DUHOVNO ŽIVLJENJE LETO X. — ŠTEV. 178 LA V1I0Ä E S PO RITUAL ANO X. — NUM. 178 NOJE MBER1942 NO VIEMBEE 1942 IN PATERNALSKA ZASTAVA Avellaneda jo že ima! Sedaj pa le na noge. Saj je tudi v Buenos Airesu vernih ljudi, ki niso pljuniti na to kar je bilo sveto našim sta-rišem. če je nekaj takih, ki imajo podobne navade kakor pes, ki laja, ne da bi vedel zakaj in laja le zato, ker drugega ne zna.. . zato se pač ni treba oplašiti dobrim, temveč je treba še bolj odločno iti naprej svojo pravo pot. Zato prosim, da se zavzamete dobri rojaki in storite, da bo kmalu skupaj za dostojno zastavo. Pooblaščeni za nabiranje so: Cotič Katarina, Marija Grežer, Stanko Troha, Pepca Furlan, Vida Kjuder, Bojan Čebron, Marija Ravbar, Hilda Živec. Lahko pošljete tudi na naslov g. Hladnika, Pasco 431 ali izročite osebno in tudi pri sestrah na Paternalu na upravi Duhovnega Življenja. La peregrinaciön al Santuario de la Medalla Milagrosa se realizarä el dia 22 DE NOVIEMBRE con la misa a las 10 horas y la bendiciön y sermön c las 17 horas. Invitamos a nuestros amigos, vengan apoyar nuestras süplicas para la paz. Shod v novem svetišču Medalla Milagrosa se se bo vršil 22. NOVEMBRA s sveto mašo ob 10 uri in blagoslovom ob 17 uri. Ne vrši se torej tam naš shod 25. oktobra. Tudi v Novo Pompejo ne gremo ta dan, marveč šele v decembru. NOVA ZASTAVA NA AVELLANEDI Taka je stopila v nedeljo 11. oktobra pred nas na Ave-llanedi. Kar zaiskrele so oči in srce je začutilo nekaj toplega ob pogledu na mili obraz, na to ponosno zastavo, vidno znamenje plemenite volje naših dobrih rojakov iz one strani Mure, pa tudi iz te strani, kajti tudi drugi so nekaj prispevali in še bodo, da se pokrije, kar še nedostaja. Ustavil se je voz. Izstopila sva z župnikom sv. Roze dr. Rodolfo Carboni, ki je ljubeznjivo prevzel nalogo, da opravi blagoslovni obred naše zastave. Pristopil je že tudi dr. Kisilak. Pred nas je stopila Frumenova Micika s šopkom cvetja in prijetnim pozdravom prijaznemu župniku, mojemu predstojniku in prijatelju Slovencev. Emici Šerugova in Zavčeva sta v spremstvu Krajcerjeve Maričike in Ritoperjeve Emice ter še drugih belih deklic ponesle zastavo pred oltar. Vse oči so sledile tej beli procesiji . . . Pevci pa so zapeli Mariji v pozdrav prelepo pesem "Marija skoz Življenje voditi srečno znaš...”. EL ESTANDARTE ESLOVENO con la imagen de Maria Auxilia-dora de Brezje (Lujdn esloveno) fue bendecido el 11 de Octubre. La colectividad agradece pübli-camente a la časa Luis Barra, san-teria pontificia. por el trabajo her-mosisimo. soberbio, que ademäs de inspirarnos mas devoeiön y con-fianza en Nuestra Senora protec-toca esloveno, nos da la gran sa-tisfaccičn de representarla con un simbolo tan magnifico. El dia 22 de Noviembre, en la peregrinaciön al Santuario de la Medalla Milagrosa podran ver el estandarte todos los interesados. DUHOVNO 11 V L J E N J K j« mesečnik. Uredništvo: P a s c o 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48-3361 (48-0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4914 Telefon 59 6413 Registre de Prop. Intelectual 81190 CERKVENI VESTNIK 25. OKT.: Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu in shod Bratovščine. 1. NOV.: Maša na Paternalu za Ivana Turk. Pri sv. Rozi za Lojze Lozar. Molitve na čakariti v jugoslovanski grobnici ob 17 uri. 8. NOV. Maša na Avellanedi za Ano žido. Pri sv. Rozi za Mohor Tinta. 15. NOV.: Maša na Paternalu za rajne Lavrenčič. Zapoje žalni zbor. Pri sv. Rozi za Ivan Mervič. Molitve na Avelanedi. 22. NOV.: Shod v baziliki Meda-lla Milagrosa, Curapaligiie 1200 ob 10 uri za rajne Koradin. Molitve v Medalla Milagrosa ob 16.30, 29. NOV.: Maša za Andrej Bandelj na Paternalu. Molitve na Paternalu. POROČENA sta bila pri sv. Rozi Groz-dana Rebek in Franc Cigoj, oba iz Črnič. KRŠČENA je bila v Villi Ballester Angela Antonija Plahuta. SHOD, NAPOVEDAN ZA 26. OKT. V NOVI POMPEJI se ne vrši. V MEDALLO MILAGROSO bomo šli 22. nov. in bo tam sveta maša ob 10 uri. Popoldne bo molitev s petimi litanijami ob 16.30 uri. Pridite vsi na to novo božjo pot, da bomo skupno prosili za mir domovini in za naše lastne potrebe. NA GROBEH NA ČAKARITI OB 17 URI 1. NOVEMBRA 1. nov. se vselej zberemo v jugoslovanski grobnici, da zmolimo za naše rajne. žalni zbor bo povečal pobožnost naših src in našo molitev z lepo pesmijo. DEKLIŠKI SESTANEK Prvi sestanek naših mladenk se je prav lepo vršil 4. oktobra. Naslednji sestanek sebo vršil 1. nov. ob 15 uri na Paternalu v prostorih slovenske šole. BLAGOSLOV AVEŽANEDSKE ZASTAVE je hila prelepa slovesnost, na kateri se je dopoldne in popoldne zbralo toliko naroda, kakor še menda nikoli naših ljudi na Avellanedi. Kdor zastave še ni videl, bo imel priliko 2. nov. pri shodu v baziliki čudodelne Svetinje v mestu v Parque Chacabuco (Curapaligiie 1200). V NOVO POMPE JO bomo pohiteli šele v decembru. ZA ZASTAVO NA AVELLANEDI so še prispevali: Lopert L. 5.—, Andrejčič M. 5.—, Puhan '1'. 2.—, Bedele M. 2.