penn Valley, N. J., Ki. jan. Kmalu, ko je hrzovlak Pennsylvania železnice odpeljal iz Philadelphijo. se je d funtov težak fazan zaletel v šipo lo-
komotive. jo prebil in je stro-do otroških let, do ničevosti! i jevodjo Franka Pearl tako za In res je postala tako maj- tlel, tla je padel. Ker je
čkena, da je našla markiza ne kega večera v svoji sobi zas»* zibelko.
Njen mož se je posvetoval Z vsemi kapacitetami glavnega mesta, slednjič >c je pa loči I od svoje žene. Nobene pozornosti več ni posvečal tej majhni deklici v kratkem krilcu, ki ga je pa še vedno ljubila. In ko mu je hotela kakor ponavadi položiti glavo na ramo ter stisniti svoje roke v njegove, da bi čutila utripanje svojega srca na njegovem srcu, <o ji položili v naročje hladno porcelanasto punčko, da bi i grala z njo. In ustnice so ji le donele, ko jo poljubljala majhne steklene oči, ki ji pa niso vračale njene nežnosti, pač pa samo začudenje nad toliko rahločutnostjo.
Majčkeni, nepremični jagenjčki z uožieami iz lepenke, ovčiee med smrečicami, voščene ali leselie lutke — to je bil svet, ki je v njem odslej živela in um posvečala vse utrip" svojega zapuščenega srca.
V samoti sobi, ki je v njih zapuščena prebivala, ker ni i-mela matere, ki bi jo ljubila, je bila naenkrat zdramljena i', svojih misli ali pa presenečena, ko je pritiskala na prsa svoj leseni, voščeni ali porcelanasti idol, s posebnim smehom, ki jo prihajal od zunaj, polnil sobo in se ji zajedal sluh. Zdaj p«i zdaj je vide'a jasno na steni nago, šepasto in pohabljeno senco.
Kmalu njene majhne, nerodne roke niso mogle ničesar več držati in tedaj so ji kazali pajaca na vrvici, čigar zakrivljeni nos, lokavi pogled in neslanimi grba so jo spominjali na berača iz prejšnjih časov.
Njene misli so se strnile v možganih in iz ust so prihajali samo brezoblični in ne-
pn
padcu izpustil aviomotični ročaj, se je vlak ustavil. Iz Tr.*n-toiia so morali pripeljati drugo lokomotivo. Fazan je bil popolnoma razmesarjen.
AMERIŠKO ZLOCINSTVO
\ sako tretjo minuto se v Združenih državah primeri zlo čin, kakor je razvidno iz statistike. ki jo je izdala parlamentarna komisija za zatiranje z loči n s te v. Po tej statisti ki je bilo samo v enem letu 12 tisoč umorov, .'»(H M) ugrabitev, ."ju,000 roparskih napadov, 100 tisoč napadov brez uporabe o-rožja, .">( M H) požigov, 40.000 vlomov. To da *2K>.<><>«> težkih z ločine v v enem letu samo za Združene države.
VuOVEC SE JE OŽENIL S SVOJO VDOVO
V revolucijski zmešnjavi je usoda carističncga častnika Brezobrazova in njegovo ženo ločila drugega od drugega. Zaman je skušal častnik ženo najti, končno so jo proglasili za mrtvo. Odšel je v Avstralijo in se je čez nekoliko let podal v Harbin. Tu mu je naključje dalo srečati ženo, o kateri je mislil, da je mrtva. Tudi ona ga je bila iskala, a ker ni našla za njim nobenega sledu, so ji ga proglasili za mrtvega. Motela sta obnoviti skupno življenje, a če sta mislila, tki pojde to lahko, sta se zelo varalo. Za oblasti sta bila namreč kot osebi po potnih listih živa, kot zakonca pa vdovca, t. j. mrtva. Dolgo časa sta čakala, da bi birokrati-zem rešil to vprašanje, ki se mu je videlo nerešljivo. Končno je neki uradnik, ki je imel nekaj več soli v glavi, sveto-
vat
f.a SaUe. J. Spelich Mascoutali. Frank Augustin North Chicago, Joie Zelene KANSAS:
liiranl, Agnes .Močnik Kansas t it.v. Frank Žagar
MARYLAND:
Kilzmlller. Fr. Vodoplvec S t ever. J. (erne (za Penna.. W. Va. in M.J.) MICH It; AN :
Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chishnltu. Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis toiuže Gill«*rt, Louis Vessel Hihhiug. John Po v še Virginia, Frank Hrvaticb
MONTANA :
Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Chnmpa NEBRASKA:
Omaha, P. IiroderJek
NEW YORK:
Cotvauila. Kari Stmisha Little Falls, Frank Masi«
OHIO: Barlu»rt«>n. Frank Troha Cleveland. Anton Hohek, CLas. liar-linger, Jacob ltesnik. John Slapr-lk
Cirard. Ajit<:m
Lorain, Louis Balant, John Kum
še
Warren. Mrs. F. Rjiehar Tounssfmvn, Anton Kikclj OREt JON:
Oregon City, Ore., J. Kohlar
PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jak^e Broughton, Anton Ipavee Clarhlge, Anton Jerlna Conemaugb. J. Brezove« Export, Louis Supantič Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kanin Greenshurg. Frank Novak Johnstown, John Polantz il*ayn. Ant. Tau2el] Vzorne, Frank Balloch Miiimr. Frank Demsliar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demsbar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, JoseDb Jovan WISCONSIN: Milwaukee. Wost AUIs. Frank Skok Shflu.ygan. Joseph Kakež WYOMING: Rook Sjirlngs, Louis Tanehar Diamondvilie, Joe Rollcb
likim duliom^ mu mora beli obraz to dovoliti...
