KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom „KoroŠki Slovenec", Lidovà knihtiskiirna, Wien V.,Margaretenplatz 7. Kokopisi se. naj pošiljajo na naslov: Anton Mackàt, Wien V., Marg&retenplatz 7. Ust X£à politiko, pospodorst^vo io prosveto Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100'— polletno : K 50-— četrtletno : K 25'— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno : 8 „ četrtletno: 4 , Leto I. Dunaj, 23. novembra 1921. Št. 36. Vsem naročnikom Jz. Jugoslavije smo priložili položnice in prosimo, da poravnajo naročnino. Kdor jo je že poravnal, naj blagovoli shraniti položnico za prihodnjič. Razširjajte list! Upravništvo. Naše šolske zahteve in Vsenemci. V spomenici, ki so jo izročili deželnemu glavarju zastopniki koroških Slovencev, se nahajajo med drugimi tudi sledeče zahteve, nanašujoče se na šolstvo koroških Slovencev. Od deželne vlade zahtevamo: 1. Otvoritev zasebnih slovenskih ljudskih šol v Št. Jakobu v Rožu in St. Rupertu pri Velikovcu. 2. Ljudskim željam in potrebam odgovarjajoče jezikovne preosnove šolstva koroških Slovencev. 3. Zastopstvo Slovencev v deželnem šolskem svetu. Ko so naše zahteva, izročene vladi potom političnega in gospodarskega društva izvedeli vsenemci, so začeli razpravljati o njih v listih in jih komentirati — seve po svoji stari navadi. Vsenemški poslanec Gatternig je posvetil našim zahtevam ob obletnici plebiscita v „Freie Stimmen“ daljši članek pod naslovom „Die Forderungen der Kòrntner Slovenen", v katerem naglaša, da bo trebalo zavzeti napram temu vprašanju vsem nemškim strankam svoje stališče. Vsenemški poslanec, ki je po poklicu strokovni učitelj, torej šolnik, priznava sicer nam pravice do ustanavljanja privatnih slovenskih šol (to vemo tudi brez njegovega zatrdila. Gred.), dostavlja pa, da po njegovem mnenju, ni poklicana koroška vlada sklepati o tem ali se nam dovolijo privatne šole ali ne, marveč da spada to vprašanje v delokrog zvezne vlade na Dunaju. Ta naj poskrbi in uredi na podlagi medsebojnega sporazuma z jugoslovansko državo, da bodo postali deležni manjšinskih pravic tudi težko zatirani (!) nemški rojaki onstran Karavank in južni Štajerski. Tako vsenemški poslanec. Mi se z njegovim predlogom popolnoma strinjamo. Smo odločno zato, da se prepusti ureditev manjšinskega šolstva zvezni vladi na Dunaju, ker smo prepričani, da koroška vlada tega sploh ni v stanu rešiti, kajti že eno celo leto ležijo prošnje „Slov. šolskega društva'1 za Privatne slovenske šole pri deželnem šolskem svetu v Celovcu, ki kljub mnogoštevilnim urgencam društva in slovenskih poslancev še do danes niso bile rešene. Pa tudi kar se tiče reciprocitete to je medsebojne ureditve manjšinskega šolstva med Avstrijo in Jogoslavijo, smo popolnoma zadovoljni. Želimo le, da se ta dogovor čimpreje izvede. Nam ne more biti nikakor v škodo, ker doslej sploh ničesar nimamo in zato tudi ničesar ne moremo izgubiti, pač pa pridobiti. Saj ste nam v svobodni republiki zaprli še edini dve slovenski šoli, ki nam jih je bila dovolila celo imperialistična habsburška monarhija. Da napravimo majhno paralelo med manjšinskim šolstvom koroških Slovencev in Nemcev v Sloveniji, si dovoljujemo gg. vse-nemške poslance opozoriti na dejstvo, da težko zatirani (!) Nemci v Sloveniji (torej na bivšem Kranjskem in spodnjem Štajerskem) že imajo sledeče šole: 1. Eeno popolno realno gimnazijo v Ljubljani. 2. Dve nemški meščanski šoli (Maribor, Celje). 3. 17 samostojnih nemških ljudskih šol s skupno 52 razredi. 4. 25 nemških vzporednic na slovenskih šolah. Razen tega se poučuje nemščina kot obvezen predmet v 17 razredih. Tem aktivam koroški Slovenci nimamo postaviti ničesar nasproti, dasi nas je po številu mnogo več kot Nemcev v Sloveniji in živimo tudi povsem kompaktno, kar se o nemški manjšini v Sloveniji izuzemši Kočevje,, ne more trditi. In kaj je z jezikovno preosnovo naših u-trakvističnih šol? Da sedanje utrakvistične ljudske šole, ki jih obiskuje slovenska mladina, niso več na višku časa in ne odgovarjajo niti novodobnim pedagoškim in kulturnim zahtevam, še manj pa praktičnim potrebam našega ljudstva, ni več nobena tajnost. Če bi bila utra-kvistična šola res dobra, morali bi videti danes, ko so bili