—■. Tako da je dala celotna zbirka 332.20 $. Pri ofru je bilo nabrano 117.80 $, tako da je že pokrit ves strošek. Skupno VESELICA SLOVENSKE ŠOLE bo 8. NOVEMBRA ob 16 uri v armenski dvorani A c e v e d o 1 3 5 3. je bilo nabranih torej 450 $. Po pokritju nekaterih stranskih stroškov ostane že 30 $ denarja, ki se bo porabil za nabavo križa. Vsem darovalcem pa še enkrat najtoplejša zahvala. KULTURNA KRONIKA “MATI” V VILLI DEVOTO Najbolj viden dogodek našega javnega življenja je bila prireditev GPDS v Villi Devoto 3. okt. zvečer. Obilna vdeležba je pokazala, da ima društvo mnogo prijateljev. Oderski nastop je pa pokazal, da ima društvo člane, ki si upajo nastopiti tudi s tako velikim delom, kot je Meško-va “Mati”. Tako delo zahteva ne le spretnih igralcev temveč tudi velike priprave. Igralci so dokazali, da smemo še marsikaj lepega od njih pričakovati in zato častita tudi naša revija njihovi podjetnosti in njihovemu uspehu. DEKLIŠKI SESTANEK je tudi dogodek, spomina vreden. Vdeležba je bila skromna, a je pokazala da mo. remo upati na uspeh. Udeležile so se tudi nekatere prijateljice Argnetinke in povedale nekaj prelepih besed. DOGODEK, ki je tudi dal snov za nekaj polemike je bil odstop GPDS Villa Devoto od Zveze jugoilov. društev. Svoj odstop je društvo utemeljilo v pismu, ki je bilo objavljeno v Slovenskem listu in v Njivi. PRIMORSKI ODBOR je započel akcijo, ki zasluži glasno pohvalo vseh zavednih rojakov. Začel je objavljati prelepe kasteljansko pisane članke glede naše Primorske, članki izhajajo v Slovenskem listu in Naši Slogi in so v čast avtorjem a v ponos vsem nam, ki bomo imeli tudi kaj v roke vzeti v obrambo naših narodnih pravic na Primorskem. Zelo lepo bi bilo, če bi se vsi tisti sestavki objavili v posebni knjižici. VODOPIVČEV KONCERT Pod tem imenom je priredil “Slovenski dom” v zvezi z GPDS iz Ville Devoto prav lepo uspelo prireditev, ki je postregla obilnemu občinstvu s prav izbranim programom in velikim umetniškim užitkom. Pevski nastopi obeh zborov “Slovenskega doma so bili nekaj dovršenega in ne dvomimo, da bi tudi sam skladatelj Vodopivec potočil solzo hvaležnosti do rojakov, ki so tako lepo podali njegove umotvore. Tudi pevski zbor GPDS je pod novim vodjem Krebljem pokazal odličen uspeh in smo bili kar presenečeni, najprej na tako povečanem zboru, potem pa tudi na prelepem uspehu. Ta skupni nastop pa je tudi korak naprej v sodelovanju teh dveh slovenskih društev. Spevoigra “Srce in denar” je bila seveda tudi točka odlične vrednosti. Prele po izbrani glasovi in oderski nastopi vseh oseb so dali umetniški užitek, kakršnega morda še ni dal noben slovenski nastop do sedaj. Saj so komaj v velikih slovenskih mestih mogli postaviti na oder tako dovršeno umetniško stvar. K popolnemu uspehu je izredno doprinesel glazbeni nastop naših godbenikov, ki so spremljali spevoigro in pesem “Knezov zet”. Zelo lepo so zaigrali tudi otvoritev. Nepopisno je bilo navdušenje občinstva pri nastopu Slovenske šolske mladine, ki bo postregla s prelepim sporedom zopet 8. novembra v isti dvorani, Acevedo 1353. “LA VIDA ESPIRITUAL” es ima revista mensual de la Colec-tividad Eslovena. Invitamos a los simpatizantes que tambičn se suseriban y consigan sus-critores y avisos para contribuir al seguro sostenimier.to de esta revista. EI abono es solo de 2 $ anuales. EL DIRECT OR de la Revista es el capellän de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48-3361 y 0095. ADMINISTRACION: Paz Soldän 4924. Tel. 59-6413. UNA CAHTA NOS CUENTA La Capital eslovena, Ljubljana, parece un cementerio. El 28 de junio empezo la "limpieza" de la ciudad. A las 5 de la maiiana rodearon el barrio Bežigrad, revisando časa por časa. LLevaron a časi todos los varones, 600 entre todos, para despacharlos dos dias mas tarde a Italia. En Borovnica, al entrar el Iren sobre un viadueto, lo atacaron los guerilleros, li-berando a la mitad de los internados, quedando 45 heridos y tres muertos. El 29 de Junio se hizo la “limpieza del centro de Ljubljana. Fueron arrestados el 70% de los hombres, con todos los estudiantes y transportados a Bolognia. Ljubljana quedö como un cementerio, en el que no se ve mäs que mujeres vestidas de luto y llorando, que pasan por el camino como perdidas En ese cuadro sepuleral desentonan las eseua-drillas armadas del ejercito ocupador ita-liano, que mantiene en la ciudad una guarnieiön mäs numerosa que toda la poblacičn. Al hacer la "limpieza" fueron secues-tradas tambičn todas las pieles, vestidos fuertes de invierno, zapatos para la montaža, los skies y hasta los colchones y frazadas. DE OTRAS FUENTES En Eslovenja ocupada por los alema-nes, se ordeno la movilizacion general, lo que es contrario a todas las leyes internationales. El motivo para justificar di-cha disposicion fue: “los eslovenos son de sangre alemana". cosa que jamäs nadie sostuvo, ya que las diferencias lin-giiisticas cortan toda idea de paren, tesco. La Situacičn en Croacia y Servia se hizo tan imposible que, el mismo jefe del gobierno titere servio. general Nedich, pretextando una enfermedad, tuvo que presentar la renuncia — cansado de la matanza ordenada por los nazistas de Hitler. Lo mismo hizo el jefe del ejčrcito croata “mariscal" Kvaternik. En el caso de 61, parece mäs probable que se le haya concedido “licencia", por no poder restablecer el orden ni con ayuda de las bayonetas alemanas. Hitler di6 orden de trasplantar familias alemanas de Bosnia a las regiones que quiere hacer alemanas. Pero mientras a los eslovenos expulsados se les dieron algunos minutos de tiempo y se les per-mitiö llevar solo pocas cosas de mano, secuesträndoles todos los bienes y va-lores sin indemnizacion alguna, a esos emigrados se les valorizarän todas las cosas en 100% indemnizändolos con cre-ces e instaländolos luego en casas bien preparadas Hay como 20.000 de esos alemanes. NA CROBEH Ali si že stal kdaj ob postelji umirajočega. .. Nemara si! Nemara si pa tudi pobegnil pred smrtnim dihom... Gotovo