— I)obro, stori, kakor hoče, — ga je prebil poročnik nestrpno.
Indijanec,se ji' molče priklonil in stopil v..\ Končno .-«• je začel dan nagibati k večeru. Za leblo starega drevesa. In kmalu sta poročnik to st> morali napeti v-e sile in hiteti naprej brez
trdnega upanja, da pridejo pred večerom i-'. pragt»zda. ali pa odločili >♦* v.\\ pn-not-evanje v
, ,.	111 I1,iu<jis' 1 in njegova žena zaslišala, kako mrmra v svojem
Jollet, Mary Baiuhx-h, Joseph Hr<»	...
I mireč|n m kaj nerazumljivega.
Poročnik in Marjana >ta molče poslušala, i Toda mlada žena in odobravala, da je njen mož tako neprevidno odprl popotno torbo i-i pokazal Indijancu, kaj j«- v nji. S tem ji. znova I razvnel v njem pohh*p po zlatu.
Vendar je pa upala, da pride Indijance p,. ; farsi za drevesom povedat, da je Wliki duh zadovoljen, da dobi v žrtev zlato, in da bo popot-
I liikom potem !>olj naklonjen.
I
In ics
smeje.
—	Xn. kaj je
vpraal poročnik.	} ! l'*v;l11 i"1 z
—	Veliki duh sprejema ponudbo belega obra-!^,m
odgt>voril Indijanec počasi.	i'1"^ lz r"k-
I Zakonca -1a
,>ragozdu.
Konja >ta >e komaj ■*»■ vlekla naprej. In da
ho Tie-reča Š(» in jša. se je začel ])o?-očit: . 1)1 ; tresti in zatekle n ua naenkrat ni-.i . • .
nositi. Bolestno ji- z: ^o — i>oginil ». — • <!<■ j; Iti bi*ž je začel od p a jat
I'lil'l." i a ;(■ o i ■ 1; p, l ] .. , • r-.{;,i
Ves ;• n h d- • da Ž-»
Kal 1! d In.
t jen
z trnu
izza
•o je vrnil Indijanec
odgovoril Veliki dull.'
< "pra\ \ eh< i«:!
! hot<
• i<ti ia:
.1«
:;ollja. ■ iei; ( na da-1'oročifik i
popotno iorbo. ki ,(«• ni in»tt»l
za, je
—	Kaj?
—	Žrtev
zlata
• rt
bra.
Vsak zastopnik izo« potrdilo za iv» to. katero je prejel. Zastopnike roj» kom toplo
UPRAVA "GLAS NARODA*'
val nesrečnikoma: <4 Pustita vse vloge in moledovanja na miru. Pojdita in — poročita se znova". Tako sta sedaj tudi napravila.
Poročnik je s«! v žep ter pomolil Indijan-f« en cekin in en srebrnik, rekoč;
—	Vzemi tole! Po končanem potovanju boš lahko vrgel ta denar v valove Velikega jezera, in prepričan sem. da bo Veliki duh z veseljem sprejel to žrtev.
Indija ne je vzel oba kovanca in ju spravil v usnjeno vrečico za pasom.
—	Dobro, — je dejal.
Toda njegov obraz je dobil tisti hip zopet trd izraz, ki je Marjano tako vznemirjal.
—	Je 11» dovolj.' — je vprašala.
—	Ne vem, — je odgovoril Indijanec, — če bo Veliki duh - tem zadovoljen.
—	Saj bomo <kmalu videli, če nas bo pustil v miru naprej, — je menil poročnik.
Zapel je torbo in jo zopet pritrdil k sedlu.
—	Zdaj krenemo zopet na pot, — je pripomnil. — Izgubili smo že pol dne... In z našima konjema bomo težko izravnali to zamudo.
—	Pa pojdimo, — je dejal Indijance in kreni' v goščavo.
Poročnik in Marjana sta mu sledila za petami.
Malo dalje jih je čakalo veliko presenečenje. V pragozdu* so naenkrat zagledali stezico.
—	Veliki duh, — je dejal poročnik v šali, — je menda z zadovoljstvom sprejel našo žrtev. To je zelo lepo od njega, da je tako naklonjen naši želji, da pridemo«čiin prej iz tega vražjega pragozda.