v njej odgojeni najmanj že trije rodovi, vsaj nekoliko uspehov. Kje so sadovi sedanje šole? Pokažite jih! Dobrih mi doslej še nismo opazili, slabih pa dovolj. Danes se veliko govori in piše o balkanski kulturi in balkanizmu. Ko so pa lanskega leta prihajali različni ljudje, tudi iz drugih držav v tedanje plebiscitno ozemlje na Koroškem, so se nemalo čudili veliki gospodarski in kulturni zaostalosti našega prebivalstva. Kdo je temu kriv? Mar ne tisti, ki so s sedanjim protipostavnim in protinaravnim šolskim ustrojem onemogočili vsako nravno vzgojo in dobro ljudsko izobrazbo drugače nadarjene in za napredek dostopne naše mladine, ter jo tako prepustili brez voditeljev in brez idealov svoji usodi. Čemu skrbeti tudi za napredek in blagor slovenskega ljudstva, ko je bil glavni namen koroškega šolstva vendar vselej raznarodovanje slovenske mladine. Poslanec Gatternig pa hoče v svojem članku tudi dokazati, da je utrakvistična šola dobra. Tu pač ne govori iz njega šolnik, marveč vsenemški poslanec. Da kot tak brani sedanjo utrakvistično šolo, je nam razumljivo. Zakaj, to dobro ve, mi pa tudi. Kot dokaz, da je bila utrakvistična šola dobra, navaja, da je bila upeljana z dobrim uspehom v drugih deželah tako na Češkem, v Šleziji in na južnem Štajerskem. Ta dokaz pa je popolnoma ponesrečen, kajti ravno nasprotno je res. Glasom državne Statistike je štela Avstro-Ggerska leta 1880 okroglo 1200 dvojezičnih šol. Kmalu pa so narodi izprevideli, da upliva utrakvizem na njihovo mladino skrajno neugodno, da celo degenerujoče in radi tega začeli iztrebljati utrakvizem iz svojih šol. Leta 1910 izkazuje državna štatistika samo še 421 utrakvističnih šol. Od teh jih je odpadlo samo na Koroško 89, to je celih 21%. Češka leta 1910 ni imela niti ene utrakvistične šole, Šle-zija samo 33, Štajerska pa 48. To je resnica kar se tiče utrakvističnih šol. Sklicevanje na to, da ljudstvo zahteva takih šol, pa je narav- nost brezsmiselno, že obrabljen zagovor. Tudi vol se ne brani rjama, kadar se mu ga naloži. Sicer pa spomenica pol. in gosp. društva ne zahteva odprave utrakvizma iz naših šol, dasi smo iz predležečih razmotrivanj razvi-deh, kakšno zlo, da je in kakšno škodo nam je povzročil v sedanji obliki na našem drugače zdravem ljudskem organizmu. Kar zahtevamo z vso odločnostjo it^po vsej pravici ni nič drugega kot to, da se naj sedanji jezikovni ustroj preosnuje tako, da se bosta pouk in vzgoja vršila na podlagi materinega jezika, kar je že zdavnaj v navadi pri vseh kulturnih narodih b poukom v nemščini, ki jo pri tem kot državni jezik nikakor ne maramo omalovaževati, bi se smelo začeti torej šele tedaj, ko so prišli otroci preko prvih težkoč materinega jezika, nadaljevati pa po natančno določenem razmerju v obeh jezikih. To bi bila šele dvojezična šola v pravem pomenu besede, kar sedanje utrakvistične šole niso. Ali ni značilno za naše razmere, da se moramo koroški Slovenci boriti za stvari, ki so jih drugi narodi vrgli že davno med staro neporabno šaro? In trditev: Koroški Slovenec je primoran učiti se nemščine kakor bi bilo to mogoče samo v sedanjih šolah. Da se naj otroci naučijo v šolah tudi nemščine je istotako naša zahteva, kateri pa nobeden pameten človek ne bo oporekal, ker je to vendar v interesu vsakega posameznika. Vsekakor pa ni In ne more biti edini namen ljudske šole ta, da bi se učila slovenska mladina celo šolsko dobo samo nemščine in nič druzega. Brezdvomno ima ljudska šola svoj višji cilj, katerega pa je s sedanjim učnim ustrojem nemogoče doseči. Svetovna vojna je razrušila temelje raznim človeškim napravam in idejam. Zato so vsi narodi na-delu, da popravljajo staro in zidajo novo. Tudi mi korpški Slovenci ne bomo ostali brezdeljni na porušenem zidovju, marveč si napravili načrte, kako uzpostaviti naše gospodarske in kulturne naprave, predvsem pa naše šolstvo, ki je podlaga vsakega napredka, kajti tudi mi koroški Slovenci ne bomo o-stali večni Lazar, ki živi od miloščine bogatina. — In to bomo dosegli, ako bo koroškim vse-nemcem prav ali ne. V vsako slovensko hišo »Koroškega Slovenca" I Ljudsko štetje. Vlada naročuje v kratkem novo ljudsko štetje ; vedeti hoče, koliko nam je še ljudi ostalo po vojski, koliko je starih