si pa stopal za mrliškim sprevodom... Kaj ti je bilo mari tistega, ki mrtev leži v zaprti krsti! Toda zgrozil bi se, ko bi mu moral pogledati mrtvemu v obraz in bi ob tem pogledu moral postati... In če bi pomislil? Kaj pa če bi bil tale mrlič jaz.. • jaz. .. negiben, mrzel, mrtev... Boš! Morda prej kot si misliš. Morda ne takole cel, v zaprti krsti, temveč nekaj raztrganega mesa in polomljenih kosti in mlaka krvi... Boš! Le vedi, da je tudi Tebi sojena in že odločena ura... Toda, nikar ne postoj s svojo mislijo ob križu na grobu, kjer bo tvoje poslednje zem-sko stanovanje. Nikar si ne zatiskaj ušes, kadar slišiš besedo o večnosti. Križ na grobu ti kliče božjo besedo: “da vidmo zopet se nad zvezdami”. In ti, ki ti nič ni mari, kaj bo potem! Ki se rogaš znancu, kadar se pokriža! Nisi še legel v grob, nisi še stopil pred sodni stol božji! Toda nikar si ne zatiskaj ušes in oči in nikar si ne obtežuj še bolj onega silnega trenutka, ko boš moral položiti odgovor o tem, kako si rabil jezik in oči, ušesa in grlo in tvoje telo! PO ARGENTINI Tisti dnevi so bili v čile ravno po volitvah novega predsednika. Izvoljen je bil Juan Antonio Rios. Čile je republika popolne demokracije, časopisi, ki pa v daleč ne dosegajo po svoji informativnosti argentinskih in so tudi sicer dosti bolj skromni, so prav v tistih dneh objavljali nasvete vsakovrstnih oseb, ki so dajale navodila novoizvoljenemu predsedniku. Zanimalo me je, kaj vse mu nasvetujejo. Naj navedem nekatere originalne: Ricardo Courino, uradnik: necbhodno potrebno je, da se zavzame za potrebe uradnikov. - Manuel Soliš, uradnik: Naj počisti iz vseh zased petokolonaše in naj zniža cene stanovanja in potrebščin. Carlos Silva, zaposlen pri sodavici: naj se ne povišajo voznine in naj bo pocenjena obleka. Adriana Santiago, uradnica: poceniti potrebščine in pospraviti špekulante in prekupce. Lucija Olivares: dati zaščito in poboljšek poročenim uradnikom. Zulema Coča: naj zatre vse stavke, ker nobena ni v prid (huelga). Luis Jara, deželan: pospeševati bakreno produkcijo, da bo denar več vreden... Tako se vrstijo po redu v vseh časopisih navodila in res ne vem, kaj je mogel napraviti z vsemi nasveti predsednik republike, ker vsi so zahtevali za svoj prid, nihče pa ni nič pomislil za prid sosedov. Bogati so nasvetovali ukrepe, da se jim zagotove njihove rente in njihova posestva, da se znižajo davki in pristojbine; delavci da naj sezvišajo plače in znižajo cene potrebščinam; uradniki, Ki si prejel življenje in zdravje in darove in živel med ljudmi, ki so ti kazali k dobremu, pa si le svoji poželjivosti sledil po potu pogube! Nikar se porogljivo ne smej. Kadar boš moral pogledati smrti v obraz, takrat se bo rogal kdo drugi..., tebe bo pa kar minilo. Postoj na grobu svojega znanca, svojega prijatelja in tamkaj pomisli, zakaj živiš in — kako živiš. Tamkaj pomisli, kako ti bo pred Sodnikom, pred Gospodom Jezusom, za katerega sedaj nimaš niti časa, niti lepe misli... Kako ti bo, ko boš stopil prazen in gol, pa še bridko zadolžen pred večnega Plačnika in boš imel zasluženo samo kazen, za tvojo nezvestobo, za tvoje izdajstvo, za pokujšanje, ki si ga dajal, za bogokletstva in nesramnost, za krivice in hudobije. Na grobu premisli in pomisli, da boš nemara jutri tam tudi — ti! Na Vahti, na vseh svetnikov popoldne se vsako leto zberemo v jugoslovanski grobnici na čakariti. Pridite torej v čim večjem številu 1. NOVEMBRA OB 17 URI NA ČAKARITO. Pevci bodo zapeli nekaj žalnic in pomolili bomo za naše rajne, tudi za one, ki počivajo daleč nekje, morda v neznanih grobovih! Grobnica leži prav blizu glavnega vhoda, po prvi diagonali, ravno nasproti sredini vhodnega stopnišča, po diagonali eno kvadro na desno. SEM TER TJA da se povečajo njihovi dohodki in pocenijo stanovanja, tovarnarji, naj se znižajo prevozne tarife, zaščiti domača industrija; vzgojitelji, da naj jih razbremeni v svoji teški službi in naj se jim zviša plača... Ti nepopisna človeška modrost, kak je kratkovidna. Vsak bi hotel samo sebi dobro, za domovino in za druge stanove mu pa prav nič mar ni. Vsi bi radi več dohodkov in manj stroškov, vsi bi hoteli več pravic in manj dolžnosti ... Pa naj imajo in naj dajejo nasvete, kar jim drago. Saj niso taki samo v čile, temveč tudi v Indiji Koromandiji. Povsod vedo da je najbliže lastni žep in da so prsti k sebi obrnjeni. Strašno teška stvar je pa ljudem dopovedati da imajo drugi, ki poleg nas žive, tudi svoje pravice.... Takole sem modroval, ko sem na potu domov čital večerni list, ki je imel vso prvo stran polno samih tako čudovito modrih nasvetov za novega predsednika. Kratka je bila noč. V svežem čilskem zraku v Santiagu, ki ima skoro ljubljansko nadmorsko višino, mi je bila prav kratka noč. Ko sem bil zjutraj gotov, sem moral kar pohiteti. MOJA POT JE VODILA V VALPARAISO. 