Indijanec je molčal. Prijel je oba konja za •uzdo in ju vlekel naprej.
Po prvih trenutkih radosti se je pa začel poročnik znova bati. da bi jih ne zadržala novii ovira.
Najhujše bi bilo po njegovem mnenju, čt^bi morali pustiti v pragozdu oba konja.
rjana jo pa šla v svojem strahu še dalje.
tolažila z mislijo, da morda i cilj njune poti ni več daleč.
i Zdelo s,, j«, tudi, da hodi Indijanec vcseleje
in hitreje kakor prej.
—	< 'e bo Veliki duh hotel. — je dejal naen-kr at popotnikoma,— bomo morda dosegli -voj cilj. še predno vzide luna.
—	Kaj pa še hoče ta tvoj Veliki duh ? — j»» vprašal poročnik, ki ga je bila misel na bližajoči se konec poti skozi pragozd nekoliko razveselila. — Mislim, tla sem bil dovolj radodaren, saj sem mu ponudil v žrtev dvakrat toliko, kolikor dobiš ti nagrade... Mar ni tako?
Indijanec je prikimal z glavo.
—	Kaj misliš, da tvoj Veliki duh še vedno ni zadovoljen ?
—	Morda ne. — je odgovoril Indijanec.
Po kratkem molku je pa pripomnil:
—	Greni vprašat Velikega duha.
(Dalje prihodnjič.!
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna
"Glas Naroda"
ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašir. 13« strani.
('ena
Puiu'na in kratkoeaxfut povest b. kiDftuketiu žJvljfujn.
ZL0flN_IN KAZRN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj «05 strani. Cena.....
NaJslaviM'Jiy' <l«'lo nlavro-jra ruskega mlsli'-cii. Nlh«V ni take <»|>i.«al liušvvnusti zloftu-<*a kot ga Jo opisal' v tem romanu Dostojevski.
.641
Z(i«l)BK NAPOLEONOVEGA HI/ZARJA, spisal
Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80
. Broširana.............60
<"it:itelj nniRi <!o solz nasmejati, ko eita poglavja: Kako j*' izgubil Najtoleonov liuzar uho: Kako je zavzel Snragosso: Kako je u-l>il "lirata"': Kako ga jc hudie skušal, ittl.
ZBRANI SPISI. »68 strani. (II. zvezek). Cena 2^0
tem zvezku so zlirani spisi nagega prvovrstne^ ]>isatelj:i Masljn-r<Klliniliairskeg:i. ki je iMigleilnl v široki svet t«-r deloval za združejije ne saino Jugoslovanov, pile pa Slovanov v splošnem.
ZGODBE ZDRAVNIKA M1ZMKA. spisa! Ivan Pregelj. 98 strani. Cena .................................
Pregelj je eden liajlioljšili slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska innest prav nie ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa la. e razumljiv I udi preprostemu eitatelju.
ZIBATI PANTER, spisal Sinriair Gluek. 51 s(r.
Cena
Knman iz modernega življenja in svota. Na-p«*t <«d zaf-etka do konca in i>oln dejanja.
(
] ZM1SEL SMRTI, spisal Pavel Bourget. 153 str. 70 j	Cena .60
Koma n je nastal |»od vtisom vojne in njenih gi*>zot ter razpravlja o poslednjih stvareh človeškega življenja in uelianja.
i ZA KRI HOM. spisal H. Sienkiewirz. 132 strani.
Cena .50
i
Pretresljiva |n»vest o revni družini, ki so je koiiei prejšnjega stoletja izsi'lila v Ameriko. liu<> slavnega jNiljskega pisatelja nam jamči. da 1m» delo vsakilo z užitkom čital.
.90
ZM.VJ IZ BOSNE, spisal -los. Ev. Tomie. 229 strani. Cena ....................................................
Ii.man i/. krvaM* tust'ii-ke jgihtoviin-. I:«>ji s Turki: skor.»- n--vor.i. tue ilogotliv t-ini-: temeljit opis najlxrlj krava vi- dolu* Iiosauecv.
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ............................../.................
V"si*koz zanimiva iwvest iz Itašega sh>venskega življenja.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ....................................................
Najlniljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem igra Sherlock Holmes glavno vlogo.
J>0
.60
ali ste že naroČili slovensko-amerkanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes
.......in-
GLAS NARODA'
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 18, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
SAMOSTANSKI I (WVP
kj (ROMAN IZ 14. STOLETJA). mJv/ T Aj\j
ZA "GLAS NARODA'* PRIREDIT, I. H.
NAJBOLJ ČRNI KOT NAŠE ZEMLJE
Hajrao ga nekaj časa gleda, nato pa vzame tu len z ranic ter z lisa jat o krpo .toliko rasa drgne lokovo žilo, da se segreje in posuši. Ko orožje obesi na lese« žebelj, prinese frater Severin kadečo se ponev na mizo.
— Tako, fanta, pridi t a jest.