in otrok pomrlo vsled pomanjkanja, hoče vedeti, koliko je ljudi odšlo iz dežele v mesta še zdaj, ko v mestih ni kruha, hoče vedeti, koliko je samostojnih ljudi in koliko poslov ter delavcev, hoče pa tudi vedeti, koliko je v nemški Avstriji razven Nemcev še drugih narodnosti: Slovencev, Čehov in če se priklopi zapadna Ogrska, Hrvatov. — Človek bi mislil, kaj na tem? Kar je, pa je: Kmet se ne bo štel za delavca, delavec ne za kmeta, ženska ne za moškega, moški ne za žensko, tako se bodo šteli Nemci za Nemce, Slovenci za Slovence in vlada bo vedela, kje je treba slovenskih šol, kje nemških, kje je treba slovenskega sodnika in slovenščine zmožnih političnih uradnikov. Vedela bo, na katerih srednjih šolah bo treba pouka v slovenščini. Človek bi mislil, da je tako, a stvar je pa vsa drugačna. Slovenec na Koroškem in Ceh na Dunaju sta Nemcem trn v peti. Saj svoje ljube sosede že dolgo poznano: Slovenec jim je ljub, ko pride na tržni dan v mesto kupovat, manj ljub v davkariji, kjer ima uradnik svojo plačo in od plačila nima dobička, marveč le delo. t -'f? Mržnja do Slovenca se prične tam, kjer bi se moral uradnik ali učitelj učiti slovenskega jezika, da bo sposoben za delovanje med Slovenci in mržnja se spremeni v sovraštvo proti Slovencem, če ti rečejo: Proč iz krajev z nemškimi uradniki, zdravniki, odvetniki, notarji, ki ne znajo sploh nič, ali ne dosti slovenski. Kakor berač je Slovenec v tem oziru ponižen, Nemec bi nastopal vse drugače; saj je nesmiselno, da uradnik, ki naj služi ljudstvu, ne zna ljudskega jezika! Kaj takega se dogaja v črni Afriki a ne bi se smelo dogajati v državah. kjer je postavni red. Nemška Avstrija ima nemških izobražencev veliko preveč, s temi bo silila na vsak način v naše kraje, sila bo v bodoče še večja nego sec&j. K temu pride še drug razlog! Nemec si mora misliti, da bi bilo njegovo delo lažje, bolj enostavno, ko bi druge narodnosti ne bilo v državi, misliti si mora, da mora država biti bolj varna. Mi pa pravimo: Čim bolj nas bodete zaničevali, čim bolj nam boste kratili naše pravice, tembolj bodemo postali trdni. Slovenec je govoril pred par dnevi z nekim Slovencem, socijalnim demokratom. Poleg njega pa je bila njegova deklica. Govorila sta slovensko; Slovenec nagovori deklico 'po nemško, ker v Celovcu otroci navadno ne govore več slovenski. Oče pravi: „Saj zna tudi slovenski! Dajte jo učiti tudi slovenščine, ko smo ob državni meji!“ In socijalni demokrat, eden njihovih voditeljev, je odgovoril: ..Ne pustim pljuvati na grob svoje matere !“ Kdorkoli se pusti, ko je rodom Slovenec, zapisati za Nemca, daje pljuvati na grob svoje matere, ki ga je prva klicala z slovenskim imenom, ki je slovenski zanj molila, slovenski ga prekriževala, ki mu je dajala slovenskega kruha in ga jè negovala z slovensko materinsko ljubeznijo. Koroški Slovenci! Ne dajte si pljuvati na grob svojih mater. vseh razmerah: osebnih, družinskih in drugih mora biti takšen, da bo, ali osebno ali s svojimi ljudmi mogel uspešno obdelovati posestvo ter izpolnjevati svoje dolžnosti, če prevzame posestvo le v dedno najemščino, plačevati na-jemščino in ne sme biti že popred lastnik kine« tije — postava je tu nejasna, upamo, da so izključeni tudi ljudje, kjer ima posestvo žena, ne mož. V postavi to sicer ni povedano, a v smislu postave je. Kot prosilec lahko i.ubiupajo kmečke zadruge ali pa dežela in država. Žal, naša zadruga najemnikov še zdaj ni potrjena, sicer bi ona lahko nastopala v imenu vseh članov. Naznanilo, ki se javlja v listih, da se mora prošnja za legitimacijo vložiti pri občini, se ne strinja popolnoma s člen. 11 izvršilnega navodila od 31. avg. 1919. Tu se pove, da se vloga lahko odda pri okrajni agrarni oblasti ali pri občini. Prošnje se morajo takoj poslati predsedniku komisije, le ta se posvetuje in če koga odkloni, mora povedati razloge. Priziv se vloži pri okrajni agrarni oblasti — pri okrajnem glavarstvu — katera ga pošlje deželni agrarni oblasti v Celovec. Prošnji se mora pridati domovinski list, potrdilo avstrijskega državljanstva, izpričevalo poštenega zadržanja (Leumundzeugnis) poročni list. ako je kdo poročen, krstni list o-trok, vojaška pisma. Strokovna sposobnost se dokaže pri ljudeh, ki hočejo