186 km je železnice in 3 ure teče brzec. Vsak dan je nebroj vlakov na izbiro. Toda še ugodneje pa je potovati s pulmanom, ki prav tako ne rabi več kot tri ure. že prejšnji večer sem si preskrbel vozni listek. Pol osme sem že čakal na mestu. Pohitel sem še malo bolj, ker sem upal, da se bom tam našel tudi s Šnurerjem, salezi- • janskim duhovnikom, ki je prejšnji večer prihitel iz Talke, da bi se srečala, pa so se najina pota tako križala, da se kar nisva našla. Tamle stoje pulmani. Cela vrsta jih je. Saj sta dve podjetji, ki imata vsako uro zjutraj voz. Poiskal sem svoje mesto, odložil na sedež svoje stvari in si ogledal voz. čez ves bok je na dolgo zapisano: “Sokol”. Podjetje je last našega človeka, ki mu je zato tudi dal ime po naše, tako da leta sokol čez čilske planjave iz Santiaga do Valparaisa. ŠE EN SLOVENSKI POZDRAV Ko sem dvignil pogled še dalje, je zastal moj pogled. Ali je, ali ni? Mladi duhovnik, s prijaznim slovenskim obrazom. Prav tako je bil njegov korak nesiguren kakor moj, kajti nisva se videla še nikdar, pa vendar sva oba vedela, da se iščeva in sva se našla. Bil je rojak, ki sem ga pričakoval, salezijanski duhovnik Franc šnurer. V mestu Talca, 250 km dalje na jugu, je bilo njegovo službeno mesto, kjer je nadvse lepo vršil svoje duhovniško delo že čez eno leto, pa tudi na svoje rojake ni pozabil. Štirje Slovenci žive v Talki in vse štiri je našel in z njimi tudi začel nekaj po naše. Prav tiste dneve pa mu je prišla naredba, da premeni službeno mesto. Poslali so ga daleč proti severu v mesto Serena in on je svoja pota tako uredil, da sva se mogla srečati. Le škoda, da je bilo vse tako bežno. Samo četrt ure časa sva imela, da sva si izmenjala najvažnejše misli in izročila pozdrave. Morala sva si podati roko v slovo, kajti moj “Sokol” je že dal svoj zadnji signal in že smo se premaknili. Ovijali in zavijali smo po mestu, premostili smo tako reko Mapocho, ubrali smer proti zapadu in že smo bili zunaj v sveže zelenem polju, ki je blestelo v jutranji rosi. Za nami je ostal Santiago. Iskal sem s pogledom , noža j, toda mesto je zginilo za megleno odejo, ki je ' narahlo pokrivala pokrajino okrog mesta, ki mi je i na toliko načinov obudilo spomine na Ljubljano in še i v zadnji pozdrav mi priredilo ljubljansko meglo. Kakih 20 km smo se vozili po razkošnem plodnem polju, skozi vinograde, slivove, breskove, češnjeve, paradižnikove nasade; zopet tamle so široka krompirjeva polja in zelenjadni vrtovi. Vsak hip smo šinili čez mostič, pod katerim je speljana voda za namakanje. Toda vse bolj redka so postajala selišča in manj bohotna rast v polju. Moč namakalnih naprav je že začela tam pojemati in še malo, pa smo brzeli med ožganimi poljanami, na katerih je nosilo znamenje odpornosti le še kako drevo. Zavili smo proti severu. Ravnine je bilo konec in smo se pognali po vijugastih serpentinah. Daleč tam nekje je bilo videti črto, ki se je sločila čez breg in zavila še naprej nekam, čez nekaj minut smo bili že tam in smo videli nazaj pod nami pot, po kateri smo malo prej brzeli in po kateri so se gnali za nami drugi. Še en pogled, preden smo zginili skozi tesen v drugo krajino. Megla, ki je preje zavijala Santiago, se je že nekoliko razpustila. Sveti Krištof nam je poslal svoj pozdrav in že je vsa pokrajina vtonila za bregom. Pred nami pa se je odprla nova dežela. PROTI “RAJSKEMU DOLU” Proti Valparaiso smo hiteli. Moja domišljija je visela na besedi. “Rajski dol” pomeni ime kraja, v katerega sem namenjen, Pač mora biti to kraj rajske le- pote, ker bi mu sicer ne dali tako pesniškega imena. Toda tisto, kar se je pred mojimi očmi odprlo, ni obetalo nič paradiškega. Doli v dolini je bilo pač videti nekaj svežega polja; tamle se temni še nekak gozdiček, toda bregovi vse naokrog so ožgane temnorujave goličave, ponekod, kot da bi bile ravnokar sveže preorane; drugod je pa videti tudi nekaj grmičja. Če bi bilo v času sveže zelene pomladi, bi bila to nemara prav resnična živa podoba slovenskih brežičkov in dolinic, toda sedaj v času suše je vse zelenje zamrlo... Pač! Ravnokar smo zavili v ostri vijugi in zapeljali v skrit zakotek. Med dvema brežinama se skriva dolga grapa, po kateri v času. deževja drvi potok. Dovolj vlage nudi tisto zatišje, da se je naselilo nekaj več življenja. Nisem vtegnil dognati kakšno drevje je tamkaj, toda toliko ga je in tako visoko je dvignilo svoje veje, da smo za hip vtonili v senci, pa že smo po drugem bregu brzeli navzdol, kjer se nam je vsak hip bolj bližala temna lisa, ki je delala vtis gozda. Pa je bil le gozdiček, namreč umeten nasad drobnih borovcev, katere goje tam. Še dalje proti Valparaisu smo pogosto naleteli na večje in manjše borove matičnjake. Spet smo krenili v breg in spet so nas gledale turobne brežine. In tistole tamle? Ali ni to požeta njiva in še snop j e na njej? Hip pozneje je stopil izza ovinka cel breg in na spodnjem koncu je bilo videti tudi gručo ljudi. Še hip pozneje, pa smo razločili: mlatiči so. Pripeljali so si motorno mlatilnico, ki je mlatila po načinu, kot smo ga vajeni od doma. Nisem pa mogel dognati, ali je bil oves ali pšenica. Ko sem nadalje pozorno motril okolico, skozi katero smo brzeli, sem še večkrat opazil njive ovsa, ki je čakal na žanjice. Pozornost so mi vzbudili nasadi skromnih drevesc, ki so očitno kazali, da jih je tja postavila človeška roka, četudi so samevala v žalostni pušči. Kmalu sem dognal, da so to olj ko vi nasadi, katere so pred kratkim začeli in baje obetajo prav lepe uspehe. čez drn in strn, sedaj v dolino, sedaj v breg, se je vila cesta. Daleč nekje gori proti severu je bilo videti ostro črto, ki je prečkala bregove. Ugibal sem, kaj bi le moglo to biti. Ceste tam gori ne bo; železnica tudi nima pomena. Kmalu sem dobil pojasnilo. Daleč gori v srcu planin so zajeli “Belo reko”. Rio Blanco so ujeli v umetno strugo, katero so speljali po umetnem kanalu kakih 200 km daleč v Calero, kjer se razvija industrija bodočnosti. Delo še ni dovršeno. Ko bo pa gotovo, bo imela Calera in vsa okolica ne le elektriko temveč tudi obilje najboljše gorske vode. SINJI JADRAN Spet in spet samo se popeli v breg