Razvrsti* se okoli mize, katero dovoli razsvetljuje ogenj z ognjišča, še kratko molijo in emokajoči obraz fratra Sevc-lina se za miuiito zresni. Komaj pa um je "amen" skozi ustnice. twlaj je bila njegova žliea prva v skledi.
Pojedo nekaj grižljajev, tedaj pa Severin odloži žlico ter trdno drži roke obeh.
*— Sto j ta! Najboljše smo pozabili. Walti! Sem dobroto!
Deček poskoči ter naglo
prinese iz bisage trbušasto Ion-
< V vprašaš koga: "Kje na zemlji pa je še kak košček ne-preiskan iu neznani' — ti bo vsak odgovoril, da v Afriki. Pa to ni res. Afriki boš težko dobil kak kvadratni k;lo-meter zemlje, kamor bi še nikdar lic bila stopila noga belega človeka; če ne, se ji- Kv-ropejec vsaj z letalom vozil i nad njo. Afrika je bila črna - -neznana š«* pred <;;> 7<> leli. danes ni več.
j Vendar pa so na naši zemlji
j še ogromna ozemlja, ki vkljnb j tisoče kilometrov daleč. Na ta [napredku omike še niso pre kem ozemlju ludi letaiec ne h« j iskana. Najbi lj velja to o or | videl sledu za človeškim bit jaških pragozdovih na poreč ju največje reke sveta, na ozem Ijn Amaconke v .hižni Ami
iv. C).l tega časa to reko ime UU jejo "Ki«» des morti-s"' -"Reko smrti". Tudi pozneje so nekatere šibkejše eksp«-di cije poskušale pririniti se tja gor. <>d teli pa sploh nikdai več sledu ni bilo. Izginili so v smrtni planoti - Malto Uroš i».
Porekli boste« zakaj pa t'1 ga ozemlja ne preiščejo z letalom. saj je letalstvo dandanes dovolj razvidno. X«' pozabite, da se gost pragozd razteza na
Želodčno zdravilo, j f slovenic publishing co. ki hitreje deluie I
videl sledu :cm, za ljudmi, tod. In pomislite
čeli o posodo. Oprezno izvleče lesen čep ter ponudi steklenico lovcu.
—	Naj bo, imaš prvi požirek. Samostansko pivo. — In zacmoka z jezikom.
Ifajmo dolgo potegne.
—	Da, frater, tukaj je mogoče čutiti božjo .dobroto.
—	Ali slišiš, kaj je rekel? Božja dobrota! — Dečka sune
To temno in neraziskano o zemlje je veliko za 10 Nemčij. Po njem teko velikanske reke. Severno od ravnika teče o-gromna reka Orinoko s svoji-| mi pritoki in dotoki. Na južni strani pa se vali največji vele
" A k mu. o. VJ. ilfi-i ml.ra. Silili si-lll. <l:i
TRINERJEVO GRENKO VINO
hitreje ileluje knt <lniu':i y.tli ::v:l:i pni >;t vi, iu to I »rez i/.]«>h:i\:uij:i • Irujrili iifii^<Hltio>ti. .|;r/. m-iu z> i > v.\ ■lovoljen /. u^pelii. Mr. «;. V." .M: š«ni<*:i v Ti iin-i jevi-in t;r<n\i-tii \ ki |«tsj» • .-j i, k jit | nj>; ;i IJ.-i \ i'^ f,. Ie>tii sis|i>iu. j.-ijin't. <i;i	iiiktliir n.
i'/.n<*\eri za hum <1 -1.it-,;,iiji*. Xt>|M-r v., »•rije. n ij iliiijcin.-l, ii.jtr.-li.-ivl j;tn,. hrsiiie. glavnin.I in iu- p. » i-.Ii.t. . pravilni- preicive ji* i«. niijlmlj«* /.n-, vilo. I"i-» \ -»-ii N-kariuirjili. .!«»». Trii
TKŠ.VEL BUREAU ti« WEST 18tb STREET NEW TOBK, H. T.
PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PQ-TC VANJE
imwwiw iiffmyj, iginiM>>i»i»fmw4WHMumii»nwff»iriF>f»imn»w«i>
I *nrp.. III.
S. A>hlaii ! A m
pod rebra ter se zatopi v steklenico. Nato pa, obnijen zopet tok naše zemlje — Amaconka. k Iiajmotn, se smeje: — Povedal ti bom. Veš, nisem slab člo-|(H> spodnjem in sr-dnjem toku
prebiva ob izvini "Reke smrti" ua jugu ob njenem zgornjem in spodnjem toku.
Nadaljni vzrok, da je ta tem ni kot Zemlje še do dalles lie preiskan. si> velike gore, ki obdajajo to visoko planoto. (»d severa proti visoki planoti se zgrinjajo na tisoče kilomcirov dolgi pragozdovi na poreejn se tudi med seboj pobijajo, tih Amac< like. Tn je vročp. sopar že neznanem srednjem t«»ku močvirno, brez potov. sa Reke smrti'* pa prebiva ! 1,11	ljudje in divje zve
ki prebivajo da bi bila za letalce gotova smrt, ko bi bil prisiljen In pristati.
