Kvalitetneje 
več in bolj poceni
LETA 1954 se je iz Tehniške-ga instituta kovinske indu-strije LRS ustanovilo podjet-je »TIKI«. Že institut se je bavil z izdelavo prototipnih del za industrijo, raznih va-rilnih naprav, električnih grelnih naprav in elektro opreme za industrijo in celo za široko potrošnjo. Ravno zaradi močne potrebe na trgu po artiklih široke potrošnje, je podjetje po ustanovitvi preusmerilo svoj proizvodni program. Delo je potekalo s priučeno delovno silo ter za-starelo in izrabljeno opremo, katero je dobilo podjetje še kot institut. Pretežni del strojne opreme, ki pa še po kvaliteti  ni  predstavljala  ni-
kakršne vrednosti, je bil star več kot 25 let. Ta del opreme je pri izdelavi prototipnih del še nekako odgovarjal, ker ni bila važna tehnologija, je predstavljal breme za podjet-je, ko je pričelo s proizvod-njo za tržišče. Velik del ome-njene opreme je bil še dolga leta v pogonu in je bil s po-žrtvovalnostjo kadra izko-riščen do maksimalnih mož-nosti. Ze prvo leto poslova-nja so proizvodni program tvorili električni grelci vode — bojlerji. Začetna proizvod-nja je bila primitivna. Toda že v naslednjem letu se je proizvodnja povečala za štiri-krat. Kakšen uspeh je to predstavljalo,  si  lahko samo
mislimo, posebno ob slabi strojni opremi, delovni sili in takratnih možnostih za naba-vo reprodukcijskega materia-la.
Poleg bojlerjev je podjetje razvijalo tudi druge proizvo-de, kot električne sušilne pe-či, namakalne naprave, kate-re je tudi trg sprejel. Vsa proizvodnja je potekala v pri-mitivnih prostorih. V naslcd-njih letih je proizvodnja na-raščala še hitreje. Toda kljub tako povečani proizvodnji v letu 1958 je bila povečana proizvodnja v primerjavi z ustanovitvenim letom 1954 že 40-krat večja, podjetje ni moglo pokrivati vse večjih potreb, skladno s hitrim tem-pom razvoja stanovanjske iz-gradnje.
Vzporedno z naraščanjem proizvodnje se je dvigala tu-di produktivnost dela. Izde-lovalni časi so se znižali za več kot štirikrat. Podjetje je naredilo velik korak naprej v organizaciji proizvodnega procesa in celotnega poslova-nja. Za to obdobje je važno, da se je podjetje osvobodilo obrtniškega načina proizvod-nje.
Da bi povečalo svoje proiz-vodne zmogljivosti se je ko-lektiv odločil v letu 1958, da je potrebno za večjo proiz-vodnjo postaviti ustreznejše pogoje, od delavniških pro-storov, do strojne opreme in modernejše tehnologije. Za-čeli so se časi samoodpove-dovanja, kolektiv je zlasti z lastnimi sredstvi, kreditira-nje je bilo minimalno, zgra-dil nove prostore na Alešev-čevi cesti, v katere se preseli leta 1963. V obdobju od 1958. leta do preselitve se je proiz-vodnja dvigala z vrtoglavo naglico. V tem času je kolek-tiv sprejel sklep o specializa-ciji proizvodnje s tem, da se je do maksimuma preorienti-ral na proizvodnjo bojlerjev. Začelo je močneje sodelovati s kooperanti. Do tedaj je namreč bojlerje izdeloval iz-ključno v lastnih delavnicah.
Doma osvojene polizdelke od termostatov do grelcev, je kolektiv prenesel v druga podjetja: Iskro, Rade Končar, Eto, Metalfleks in Unitas. Za-radi tega je lahko proizvod-
(Nadaljevanje na 12. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
nja nenehno rastla v popreč-ku tudi za 40 % letno.
Naraščanje proizvodnje pa je bilo mogoče zaradi tega, ker se je kolektiv zavedal, da samo s prvo fazo rekonstruk-cije izgradnje nove tovarne še ni rešeno vprašanje obsto-ja tovarne. Že med izgradnjo so se pričele priprave za dru-go fazo — nabavo strojne opreme. Proizvodnja se je za-čela na tekočih trakovih, av-tomatih, v naši pocinkovalni-ci in lakirnici, pogoji dela so se izboljšali tako, da ni bilo več fluktuacije. Stroški po-slovanja so bili manjši kljub temu,  da  so cene reproduk-
cijskega materiala nenehno rastle in so cene Tikijevih proizvodov nespremenjene že od leta 1962. Velikokrat je bil kolektiv v težkih situacijah, zlasti ob spremembah gospo-darskih in drugih predpisov in nenehnem spreminjanju položaja v gospodarstvu.
Kljub omenjenim težavam pokriva podjetje s svojo pro-izvodnjo ca. 65 % jugoslovan-skih potreb. Tudi na inozem-sko tržišče je uspelo prodre-ti. V začetku na področju vzhodnega trga, kasneje, v manjših količinah, pa tudina zapadno tržišče.
Tiki je tudi član poslovne-ga  združenja   »Maris«,   ki  je
eno izmcd treh velikih zdru-ženj proizvajalcev proizvodov za široko potrošnjo v Jugo-slaviji. Sodelovanje je več ali manj uspešno, bilo bi lahko veliko boljše, če bi vsa so-rodna podjetja čutila željo za poslovnim sodelovanjem na enakopravnih osnovah v okvi-ru združenja in brez Iokali-stičnih interesov, ki so še se-daj resna ovira. Gsopodarska politika, položaj posameznih organizacij in ekonomsko po-slovanje bodo kmalu vplivali na odločitve posameznih pod-jetij v tej smeri.
Tudi za naslednje leto je pripravljen program, ki se v bistvu ne razlikuje od dose-danjega.     Metod ŠKERJANC