in sem zapičil pogled v daljo, če se bo zableščalo pred mano morje; toda spet se je pojavila nova zavesa, ki je zakrila obzorje. Nekaj več svežosti je začela kazati pokrajina: znamenje, da se bliža spet večji kraj. Eukaliptovi in borovi gozdički so postajali vse gostejši, vse bolj prostrani. Toda niso bili gozdički, kjer bi se sami sejali borovci in eukalipti. Drevesničarjeva roka jim je potegnila ravne črte in jih razsadila na razmake, ki so bili kar preveliki, da bi mogel biti to gozd, v katerem bi se človek skril v gosti senci. Toda vseeno je bila to podoba, ki je počasi popravljala v meni slutnjo o razočaranju, ki ga mi ima dati Valparaiso. Morda pa le ne bo tako pusto v mestu, ki nosi tako lepo ime. Nekaj časa smo brneli skozi te gozdne nasade. Kar nenadno pa je nekaj zablestelo skozi drevje in že se je odprlo daleč tja v neskončnost sinje morje. Tisti hip me je prevzelo. Saj to je Jadran. In mesto, ki se TRIESTE — TRST Vista desde Miramare ofrece el mismo panorama que Valparaiso desde Vina del Mar. El redactor de la revista visite en f obrere la coleclividad yugoslava en Chile, y rolcda sus im-presiones de alli. Valparaiso, la "perla del Paciiico" recuerda ad-mirablementc a Triesie, ciudad del litoral esloveno en el Adriatica. disputada entre Yugoslavia e Italia. La mitad časi de la poblacičn de Triesie es eslo-vena y eslovenos son todos los alrededores. Vina del Mar es una maravilla sobre el Paciiico. — Mar del Plata chilena — que prcsenia las mis-mas caracteristicas de la cosia adridtica desde Triesie por Miram ar hcsia el rio Soča (Isonzo). reemplazado en Chile por el rio Aconcagua que en Concdn enira en el oceana. je začelo odpirati pogledu: saj to je naša golobica na Jadranu, naš divni Trst! če so me nekatere podobe mojega potovanja razočarale, ker nisem našel tiste bistre lepote, kakor sem sanjal o njej, ko sem delal načrt za moje potovanje v čile, me je pa ta hip odškodoval za moje želje. Tako prečudovita pokrajina se je odprla mojim očem, ko smo iz višave kakih 300 m visoke zastrmeli na sinje morje in belo mesto, ki se je naselilo vzdolž obale; ko smo kretali po gladki asfaltni cesti, po ostrih ovinkih in se nam je nasproti smejalo sinje morje silnega Tihega Oceana, sem doživel enake občutke kot tedaj, ko se mi je na potu v Trst prvič odprlo sinje Jadransko morje posuto z. . belimi jadrnicami. Valparaiso... Menil sem, da bom našel pokrajino v bohotnem zelenju tropičnega sonca. Spoznal sem, da so španski konkistadorji dali temu kraju ime ne radi lepote na obrežju, pač pa radi lepete tega veličastnega morskega zaliva, ki se po pravici ponaša kot najlepši na vsem tihem obrežju Južne Amerike. Po strmih klancih smo slednjič pribrzeli na ravno obalo in po njej zdrseli v središče mesta Valparaiso. Bila je ura 11, ko smo obstali. TRST V DRUGI IZDAJI. Kam naj sedaj krenem? Pregledal sem že ponovno vse naslove naših ljudi v Valparaiso Vsi so končali v poštnem predalu. Tam pač nikogar ne bom našel in mesto, da bi koga iskal po nevšečnosti in nerodnosti in s tem zgubljal kratko pomerjeni čas, sem kar na slepo krenil po mestu z mojo ročno torbico pod pazduho. Moj načrt je bil že izdelan. Zvedel sem, da vozi po mestu in vse do Vina del Mar in še naprej turistični omnibus, ki omogoči obisk vseh najlepših točk tega slovitega mesta. Od 12 do 20 ure imam čas. Ob 20 uri pa bo že zavriskal moj vlak in me ponesel spet nazaj proti Argentini. Najprej sem pozvedel, kako je s tisto vožnjo in ko sem imel že listek, sem pogledal, kje se dobi kaj za pod zob. Saj je bila že ura čez poldne. Za denar se v Valparaisu vse dobi. Ko sem bil s tem gotov, se je začel sprehod po mestu. Imel sem dve uri časa zato. Najbolj me je mikalo k morju. Pa ne morda zato, ker sem bil morske vode žejen, temveč ker sem se hotel vsaj dotakniti Tihega Oceana. Po grdi groblji sem srečno priplazil do šumeče vode. Pa mi je morje samo olajšalo delo. Ravno sem ugibal, kje naj se sklonim do vode, ki se je peneče lomila na skalah, pa je pljusknil velik val, ki mi je prinesel izdaten pozdrav, ki me je poškropil od vrha do tal. Splezal sem nazaj na nabrežje in poiskal mesto na klopici in kmalu dobil tudi družbo. Prisedel je starejši mož, rojak iz Valparaisa, ki mi je razlagal stare in nove stvari tega “bisera na Tihem oceanu’’. Kot pristna valparaiška srajca je seveda komaj našel besed, da dostojno poveliča to mesto. Mene je pač očaral pogled na prekrasni zaliv, slikovita morska obala, ki se ponaša z nekaterimi prav odličnimi prizori; toda mesto samo!... Hm, ja! Tesne ulice, stare, na zunaj zanemarjene hiše, vse tako na ozko stisnjeno. . . Kar nič prikupnega ni imelo to zame. Pa vseeno sem si obrisal naočnike in preletel s pogledom po dolgem in počez mesto, ki se je popelo iz obrežja vse više tja gori po bregu... Nekaj se je zganilo v meni. še sem si snel naočnike in še enkrat jih očistil, da bom videl do zadnjih potankosti in. . . Glej no! Saj to je Trst... Samo Svetega Justa ni, drugo pa vse. Kakor da je vstala domovina pred mano, kakor da iščem gori proti četnari. čez škorkljo, mimo Grete, Rojana, čez Barkovlje. Vse ulice so hitele gori nekam v breg in se spenjale dalje po stopnicah do hišic, ki vise obešene po strmih bregovih. Dvomim, da bi se na Tihem oceanu v Južni Ameriki našlo mesto, ki bi bilo tako podobno Trstu kakor je Valparaiso, tako po legi, kakor po svoji gospodarski pomembnosti in velikosti. Tudi število prebivalstva je enako tržaškemu. Ima namreč kakih 240.000 