prevzeti kmetijo, s pričevalom ali potrdilom občine ali kmečke zadruge, ki potrdi, da je prosilec vsaj tri leta praktično deloval v poljedelskem podjetju (pri kmetu ali na grajščini) ali pa mora dokazati, da je hodil v kmetijsko šolo ter potem eno leto praktično deloval. Če kdo hoče prevzeti le kajžo. zadostuje potrdilo občine, da je in kako je služil pri kmetih. In da ni že lastnik kmetije, dokaže prosilec z izpričevalom davkarije in posestnimi polami. Kdor je zdaj lastnik bajte, se lahko poteguje za kmetijo, ne pa, kdor je že popred lastnik kmetije. Kot kajža ali bajta se šteje posestvo, katerega donesek je dvakrat tolik, kolikor se potrebuje za vzdržavanje družine sedmih glav, recimo posestvo 20 oralov obsegajoče, večje se šteje kot kmetija do sedemkratnega doneska tega, kar se potrebuje za sedmero glav. Pri izbiri bojo po člen. 9 postave imeli prednost ljudje, ki so bili vojaki, zlasti invalidi, potem ljudje, ki so se odlikovali, njihove vdove in sirote, očetje številne družine, nekdanji lastnik kmetije in njegovi otroci, in če je posestvo v najem oddano, ima prednost sedanji najemnik. — Naseljevanje. Ravnokar se razglašajo imena predsednikov komisij, ki bodo presojevale, katerim ljudem se naj dovoli, da zahtevajo izročitev kakega posestva, ki se je v zadnjih 50 letih od gospode kupilo. Predseniki teh komisij so.: 1. Borovlje: Jožef Krasnik v Svetnivasi. 2. Pliberk: Val. Pavlič v Nončjivasi. 3. Dobrlavas: Mat. Brugger v Dobrlivasi. 4. Žel. Kapla: Karl Lesnik na Suhi, Mi- kl ko bc povsod tako kakor je bilo in je hvala Bogu deloma še v naših slovenskih kmetskih domovih? Motenje vere v Linzu. V cerkvi sv. Ignacija je imel pred nekaj časom jezuit večerne pridige za one, ki so se vrnili iz vjetništva. Hotel jih je zopet sprijazniti z domačimi razmerami, jim vzeti iz duše nezadovoljnost in gren-kost in jim dati novega poguma za življenje, ki jih čaka. To pa ni bilo po volji nekemu časopisu, ki dela dobičke samo tedaj, če so ljudje nezadovoljni in z vso družbo v boju. Začel je hujskati. Posledica je bila. da so se zvečer zbrali v cerkvi fantalini pod vodstvom starejših mož, začeli najprej godrnjati, potem glasno govoriti in nazadnje so se zbrali okrog prižnice, prepovedali jezuitu dalje govoriti in ga hoteli vreči s prižnice. Par vernim možem se je posrečilo ga rešiti pred nahujskano mladino. Linški škof je v posebnem pastirskem listu proti temu protestiral. — Tako je, če ljudje ne znajo spoštovati verskega in tudi političnega prepričanja svojega bližnjega in jim je časopis ves evangelij in molitev. Ali ni zato dandanes tako hudo na svetu? Uporni brambovci. Pred enim mescem so se blizu Lichtenwòrth ob ogrski meji uprli brambovci naše svobodne republike. Povod zato je dal vpokojeni polkovnik Holly. Hodil je blizu meje z zemljevidom v roki. Kadar imajo ljudje strah, slišijo travo rasti in vidijo drevesa hoditi. Tako so tudi ti brambovci seveda mislili: hola, špiona imamo! Prijeli so ga in ga peljali k poveljstvu. Med potoma so srečali poveljnikovega namestnika Lodgman. Ta je „špi-ona“ od brambovcev prevzel in jim ukazal naj se vrnejo. Niso ga ubogali. Sli so z njim, poklicali druge brambovce in delavce, začeli razbijati in sramotiti svoje častnike. Ko je hotel komandant vjetnika z vozom odpeljati, so „špi-ona“ napadli in na pol u,bili. Povelju „alarm“ se niso odzvali. Take čete so stražile našo mejo. Ta upor je imel hude posledice. Dva brambovca sta bila obsojena na 6 mescev težke ječe, dva na tri mesce, eden na dva mesca, trije na en mesec, dva druga na 14 in pet dni in vsi so odpuščeni od državne brambe. Tako tudi razumemo, zakaj je na državni nraznik 12. novembra zvezni predsednik na državno brambo naslovil pismo, v katerem posebno povdarja pokorščino in zavest dolžnosti. Burja na Jadranskem morju. Za časa zadnjega slabega vremena, ko je pri nas zapadel sneg. je divjala silna burja v dalmatinskih vodah. Parniki niso mogli odpluti iz luke. Pri’ Zadru je nasedel parnik „Metkovič“. Radi silnega viharja na morju se je potopil v četrtek med otokoma Morterjem in Vrgado, severo-zapadno od Šibenika Baričev parnik „Zenit“, ki je plul poln soli iz Paga v Split. Usoda posadke, ki je obstojala iz kapetana in 12 ljudi, še