Drug vzrok, zakaj je poreč i je "Reke smrti" tako neznano t in skrivnostno, so Indijanci rodu Hororo in Ca jamo. ki prebivajo ob spodnjem toku te ; strašne reke, so čisto divji in

2- februarja-
Ch'Uiiplajii v Havre l£*x \ <;fiii>a
6. februarja:
Olympic- i ChrlHjurg
9. februarja:
l:r»*iii»-ri v llri-mfn lie <1»- Franc*- v Havre
i 13
februarja:
<»nt»- >li Ha
I 1 $. februarja:
i Wji.-liirnrinn
j 15. februarja:
J H**r«-ii»;.-ri:« i
?a v '.►rn-a
v Havre
Clifr'xjTirji
-.iiu-o v Mavri-Savoia v <;in<>a
25. januarja:
Kar-.pa v Bremen i'■• r.-HK-;iri;t v Chi-rbourg
26. januarja: I «if;i> *-t" v i
30. januarja:
Manila I tan
Ha vi
I lavre
21.	februarja: Saturn:.! v Trst
22.	februarja:
I-'isr>»;>a i Kremen o'ymi»t«- v <*h«-rlM»urg
22. februarja:
Champlain v Havre 27. februarja:
Manhattan v Hi* vre
ft--* v (:.-c(is
vek. Kadar klečim v svoji klopi na koru, tedaj se udarjam teh rek in njihovih pri tokov J drug indijanski rod. o katerem ! |M>ti'kajo tod. Skozi nje 1
Xegru so se-najdeš posa-
pa so belokožci doslej saiim sli- nioral, kdor bi hotel na Matt
šali. ki ]»a je najbolj nt \ to so Indijanci iz rotili
aren. ^»n«sst>. Na jugu obdaja viso-Cha-i planoto tnijevo gimičje. slana močvirja, sulic (»ustinje I brez vode. Ni mogoč-* rez n jo.
nad visoko planoto (!ros<o'\ Tam "Reka reže "Veliki gozdZato je št
po prsih in čutim, da sem ubog grešnik. Na vrtu pa, v kleti [ ob Tapaji. Aragvajn, in kuhinji, človek rad govori o zemeljskih stvareh. Pa t ni tie-1 in Madeiri. v kolikor kanu pa to ne ugaja. Zato smo iznašli nov jezik, veš: trdo za- j veda plovni, še
pečen hlebec pomeni pri nas "dobro dušo", tak le vrč je pri j mezne naselbine in misijonske vantes. O Borovih in Cajanah nas "božja dobrota", m stara steklenica je "največja milost j postaje. Seveda so po cele dne-(belci nekaj malega vedo. o
neba". In, ah veš, kaj je "prava pobožnost"* Pečena postrv! j ve daleč vsaksebi in skrite v j Oliavantili pa nič. Na njiito -i Na zahodu so ogromna mt»č In "naslada potrtih"? Sčnka v kvasi! Ojej! Patra dekana bi | brrzilijanski gošči. (Jornji tok [vem področju se neprodirna. i virr<*. vzhodu pa iu-pri.--.top moral videti, kako se zadovoljo smeje, ko nas sliši govoriti ! teh voda pa j«- na stotine kilo- -*ostn smrtna koprena z-rinj;> j gore -amo o pobožnih stvareh. Ako rečem: "Danes sem bil dele-! metrov daleč še nepreiskan žen največje milosti nebes!" Ali pa: "Oh. kako sem poln pni-j Najboljši zemljevid le s piči ca ve pobožnosti!"	mi zaznamu jejo, kje morda te
Tako se pogovarjajo in si jiotlajajo steklenico ter v naj- ko te reke. kakor pač pripow-! do danes velika uganka, kdo večji zadovoljnosti povžijejo skromno jed. Ko Walti posprav- dujejo domačini, ne ve pa tega) !ja mizo, pravi frater Severin Ilajmotp:	niliče.
—	Radoveden pa nisi prav nič. Niti ne vprašaš, zakaj j V tem "temnem ozemlju" je sva prišla!	j pa "najtemnejši kot" Južne,
—	Veseli me, tla sta tukaj!	i Amerike visoka planota Mat-!	-
—	Jutri moraš doli v samostan in zadostiti svoji krščan- i to (1 rosso. Ta tlel sveta je zara-j Na Francoskem imajo nov ski dolžnosti!	j di tega najbolj zanimiv, ker. finančni škandal. Junak tega
•— To storim rad! Toda kdo bo stražil. dokler se ne vr- j tfa nihče ne pozna. Matto (»ros-1 škandala je Danes Johanm nem, moje gamse in kozoroge.'
—	Jaz!
—	Vi?
—	Da, jaz, kaj praviš k temu? — stoka frater Severin.