ljudi. Res da pokrajina ni povsem ustregla mojim sanjam o “rajski dolini’’, toda prekrasni morski zaliv in ta nepričakovana podobnost s Trstom je moje vtise tako spremenilo, da sem ostal kar zadovoljen in še čez. Eno uro sem premišljeval veličino božjo ob šumni pesmi največjega svetovnega morja, na katerem so se zibale osamele ladje.... človek hoče postati gospodar sveta in časa, toda kakor silnega morja ne more umiriti, tako tudi ne more postati gospodar svoje usode... Kako malo so želeli točiti kri na silnih poljanah tega morja, ki seže vse do daljne Azije, pa postajajo plen penečih se valov, ki molče goltajo človeka, ki je hotel skovati zlata nebesa na razkošnih obalah šumnega oceana.... Ko bi vladarji narodov in vsi vzgojevalci mladih rodov in vsi trezni ljudje postali na bregu silnega oceana in tamkaj premirili svojo šibkost in minljivost, bi jim pač vstala iz dna duše molitev: Bog, pred Tvojim veličastvom, molimo ponižno te 8 svoje milosti bogastvom se ozri v nas grešnike. Tako se je penilo morje pod menoj, nad menoj pa je hrumelo mogočno mesto, ki je rastlo v breg. .. še naprej tja v vis pa se je dvigala goljava... Kdo ve, če ni tamle zadaj tudi Bazovica.... Bridki spoini so me dimili in sem vstal, da pogledam dalje. Saj bo že kmalu čas odhoda s krožnim pulmanom. Po drevoredu mogočnih palm sem stopal in zavil v prečno cesto. Tisti hip mi nekdo položi roko na ramo: Dober dan, gospod! Začuden sem pogledal. Spet sem se srečal z znanci iz Puente del Inča in iz Santiaga. Tamle stanujemo, sta mi povedala gospoda in smo stopili, da pokramljamo za hip in obnovimo prijateljstvo. SKOZI VINA DEL MAR Nisem imel več dosti časa. Pulman bo že odrinil, torej kar: hajd na noge, le v korak! Prav spredaj sem našel rezerviran sedež, tako da mi pač ne more nič uiti. Kmalu smo pognali. Najprej po spodnjem delu centra, nato pa proti severu proti slovitemu letovišču Viha del Mar. Tolikokrat že sem slišal pripovedovati o krasotah tega “najlepšega letovišča”. Videl sem pa, da je res tako, kot so naši stari pravili, ki niso od Vine del Mar nič slišali: da vsak berač svojo malho hvali. Lepa je Viha del Mar, toda prav nič lepša ni kot je Mar del Plata in še manj pa bi si jo upal primerjati naši divni tržaški obali, če bi zazidali toliko denarja v svetokriški breg. Viha del Mar je kakih 20 km daleč od centra Valparaisa, toda vse obrežje je strnjeno mesto. Slikovito se ovija cesta ob morju, dostikrat v živo skalo vsekana, pa spet spleza tja gori v brdo, od koder nudi prelep prizor nazaj na sinji zaliv in tja po širnem morju. Stavbena umetnost je raztrosila vse bogastvo in upregla še cvetečo naravo, ki je nasula po skalnatih stenah sveže zelene homuljice in druge skalopleze rastline, cvetoče v vseh mavričnih barvah. Prelepa harmonija med stavbami in umetno gojenim krasotnim cvetjem je tiste, kar daje Vini del Mar tisti čar, s katerim se ponašajo pred svetom. Med potjo nam je razlagal naš čičerone po svojem okusu, zabeljeno često z neslanimi šalami, dogajanje v šumnih lokalih, kopališčih in svetiščih... V lahkem teku smo polzeli dalje, da bi si čim bolj ogledali okolico, dokler nismo pristali na zadnji točki, 40 km oddaljenem mestecu Concon, kamor hodijo izletniki na — rake. Tamkaj se zliva v tihi ocean reka Akonkagua. Tako torej glej! Malo domišljije, pa imaš popolno sliko slovenskega Jadrana: Trst, Miramar, ali ni to lepše kot Viha del Mar; in svetokriški vinogradi! Ali niso lepši kras kot lepotno cvetičje in tam na koncu sem se spomnil še naše bistre Soče mesto rujave Akonkague. Skoro do zadnje podrobnosti najde domišljija na tem delu tihomorske obale popolen naš sinji Jadran, ta,ko da se mi je podoba teh krajev res vtisnila v spomin kot nekaj, kar je nepozabno in je bilo vredno truda in dolgega pota. Res je, da nisem srečal nobenega rojaka ne iz bližnjega ne iz daljnega juga, čeprav sem ponovno zastavil besedo in poskusil priti na kako sled, pa sem našel tam prelep košček naše domovine in da rečem tisti košček naše slovenske zemlje, kateri je vsakemu zavednemu Slovncu najbolj k srcu prirastek Pa se mi je vtrgala bridka misel: Tukaj se jaz pač svobodno sprehajam, tamkaj, po naši sveti zemlji, po našem sinjem Jadranu in nasmejanih vinskih bregovih in belih cestah, se pa šopiri tujec, zatiravec našega rodu in naših pravic. HVAR — una de las mil perlas del Adrižltico yugoslavo. Ima HVAR pač manj umetne lepote, a več naravnega čara kot se vidi kje na tihomorski ohali. Radio Svobodne Jugoslavije 10. avgusta poroča iz Slovenije: Srditi boji proti zasedbenim četam divjajo po vsej Sloveniji. Dne 5. avgusta so se gverilci Močevcga oddelka spopadli z laško kolono od preko 2.000 vojakov in častnikov, ter v bitki pri Koprivniku ubili približno 50 sovražnikov. Isti gverilski oddelek je usmrtil pri vasi Mala Gora še 8 laških vojakov. Peta skupina Delenovili gverilcev jo javila podrobnosti o svojih bojih v teku meseca julija. Porušili so več ducatov kilometrov železniških prog, pognali v zrak 20 mostov, uničili 10 lokomotiv, vrgli iz tira 13 vlakov in usmrtili ali ranili več stotin laških vojakov in oficirjev. Nad ozemljem ki sc ga je Lahom v teku zadnjih 20 dni posrečilo zopet zasesti, je začela razsajati nezaslišana strahovlada. Posebni oddelki sestavljeni iz zločincev, požigajo vasi, morijo moško prebivalstvo in odvajajo ostale kot. sužnje Dog ve kam v Italijo. Odpeljali so že na Laško vse prebivalstvo mnogobrojnih belokranjskih vasi. Toda slovenski kmet kljub temu