ni znana. Burja je prevrnila Steinbeissov vlak na potu iz Knina v Drvar. Prevrnili so se vsi potniški vagoni nedaječ od postaje Golubič. K sreči se je nezgoda pripetila v ravnini ter sta bili samo dve osebi težko ranjeni. Nekoliko oseb je lahko ranjenih. DNEVNE VESTI IN DOPISI Prepoved plesov. Deželna vlada je vendar enkrat prepovedala vse plese. Čas je že bil. Če bodo to prepoved le tudi proti vsem enako izvajali. Policiska ura se sme samo izjemoma podaljšati. Glasovanje v Oedenburgu se vrši en teden pozneje, ko bo naše vojaštvo zasedlo tisti del, ki je brez glasovanja prisojen republiki in ko bo v deželi popoln mir. Glasovanje se vrši na isti način kakor na Koroškem. Avstrija v razprodaji. Dunaj je poln tujcev. Z največjo težavo ti je mogoče najti stanovanje ali nrenačišče v hotelu. Od vseh strani, kjer imajo boljšo valuto, prihajajo in pokupijo vse. Cene grejo strahovito kvišku. A tujcev to nič ne ovira, ker s cenami navadno raste tudi vrednost njihovega denarja. Kaj nam bo neki ostalo, kadar bodo vse pokupili? Par judov in „Karnten ungeteilt*. Janežičev spomenik. Kakor poroča „Slo-venec“ so odnesli s Št. rupertskega pokopališča Janežičev nagrobni spomenik in imenuje to dejanje „barbarstvo“. Ali je to opravičeno, bi lahko tudi presodili divjaki v Afriki. Še njim je svet in nedotakljiv kraj, kjer so pokopani njih predniki. Kako so poskrbeli za Karla. Poslanska konferenca je določila bivšemu kralju Karlu letno apanažo 25.000 funtov šterlingov (okoli 30 milijonov kron). To vsoto bodo morale plačevati Italija, Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska. Avstrija in Madžarska sta izvzeti, češ da sta že storili svojo dolžnost, ker sta odstavili svojega cesarja oziroma kralja. Zagoriče pri Beljaku. Griža, ta kruta sovražnica človeškega zdravja, je mogočno zavladala to jesen tudi pri nas. Zahtevala je v naši mali vasici tekom 2 mesecev 11 žrtev. Najbolj prizadeta je bila pd. Majarjeva družina, kateri je pobrala ta strašna bolezen v 14 dneh 5 članov, vse 4 otroke in ženo, okreval je samo mož. Najhujše je že minulo in upamo, da izgine kmalu popolnoma. Brnca. (Pričetek germanizacije v cerkvi.) Še je v živem spominu, kako so naši nasprotniki —narodni odpadniki z umazano, nečastno zvijačo napravili iz naših vrlih slovenskih junakov, ki so morali pustiti življenje v vojski za Avstrijo, kratkom^o Nemce. Spomenik, ki so ga postavili tudi s slovenskim denarjem, naj bi bil za večne čase spomin njihovega in brnškega nemštva, ki ga ni. No, mrtve so premagali, ker se braniti ne morejo več; tujec, ki pride gledat naše kraje, jih bo imel za Nemce, ki so z navdušenjem umirali za veliko Germanijo. Če bi mogli iz grobov, bi pač te ljudi, ki so svojo posili nemštvo branili doma za pečjo, dočim so oni prezebali in umirali v jarkih, prijeli pošteno za uho in grlo in jih tresli, da bi znali naenkrat pošteno slovensko prositi in moliti. Zmaga nad mrtvimi je torej končana, sedaj se spravimo še na žive Slovence! In tu naj nam pomaga, kar sicer sovražimo in zaničujemo, kjer le moremo, pomaga naj nam pri tem vera, cerkev, župnik! Če nam tudi cerkev drugače smrdi kakor poštenemu judu svinsko meso, za germanizacijo se pa le da porabiti. — Za 1. november je oznanil naš g. župnik pri redni dopoldanski božji službi nemško pridigo. Z ozirom na to, da so brnški farani —- izvzemši par žandarjev in uradnikov-prisiljencev, ki jih Avstrija v nasprotstvu z mirovno pogodbo usiljuje slovenskemu prebivalstvu in jih to v svoji dobrohotnosti trpi med seboj in o kterih posebno gorečemu krščanstvu nam nič ni znano — skoro izključno ljudje, ki jih je rodila slovenska mati, sta dva zastopnika g. župnika, opozorila na to, da je nameravana nemška pridiga pri redni božji službi izzivanje izključno slovenskega vernega prebivalstva. G. župnik je sicer svojo namero opustil, a med sv. mašo je v nemškem nagovoru na svoje „deutsche Pfarrinsassen11 pov-darjal. da za enkrat opusti nemško pridigo z ozirom na pritisk od slovenske stranke, a da upa, da jim bo mogel kljub temu kmalu nemško pridigovati. Gosp. župnik, sami ste pripoznali, da niste imeli za svojo namero nobenega dovoljenja, oziroma ukaza od škofijstva. Kakor sami veste, tudi nimate pravice, redno