>i
Narava s strašno sil« Matto ! zapira belim ljudem pot v kraj smrti" smrti in v skrivnostni polno visoko planoto "Velikega gozda".
ZA 200 MILIJONOV FRANKOV JiH JE OSLEPARIL
vr- ; ga muce ne pozna.
; SO je pO slovensko "Veliki I gozd". O tej visoki planoti ve-i lilo le toliko, tla je pač visoka planota, katero obdajajo gore
Ciospod Henrik pravi, tla me je lena zima preveč odebelila. ; "m pogorja To.Oil!) kv. kitom-Sedaj pa mi mora nekaj dobrih funtov iz knte. To bo pa težko! j t rov daleč. Sini "Veliki gozd"
L\ koda! Moeller. t) katerem se j" preiskovalni sodnik takole izrazil: "Msiim. da bomo Še v>i morali Staviskega prositi čanje. \* primeri >
iljMl-
selil v gratl in — seveda na stroške občine — tu gosposko živel. 'I'll si- mu je posrečilo, da je lepi gradič res prodal neke mu ameriškemu bogatašu za IH milijonov zlatih frankov. < >d tega tituarja je občina dubila
za
tem kavalirjem je bil lepi
— Z bojazljivo skrbjo potipljc obseg svojega pasu. _ Am I *'<' torej tako velik kol dve Staviski skoro št- poštenjak
pak 1i se moreš tudi veseliti, akti jutri prideš tja doli. Zadnji«', I Franciji.	{Slepar Moeller je že let sli-
ko je prišel Walti s tvojim poročilom, tedaj je bilo grme-I Doslej se še nobenemu člo- paril tako hladnokrvno in ne nja, ojej! Veš, gospod Henrik je pobožen, dober mož, če pa se|vt*^u 11' posrečilo, da bi bi! pri-j sramno, da se mu danes vse kaj tiče izgubljenih tluš in kozorogov, zna zmerjati kot Turk! ^ ,,a lo plnn«)t«>.	, čutil, kako je kaj takega bilo
Veš« kaj je rekel? Rekel je: — Dva kozoroga v enem tednu?! Vsakdo, ki je hotel priti na mogoče. V tako kratkih letih Akf> ho šlo to tako dalje, bom porinil fanta med samostan- j to skrivnostno višavje, je ostal -i"	o-leparil francoski*
ske hlapce in boni poslal drugega, ki ima bolj pazne oči in1 tam in se ni več vrnil. Ta naj- upnike, dobavitelje in delni-Fo boljše razume na varstvo divjačine. — Da to je rekel. 1 bolj črni kot naše zemlje še do Najino prebledi. To ga je zadelo v srce. Na lovu iu na le- danes obdaja groza smrti in pili, svobodnih hribih je visel kot list na drevesu, ki mom ! skrivnost mrtve tišine. Že več-veneti in umreti, kadar ga veter odtrga od veje. Nobene be- j krat so beli ljudje poskušali, sede ne izpregovori; samo pesti pritisne na mizo ter si grize 1bili prodrli na visoko ustnice.	! planoto Matto (jrosso. Indijan-
Ko frater Severin opazi, kaj je napravil, poboža lovcu I *'•» k' prebivajo oh rekah, ka tresočo se roko ter mu pravi tolažilno:	j tere teko z visoke planote, pri-
— No, uo, saj ne bo tako hudo. Oosptnla Henrika se ti ni i poved u jejo, tla je tamkaj do-
ni po! no
C K STE AMEXJEM V
POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPREINIH PARNIKIH:
"ILE de FRANCE"
IU. ./*/«.—E*h.—'2. Mil i r'i
u
PARIS
!>. Marm — Ud, Mana
IIITl:\ VOŽNJ A — Ivlf I|;v,\ l-'STI:K>.!: \ — KHASXE KABINE
V TltET.iKV tiAZIlKDU /\ I'VK IV ŠTIIM »jSKUK Svetovno slavna francoska ^ii -inja. —	Brezplačno vino z obedi.
VAŠA l'l:TU.\l..\ l'"TIMK z vami ih - CIUA '/.:> na<l.i'ina nav<xlla in Karte pilite tm —
SLOVENIC PUBLI: m 'c co. i LEO ZAKRAJSEK
TRAVEL BUREAU	GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc.
216 West 18*1 St.. New York C.ty i 302 East 72ni St.. New York City
Oreoeh J&rie
PODERŽAJ JE ODPOTOVAL k:l z	kak., „ i,» iz.
tekla ta ljubezenska in sodna :zgodba.
Genova, Italija, KI. januar Ivan 1'odcržaj se je \ premstvu tletektiva -lactib on \V«*iseiiste"iia vkrcal na [ painik ** I 'resident I'olk", > I katerim s«- bo pripeljal 'J!', januarja v New York, kjer -e bo : moral zagovarjati zaradi bi-
| gumi je. Obenem pa bo Poder-ter lepo palač«, v Parizu ter tu lu,|j	kaj mu je
znano o Agnesi Tufv.-rs<in«»vi,
> ; '2 m pol miii.jma.
i lijona ]>a je spravil Moeller. S I sl "V tem je mož Že leta l!H4 naeTl- ! v krat postal milijonar. Njeg* va karijera se je začela.