zverinskemu strahovanju junaško nadaljuje svoj odpor. Iz mnogih ogroženih vasi je ljudstvo pobegnilo v gozdove in odvedlo s seboj vse potrebno in celo živino. V mnogih vaseh so se zbrali kmetje v oborožene ljudske obrambno četo, ki neprestano napadajo in motijo laške kolone, rušijo ceste, zidajo utrdbe in kopljejo jarke. Odposlanci kmetov iz takih vasi prihajajo dnevno na poveljništva slovenskih g v e. rilskih skupin in prosijo za orožje da bi so branili in borili proti plenjenju in nečloveškemu nastopanju osvojevaleev. Celokupni slovenski narod stoji danes v junaškem boju za svojo čast svobodo in pravico do narodnega življenja. V Sent Vidu pri Stični Dne 30. julija so slovenske napadalne gverilske čete vrgle iz tira italijanski vojgški vlak, pri čemer je poginilo veliko število vojakov in častnikov. Istočasno so tudi pri St. Vidu slovenski gverilci vrgli iz tračnic vlak poln laških vojakov,. Smrtna kosa je zadela Franca Kavčič doma iz Podbukovška pri Brežicah, starega 40 lot, V mirno družinsko življenje je prišlo, kar nas vse čaka. Opešale so odporne sile. Skrita bolezen je razdirala živi jensko silo. Nekoč ga je zadel udarec. Toda kdo bi stvari jemal tako zares. Pa so vendar bilo tako zares, da je skrita bolezen zmagala in izzvala vnetje pljučne mrene. Vsa skrb zdravnikov in dobre soproge ni mogla več preprečiti smrti. (>. okt. je mirno vdan ia lepo na smrt pripravljen zaspal v Gospodu in so ga mnogi rojaki spremili k zadnjemu počitku na čaka rito. Posebno opaženo je bilo številno članstvo društva Samopomoč, pri katerem je tudi sodeloval. 'Aa dobrim rojakom žaluje žena in 20 letni sin. 5. nov. bo maša zanj v Jose Ingenieros (poleg Villa Real) ob 8 uri,___________________ Uk tP>OIPM Al@l! Hace 17 anos, levantö su voz el Vicario de Dios, el Papa Pio XI, presentando a la humanidad el modo de resolver la crisis social que se cernia čada vez peor so tire el mundo. Entregado al materialismo sensual y egoista a pesar de los multiples inventos y de todas las con-diciones de comodidad, iba creciendo el odio y la mal-dad, los abusos y la miseria. Con la instituciöri de la fiesta de Cristo Hey brindö la base. sobre la cual podrla salvarse la humanidad del cataclismo en el cual se hundia fatalmente al seguir por el camino de la apos-tasia de Dios. Si los dirigentes de los pueblos hubiesen escuchado entonces la voz del Padre comün, no llora-riamos hoy tantas tragedias y ruinas Todos los anos, el ultimo domingo de Octubre, celebramos los catčlicos la liesta de Cristo Rey, para roflcxionar sobre la magnitud de este linico remedio de las calamidades actuales y para hacer pensar tambien a los demtis. Bien se Han podido ver las consecuencias fatales de la laicizacion pregrešiva de la vida humana. El ideal de la mayoria fue: una vida cčmoda, llena de placeres. libre de molestias. Todos se ocupaban de conservar y conseguir todos los derechos posibles. pocos pensaban en el fiel cumplimiento del deber Las consecuencias de semejantes metodos son inevi-tables choques de intereses. celos, odios, rencores en-tre los individuos; tiranteces y guerras entre las nacio-nes y clases sociales Todo eso ha de terminar en sangre y ruinas, lo que fatalmente presenciamos. Otra vez mäs han sido confirmadas las palabras que escri-biö el Espiritu Santo por San Pablo a los Galatas: “Ma-nifiestas son las obras de la čarne: fornicaciön, impu-reza, lascivia, idolatria, hechiceria, enemistades, con-tiendas, emulaciones, rencores. disensiones, bandos, sectas, envidias, homicidios, embriagueces, glotone-rias y otras semejantes a estas En cambio, el fruto del espiritu es: caridad, gozo, paz, longanimidad, benignidad, bondad, fe, mansedumbre, continen-cia ", Nadie puede sustraerse a la evidencia de estos hechos, pero con todo: la gente se tapa los ojos y los oidos, porque no quiere renunciar a los idolos hala-gadores de su sensualidad, egoismo y vanidad. El viejo mundo ya estd sintiendo inevitablbemente las consecuencias de sus errores. Ojalä se despertara de su letargo el continente nuevo en la hora buena, remediando el mal antes de que se derrumbe todo. Ojald se dieran los responsables a meditar las palabras profeticas del viejo Simeon del Evangelio al presentar a Jesus: “He aqui, Čste estd puesto para la caida y levantamiento de muchos, y para senal a la que serd contradecido" . Que palabras grandes, acentuadas todavia mas con las palabras mismas de Jesus, una profecia y condenacidn a la vez: "Nunca habdis leido en las escrituras: la pie-dra que desecharon los que edificaban, esta fue puesta por piedra angular Y el que cayere sobre esta pie-dra serd quebrantado; y sobre quien cayere lo des-menuzard". SI! JESUCRISTO ES LA PIEDRA FUNDAMENTAL Los cimientos de la humanidad estdn hundiendose. Asi como un mecanismo complicado, sčlo puede fun-cionar bien si marcha exactamente por el plan de su inventar y se descompone por la menor falta de los engranajes, lo mismo sucede con la humanidad, obra del Creador. Solo en acuerdo con los planes de Dios Creador y Jesucristo, el Reparador de esta obra, puede marchar bien. Desquiciado fundamentalmente debe descomponerse, como el corazčn arrancado de su sitio orgdnico. “En ningdn otro hay salvacion". Lo dice el Evangelio y lo comprueban los hechos. Para hacerlo mäs presente, La Iglesia instituyö la fiesta de Cristo Rey, que debe reinar en los corazones en las inteligencias, en las familias y en la sociedad. REY DE LOS CORAZONES Cuando se cansö