božjo službo v tako važnih načelih, kot so jezikovna, svojevoljno izpreminjati. Sami veste, da se morajo upoštevati tudi še drugi faktorji, če bi se pokazala upravičena potreba za to! A te potrebe ni, to poznamo tudi mi, ki bivamo od pamtiveka na tej zemlji! Povdarjamo odločno, da imamo Slovenci po naravnem in cerkvenem zakonu pravico, da se nam privsakiredni božji službi v nedeljah in praznikih mora oznanjati beseda božja v našem jeziku. Tujerodnim vernikom — kterih je tako malo — prav radi prepustimo cerkev, ki jo m i vzdržujemo, da jim Vi, g. župnik, i z v u n č a s a redne božje službe oznanjujete verske resnice v njihovem jeziku — sv. maša je pa itak latinska — a ti tujci radi svojega malenkostnega števila nimajo pravice domačemu prebivalstvu vzeti redne božje službe in če bi bilo tudi samo parkrat v letu! Kai bi rekli Beljačani, če bi tam Italijani zahtevali, da se mora pri glavni božji službi po gotovem redu pridigovati italijansko! In vendar je v Beljaku parkrat več Italijanov kakor v celi bekštanjski občini Nemcev! — Ako nas pa hoče škofijstvo po nasvetu župnikovemu vreči vun iz naše cerkve, ki so jo postavili naši slovenski pradedje in jo mi Slovenci vzdržujemo, dobro, šli bomo, a se ne vrnemo več in vse posledice bodo na vesti tistih, ki bodo tega krivi. Pre-vzvišenega knezoškofa pa opozarjamo na to, da cerkvene razmere, ki so se v zadnjem letu vpeljale na mnogih slovenskih krajih Koroške nikakor ne odgovarjajo duhu cerkvenega prava in vzvišenim namenom najvišje cerkvene oblasti ! Hodiše, (t Miha Plaš.) Dne 5. nov. je v Smiklavžu umrl Miha Plaš, pd. Goričnik. Bil je izvrsten gospodar, od jutra do večera dan na dan pri delu, edin počitek mu je bila nedelja, ki jo je vestno opravljal po stari krščanski navadi. Zato je bila hiša tudi zelo ugledna in z vsem potrebnim oskrbljena. Bil je pa mož tudi zaveden Slovenec, vedno v naših vrstah. Nikoli se ni sramoval, da ga je rodila slovenska mati. Bil ji je zvest do smrti. Zato smo se vsi razveselili, da se je prišlo v imenu hodiških Slovencev k njemu poslovit naše staro pevsko društvo „Zvezda“. Zapelo mu je na domu, pelo po poti „Miserere“ in tudi ob grobu zelo lepo in dovršeno. Vsa čast pevcem! Ti, pa Gorič-nik, kot katoličana in Slovenca Te je Bog po-klical na svet, kofr katoličana in Slovenca Te je našel ob smrti, zvest si mu bil v življenju, upamo, da Ti je Bog zato dal tudi zvesto plačilo! Goričnikovi hiši pa želimo, da ostane zvesta očetovemu vzgledu in spoštuje, kar so spoštovali rajni oče. Bilčovs. Kakor smo že poročali, je dobila pred nekaj časom tukajšnja ljudska šola nov napis „Volksschule“. Kakor smo do sedaj izvedeli, je bil ta napis napravljen na ukaz tukajšnjega g. učitelja. Toda, verjeti pa le ne moremo prav, da bi imel g. učitelj, pri svoji za današnje razmere ne preveliki plači, toliko denarja odveč, da bi ga ne imel za kaj druzega porabiti, kot za to, da plača malarja, da mu napravi na šolo napis. Ce bi ga pa res imel, naj si pa za prihodnjič zapomni, da ni on tista merodajna oseba, od katere bi bilo odvisno, kakšen napis naj ima naša šola. To je stvar krajevnega šolskega sveta, kateri je bil od ljudstva izvoljen. Naj si zato g. učitelj in z njim vsi oni, kateri so z istim spoštovanjem zrli na nemški napis kot Mohamedanec na polnmesec, ne čudijo preveč, če je napis napravljen brez vednosti krajskega šolskega sveta, moral izginiti. Pustili bi vi nam tudi slovenski napis in lahko bi tudi vi imeli nemškega. Nazadnje so pa ja tudi vsi nemško misleči, kateri se večkrat delajo za fejst Slovence, lahko veseli, da ne govori več napis na šoli vsakemu, ki gre mimo, kako nizko so padli, da niti zunaj šole ne spoštujejo svojega domačega jezika, kaj šele v šoli. Šola je bila sezidana od tukajšnjega ljudstva za poduk in vzgojo otrok, katere je treba vzgojiti tako, da bodo spoštovali svoje stariše, spoštovali njih jezik. Kako naj se pa v tem smislu vzgajajo, če jim že napis na šoli pravi, da je samo nemščina toliko vredna, da se na javnih mestih z njo pokažemo. Naš slovenski jezik pa ni nòbl. No pa bomo videli, kdo bo bolj nobl, če naš slovenski kmet, ki zmiraj pridno dela in skrbi, ali oni, ki mislijo z njih nemščino, da imajo oblečen kak boljši