Posl franco
-ki
si je najel rivijeri v
vilo na ('atmiiesu
čarje za take t lena rje, tla tega zlahka še sešteti ne morejo. Doslej so ugotovili "2'in milijo
m tam nesramno sleparil \'.-lik gospod pe povsod
nov 1'rankov šele zaeetek.
-kotle, Totla to je
Moellercva karijera pa tako-le začela:
Kot
treba bati. Jutri samo pojili tja doli, poglej ga v oči, in vse bo dobro! Tn če bo samostanski oskrbnik Šlutman spustil nad tebe nevihto, ne vzemi za resno ter samo stresi.svoj kožuh! Veš, iz sebe brulia ogenj, ker mu gospa Cecilija pošteno zakuri. V njegovi oskrbniški sobi visi podoba. Ali si jo že videl? Sv. Jurij, ki je zabodel zmaja! Mislim pa, tla bi tam morala visesi podoba: zmaj, ki je zabodel sv. Jurija, toda ne s sulico, temveč s krvavo klobaso!
Hoče govoriti dalje, toda o<l ognjišča se zasliši dečkov glas:
—	Frater Severin!
—	He?
—	Ali veste, koga sem danes na vse zgodaj videl?
—	Koga?
—	(Vnega! Doli ob jezeru, pod vrbo je ležal in je šival mrežo, kot ne bi bil pater ribič, temveč navadni hlapec. In ko sem šol mimo njega, me je pogledal z očmi. kot bi bile ogenj; ies, da se mora človek bati! To je pravi!
^— Res, to je pravi! — ponovi frater Severin In reši lovca žalostnih misli, vpraša: — Ali ga nisi nikdar videl tam doli pri jezeru?
Hajmo zmaje z glavo.
—	Letos o Božiču so ga nam poslali iz Pasave. Zakaj? Ne vem! Kaj takega -taki, kot smo mi, ne izvemo. Pravijo, da je knežje krvi. Toda tukaj notri — se potrka na prsi, — mora pri njem temno izgledati. Po cele dneve je v zasneženem samostanskem vrtu hodil sem ter tja kot strašilo. In sedaj, na pomlad, so ga jiostavili za patra ribiča in poslali k jezeru. Tam <l«)li, veš, kjer je brv čez gorski .potok, v pustem kotu med skalo in jezerom tam živi v svoji votlini. Pa tako dobro bi mogel imeti v svoji korarski celici! Pa ti cepi v tej puščavi! P«»polnoma sam! Seveda,'zastonj mu ni ime Desertus, "samotar, pušča vn i k". Ali misliš, <la trpi poleg sebe kakega hlapca? Tam v vasi ob jezeru morajo stleti >n smejo priti samo, kadar jih pokliče s svojim zvoncem.
Hajmo posluša samo s polovičnim ušesom. Ko frater Severin to opazi, potrese lovca za ramo.
^ t------ . (Dalje prihodnjič.)
ma zlato in dcmaiiti.
Kna izmed rek. ki prihaja z visoke planote "Velikega gozda'* se imenuje ''Rio desmor-
pariške-
"UMIH IIW \UJI1U. »
ia \se je zaiicl	jm se j(, jz svoje severne
Le nekaj mrli- domovine preselil v Pariz Ja-
Stara baronica Alict seli i It I se je umaknila mu hrupu ter se preselila v južno Francijo kjer si je v mestecu (irasse zgradila čaroben _ ,	. , „ gradič z najlepšim parkom,
tes — ' Reka smrti' . Samo kakršnega ne premore vsa Ev-to ime nam priča o brezuspeš- ropa p() lljoni slllfli j(i to mh poskusih l.judi, ki so hoteli !sestv(> po(1(l(lolKll U]vn ner,ak priti na 'Matto Orosso". Ze ])aron F](Imuild Kotschiltl. Ta vee let je minilo, odkar se je j pa j(. pOSestvo podaril meste-dobro opremljena ekspedicija ; cu Grasse v zahval(N kor jo llje. iskalcev zlata napotila tja go-1 sova ca jna tc.ta tu hila tako n iskat zlato. Zanašali so s- na.poljubno sprejeta. To je bi-svoje število m na svoje do-|lo pr0(i svetovno vojno. V bre puške. Totla vse je zadel strašen konec
čev, katere so pozneje vode, nez Moellel% k jor si je z majh. prinesle s planote, priča o)llimi kin^jaIni hotel ustvariti groznem koncu vse ekspediei- j obstanek. Občina Grasse, ki je je, oil katere se mhce ni vrnil bi]a S(M,aj lastnica Rotschildo-
vega gradu, ni vedela, kaj bi ž njim. ker je bilo vzdrževanje predrago. Za to je zvedel J. j Moeller in se kmalu preselil v i Grasse, kjer se je seznanil z ' vsemi odličniki občine. Ker se j je znal vesti kakor velik in bogat gospod, je bil kmalu po-' vsoti domač. Pri večernih raz-
i govorih so se meščani vedno menili, kaj bi z Rotschildovini , dvorom. Vljudni tujec jim j -svetoval, naj ga proilado. Kdo bi ga kupil? Dobiti morate koga, ki bi to znal. Sedaj so od vseh strani silili vanj, naj jim on pomaga. Mož pa se je navidez upiral, češ, da ga ne mikajo take reči. Končno pa se je "uilal" iz golih simpatij do lepega mesta. Takoj se je pre-
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935
C«1* 25C
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Kot
lobil
ljudi, ki so mu zaupali svoj de-j tiar. I stanavljal je vedno nove j akcijske družbe, stara podjetij«1 P" j«' prepuščal propatlu 11*1 • ta način, da so delničarji svoj j denar izgubili, gospod predsednik pa je ž njim polnil svo je žepe. Tako je šlo čisto lah ko, dokler ni prišla kriza. Se daj pa je težje dobiti kaline, ki bi bili voljni* dajati denar.
Njegova velika podjetja so se začela sesedati drug«t za drugim. In tako je oblast postala pozorna.
Že pred nekaj leti je Moeller presil za francosko državljanstvo. Prošnjo je notranje ministrstvo odbilo "111 celo odredilo naj se Moeller kot nadležen tujec izžene. To pa se n-Zgodilo. Sedaj bodo pn-iskali. kje je zaostal akt, v katerem je bilo naročeno, naj se ta človek izžene. Iz t«* ugotovitve se bo morda zvedelo, kdo je varoval in ščitil tega sleparja.
ki je tri tetine m znam* kam
po poroki z njim izginila.
ROMAN RUSKE KNEGINJE
— ! «1
GLAS NARODA
zopet pošiljamo ? do movino. Kdor gi hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnin« za atari kraj stane $7. V Italijo lista na po-
*tl jamo
Kna najlepših dam ruskega visokega plemstva je kneginja Nadežda Nikolajevim Seerba-tova. Nje rod poteka naravnost od Rurika. V prvem zakonu je bila poročena z nekim • Kil t si <1111 grofom. Revolucija je pregnala njo in njene starši z Rusije, a ker so ti utegnili rešiti tlel svojega ogromnega metja, jim je šlo v Parizu dobro.
Preti nekoliko leti se je klie-ginja zagledala v francoskega grofa Louisa de Hrumita. Tri leta sta živela v neskaljenem razmerju, a grof se je knegi-nje končno po prdiki naveličal in je izginil. Tez nekaj časa je kneginja zvedela, tla leži v Rangkoku ua smrt bolan. To je bilo v času, ko so njeni starši zaradi ponesre<"enih špekulacij izgubili vse imetje. Navzlic temu je knegija našla sredstva, da se je z letalom nemudoma odjxdjala v Siain in v njeni požrtvovalni negi je grof kmalu ozdravel. Začela sta svojo ljubezen znova in nekoliko mesecev pozneje, ko sta se vrnila v Pariz, je kneginja rodila hčerko.
Toda grof de Branil t se je v drugih odvrnil od k negi nje. Tedaj se je izkazalo, da je bil v resnici zaročen z Angležinjo lady Moiro Forbesovo, dedič-110 ogromnega imetja. Kneginja je nato proti njemu vložila tožbo zaradi preloma obljube zakona in ves Pariz ča-
DIJAKI IN VOLKOVI
i
Pod vodstvom dveh profesorjev je napravila skupina lvovsk h visokošolcev izlet v I gozd ve pri vasi Krisnowi v bližini poljsko-romunske meje. Sredi gozda jih je napadla tolpa kakšnih .'In volkov. Ni»-koliko dijakov je imelo ju i sebi samokre.-c in so ustrelili eno izmed zverin, druge pa se niso hotele umakniti. V boju proti živalim sta bila en dijak in en profesor hudo ranjena, več dijakov pa je dobilo lažje poškodbe. Na streh' so prihiteli lovci, ki so ubili 11 zverin, ostale pa pregnali. Oba ranjenca so spravili v Ivovsko bolnišnico.
OPICE SO KRIVE
Neki raziskovalec iz Padan-ga ua Sumatri poroča o čudnem načinu, kako si neki roti lomačinov v notranjosti tega otoka preganja kužne bolezni. Sam je bil priča, ko so prebivalci neke okužene vasi prijeli tucat opic. češ, da so krive te kuge, in jih sežgali na grmadi. Holandske oblasti se že dolgo trudijo, tla bi iztrebile takšno mučenje živali, toda njih uspehi so sedaj še prav majhni.
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-slovenske Berilo
KNGLISH SLOVENE READEH STAKE RAMO
$2
Naročite ga pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 WEST 18th STRERV