jopič. Današnje razmere so že take. Ne napadamo s tem svojih sodeželanov pravih in poštenih Nemcev. Bog varuj, vsa čast jim, da spoštujejo svojo narodnost in svoj jezik. Toda sramujemo se onih svojih bratov (kakor jih moramo imenovati, ker so Slovenci rojeni), kateri so z izdajstvom svoje narodnosti in jezika prišli tako daleč, da hočejo biti kaj druzega, kot so v resnici. Nazadnje se nam pa zdi, da se bodo otroci v šoli nemško ravnotako lahko učili, četudi ni nemškega napisa na šoli. Hodiše. (Poroke.) Zima se nam hitrih korakov ponuja, zato smo se začeli pridno ženiti. Maks Kričei, čevljarski mojster, ni hotel sam šivati po zimi, poiskal si je družico, šiviljo Ano Škorjanc dne 23. oktobra. Tomaž Obilčnik, pd. Kùs ni hotel sam gospodariti, odpeljal je 30./X. bogatemu Sveteju v Plešerki edino hčerko Terezijo in z njo 5 govedi in zelo lepo triletno kobilo. Rno govedo pa 'so še vozniki zraven ukradli. Naenkrat ima Kus veliko dela, da vso živino krmi in zraven še — ziblje. — Feliks Molgaj, Štajerc, je čutil moč ljubezni in se združil za celo življenje dne 13./X1. z Marjeto Ebenwaldner v Sekiri. Janez Skumavc sicer vedno dobre volje se je naenkrat zbal samote pod Šmarjeto in ukradel 14./X1. Strgančnikovi materi pridno Pepco. Po teh dobrih vzgledih sta dobila korajžo še Pavel Kričej, pd. Matija, brat Maksa Kričej, ki je še tik pred zimo zlezel na Visoko in Melharjevo mater pregovoril, da mu 20./X1. zaupajo Micko, in navrh je še Št. Anski Goričnik potrkal pri Premrovu v Ribnici, da reši 20./X1. Micko iz Ribniške megle na Št. Ansko sobice. Bili vsi srečni! Celovec. Dragi »Koroški Slovenec"! Od vseh delov slovenske Koroške dobivaš poročila, samo iz Celovca skoraj nič. Umevno je, ker ta na zunaj ne sme biti več slovenski. Pa naj le pride kdo ob četrtkih sem in čudil se bo, kako znajo naenkrat Celovčani slovensko, posebno če jim narekuje to želodec. Toraj mesto mora biti nemško, a vendar nas je še peščina tukaj, ki ne moremo pozabiti svoje matere, če- ~Izdajatelj: Sirotek Bohumil. — Odgovorni ravno je bila samo priprosta Slovenka, a mamica je le bila. — Osameli smo in raztreseni kakor čreda, ki so jo razgnali volkovi, nimamo pravega shajališča kakor nekdaj, komaj vemo eden za druzega. Četudi nam ne branijo govoriti slovenski — vsaj očitno ne — si bo vendar vsak dobro premislil, predno izusti z znancem na javnem slovensko besedo. Že ve, kaj ga čaka. A vkljub temu ne obupamo. Vajeni smo trpljenja. Z veseljem in nestrpnostjo zmiraj pričakujemo Tebe, dragi »Koroški Slovenec"; ki si naše glasilo in naša tolažba, ki jo potrebujemo, ki nas probuja, ki nam prinaša zanimivosti iz Koroške, ki jih sicer od drugih tukajšnjih časnikov ne zvemo. Posebnih dogodkov iz Celovca Ti ne moremo poročati; kar se važnejšega dogodi, zveš itak iz .boljših virov; vsekakor si bomo prizadevali Ti poročati in pisati v kolikor bo’ mogoče. Za sedaj toliko, da veš, da še životarimo. Bodi nam pozdravljen ! Dvorec pri Bekštaniju. (Smrt.) Po dolgi, mučni, srčni bolezni je zatisnila dne 13. nov. t. 1. Uršula Ožgan, pd. Foltičinja v Dvorcu v svojem 51. letu za vedno oči. Bila- je pridna gospodinja, skrbna mati, priljubljena krog in krog. Kruta srčna bolezen, katero si je nakopala že pred dvemi leti jo je spravila v prerani grob, ter pobrala otrokom njih edino zavetišče. Na potu k zadnjemu počitku jo je spremila velika množica ljudstva od blizu in daleč, na grobu so zapeli vrli cerkveni pevci lepo nagrobnico in le malokatero oko je ostalo brez solz. Žalujočim otrokom naše najpri-srčnejše sožalje, rajni, naj sveti večna luč. Cerkvene vesti. Na župnijo Borovlje je bil investiran raj-hovec Jožef Bòhm, župnik na Brdu. Bomo videli, koliko bo opravil med Borovčiči. — Za duhovnega svetnika je bil imenovan č. g. Matej Riepl, župnik na Prevaljah. primerno stopinjo in če se hoče kmet obraniti krivičnega izkoriščevanja. Posojilnic imamo že precej dosti; ena glavnih nalog v bodočnosti bo, ustanavljati zadruge za skupno nakupovanje kmečkih potrebščin in skupno prodajanje kmečkih pridelkov. Ako pa naj take gospodarske zadruge uspešno delajo, jim je treba spretnih in izobraženih poslovodij. Voditi posojilnice je lahko, voditi zadrugo, ki kupuje in prodaja blago, je vse kaj drugega. (Dalje sledi.) Tržne cene. Cene v Gradcu. 1 jajce 40 K, 1 kg zelja 4 K, čebula 1 kg 120 K, bela čebula 1 kg 350 K. krompir 1 kg 42 K, olje 1 liter 800 K, vino 1 liter 160 do 200 K, 1 žemlja 10 K, 1 kg zabolk ali hrušk 90 do 100 K, pšenična moka 1 kg 196 K, koruzna moka 1 kg 100 K, maslo 1 kg 900 K, mast 1 kg 1000 K, goveje meso 1 kg 320 K. telečje meso 400 K. svinjsko meso 500 K. Ne Dunaju so se podražili posamezni predmeti za 100 odstot. življenjskim potrebščinam pa za 300 odstotkov. Kilogram masti stane 1000 do 1200 kron. kg krompirja 40 do 45 K. obleka, ki je stala pred šestimi tedni 20 do 25 tisoč kron, stane sedaj 50 do 60 tisoč kron. Čevlji, ki so stali 3 do 4 tisoč kron, stanejo sedaj 7 do 8 tisoč kron. Jugoslovanski žitni trg. Subotica: Pšenica 1240 do 1250 K, stara koruza 970 do 975 K oves 808 do 880 K, moka št. 0 1725 do 1740 K. — S o m b o r : Nova koruza 860 do 875 K stara koruza 96Ó do 975 K, moka št. 0 1760 do 1780 K. — Sarajevo: Moka št. 0 1770 do 1780 K, mekinje 560 do 600 K, stara koruza 990 do 1000 K za kg. Cene še vedno rastejo Povpraševanje po jugoslovanskem žitu posebno iz inozemstva je zelo veliko. Za pogorelce na Blatu so darovali: Družina Warmut v Limerčah pri Brdu 2000 K, neimenovana gospodična v Celovcu 500 K. Martin Uršič, Zagoriče, 300 K. ©GOSPODARSKI VESTNIK® Gospodarsko nasvetovanje. Pospeševanje kmetijstva nima nam» 'a dati kmetijstvu na zunaj lepše lice : graditi » o-ve hiše, kmečke ljudi oblačiti kakor mestno gospodo, razvajati kmečke posle z mestno p: -trato: namen izobraževanja mora biti, gos o-darstvo dvigniti do rentabilite, dvigniti, da kaj nese in to se mora izkazati z gospodarskim računom. Bilo je avgusta mesca. V Celovcu se je lepo goveje meso kupovalo po 100 kron; kmet je dobival za živo težo 50 kr i, žito pa je stalo tudi 40 do 50 kron kila. Tedaj si videl Gorjance goniti v mesto pitane vole in krave. Za kilo telesne teže je treba pri ? vedu 10 kil žita! Ko bi kmet bil žito prodal, bi bil desetkrat toliko izkupil, kakor potem, ko se je žito spremenilo v goveje meso. Tako s? gospodari brez računanja. Ko je žito velja'o kilo 10 v., se je moglo tako delati, zdaj ne več. Da se kmetom v vseh gospodarskih stvareh pomaga, se bo uvedlo gospodarsko nasvetovanje, bàuerlicher Betriebsberatungsdienst. Ti kmečki »svetovalci" bodo vodili »vzorna gospodarstva". V vsakem okolišu se bo določilo in poiskalo tako gospodarstvo, ki se bo u • redilo po nasvetih gospodarskega strokovnjaka in na katerem se uvede strogo kmetijsko knjigovodstvo. Za razne potrebščine, ki jih bo pri preureditvi teh gospodarstev treba in za delo in trud se gospodarju dovoli letnih 10.000 kron kot odškodnina (v Nemčiji se daje 2000 mark, v Češki 2000 čsl. kron). Pri vsakem okrajnem glavarstvu bodo aa mestili kmečkega strokovnjaka, katerega bodo popraševali pri vseh kmcčko-gospodarskT naredbah za svet. (Bezirkslandwirt). Ta strokovnjak bo tudi o vsaki potrebi poročal vlad>. če kje napada kaka bolezen rastline ali živali, sestavljali bodo gospodarsko statistiko (pregled v številkah), opazovali delavsko gibanje, izračunavali stroške in vrednost kmečkih pridelkov (n. pr. mleka). Pospeševanje zadružništva. pomen zadružništva je medtem le še rastel in bolj kot kedaj potrebujemo zadrug v bodočnosti, če se naj gospodarstvo dvigne ra Listnica uredništva. Mlinarje: ne zameri! Ne smatramo za u-mestno in bi tudi nič ne pomagalo. Oglasi se večkrat! — Prosimo kratkih dopisov! Potrpljenja! Vse ne more priti naenkrat in vsega tudi ni mogoče objaviti. Kupujem taren lan in konoplje(predivo) ali zamenjam iste proti vsaki vrsti prtenine za hišno rabo iz domače tovarne v Feldklrchnu. F. MORY. ŠMIHEL 24 pri Pliberku. IIDOVA KNIHTISKARNA Liiiiiim SE PRIPOROtA ZA HITRO, OKUSNO IN CENO IZDEIAU0 VSAKOVRSTNIH DRUŠTVENIH, TRGOVINSKIH IN DRUGIH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I.T.D. WIEN V., MflRGflRETENPLATZ 7 nnnnnnnnnnnni-innmnnmnrri, □DODODOCDDD IB DONAI V., MitMeig Z3-15 priporoča svoj zavod za izdelovanje angleških in dunajskih pian ln pianm (klavirjev). Tudi «xportl □aoooDDComnocr □ cr DoLTjuuL'ULajùuuriTriC rednik : Žinkovskjr Josip. — Tiska Lidova tiskarna (kom. dmžba), Wien, V., Maigaretenplatz 7.