de aullar y despues de aplacar su ira, volvio al lecho. “Diganme, ^quien robo a los caballos? ^Quien matö al guardiän?” Balambak se dejö oir. “i Senor, tü bien sabes quien fue el inütil que robb los caballos! Mas, ya que lo ordenas, hablarä tu humildc servidor. Balambak fue a medir la huella en el barro y la comparo con la que estä al lado del fuego. Mira, senor, es el pie de aquel csloveno que anoche recibiste como amigo.” “^Ese esloveno? ^E1 viejo?” “El joven, senor." “jTras eilos! Balambak, toma al mejor caballo y al mejor companero y j vete tras ellos! Manara al amanecer ya puedes traerme su cabeza. j Vete! j Galopa como el huraeän, no im-porta que ambos caballos mueran! jQuiero la cabeza de ese perro!” Balambak eligio companero y caballo. Volaron por la colina tras la huella. En cl camino, se lanzaron en salvaje galope; solo los caballos hunos podian resistir ese esfuerzo. Tunüs volvio a dar sus anteriores ordenes. Adelante envib a los caballos cargados, mientras el y un grupo de hu-nos se escondieron en una emboscada. * Radovän e Iztok cabalgaron hasta la manana, lo mäs ligero posible. El camino era recto, sin senderos; a la derecha murmuraba el rio Tonzus. Los caballos habian descansado y comido. Iztok se movia sobre el alto dorso como si se tratarä de las suaves pieles en las que se sentaba en el castillo. Gruesas gotas de sudor corrian entre los cabellos blancos de Radovän, rociaban la frente y se deslizaban por la larga barba. Cuando aparecio el sol, el müsico fue rezagändose. Su caballo no demostraba tanta agilidad como el de su com-panero. No levantaba tan alto los cascos y sus pasos eran mäs cortos. Erguia la cabeza de cuando en cuando pero en seguida la dejaba caer. Iztok esperaba a Radovän y le su-geria, con palabras amables, que tomara la rienda con mäs vigor. Fäcil era conocer que el caballo de Radovän era mäs joven y mejor que el de Iztok. Pero, el animal sentia que no lo guiaba una mano fuerte y quei no apretaban sus flancos potentes rodillas. Radovän se limpiaba el sudor de la frente y murmuraba palabras incomprensibles. Sus hirsutas1 cejas estaban frun-cidas, sus ojos velados miraban al valle por entre las orejas de la bestia. “jPadrecito, cambiemos los caballos!” “No lo pasare tan mal sobre el tuyo. jOh, soy un miserable!” Enojado, golpeö la lira con el codo, pues se le estaba Ves čas med ofrom so pevci prepevali Marijine pesmi, med katerimi sc nam je prvič oglasila prelepa: Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti slavo da. . . Še z drugimi pesmicami so nas pevci presenetili. Kdo pač ne bi dal obilnega priznanja njihovemu vnetemu trudu in vrlemu pevovodju, ki se je toliko prizadejal in je lahko ponosen na uspeh. Naj Marija poplača vsem njihov trud. S prav posebnim zaupanjem morejo dvigniti svoj glas k naši Pomočnici. Saj so v njeno čast vse to storili. Še eno poglavje je čakalo. Pevcem, ki 'se nedeljo za nedeljo trudijo, je vsaj eno znamenje hvaležnosti treba dati ob tej priliki. Zato so se dogovorili rojaki, naj se jim napravi obed skupno z duhovniki in še drugimi rojaki. Toda kje pa naj se zberemo? Mnogo dobrih rojakov je, ki so ponudili svoj dom. Šli bi lahko k Šerugovim na Pineyro, ali k Preiningerjevim v Sarandi, ali k Gombocu na Avellanedi... In če bo slabo vreme?... Ne, treba je tako da bo zavarovano za vsak slučaj in... Zakaj pa imamo društveni lokal, ki ima prostorno krito dvorišče, kjer je prostor tudi za tako stvar. Pa so se ponudile pridne gospodinje za kuharice: Sapačeva, Gombocova in še druge. Tako smo imeli po končani slovesnosti pogrnjene mize in veselo kosilo, pri katerem so tudi pevci imeli veliko besedo. S slovesnimi petimi litanijami smo končali slovesnost blagoslova zastave. — na BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA ima sestanek na AVELLANEDI 15. novembra; PATERN ALU 29. novembra. cayendo. por la espalda. Con la derecha, sofrcno el caballo, hastii que este levanto en alto su largo cuello hinchado y empezč a corcovear. “j Asi, asi, padrecito!” Se lanzaron a un galope mas rapido, cabalgaban uno al lado del otro, silenciosos. Iztok estaba contento de poder continuar asi su camino. Varias veces se volvič cautelosamente para mirar el camino, por si a lo lejos aparecia alguna nubecilla de polvo. Lo preocupaba mucho. Si los hunos habian descubierto muy temprano su desaparicion; estaban perdidos. jPodria escapar-se el solo! Pero Radovan? £1 no podria resistir. A escondidas, trataba de apurar el caballo dc Radovan. Pero Radovan se diö cuenta y balanceč los brazos para hacer equilibrio. “j Me haris caer del caballo! j Me mataras! j Oh, que clase de hijof’ “j No, padrecito! j Pero debemos seguir adelante! Si los hunos se lanzaran tras nuestro...” El miedo rodeč a Radovan; pero no se dclatč. Apretč el caballo cuanto pudieron sus cansadas piernas, estiro las riendas y siguieron nuevamente a galope tendido. El sudor corria en apretados surcos sobre la freute. * El sol se acercaba al zenit. A derecha e izquierda del hermoso valle empezaron a asomar montanas mäs altas, la llanura se estrechaba, casas blancas hrillaban por las laderas, en medio de hojas amarillentas. Sofrenaron los caballos, cubiertos de espuma y can-sancio. Radovan miro a derecha e izquierda por las colinas. ‘^Aun no se ve a Epafrodit? En Odrina estarä bebicndo, griego borracho, mientras Radovan sufre sed por su culpa, j Que lo alcance Tunus! . .. ^Adčnde me arrastraste, Iztok?” “j No te lamentes, padrecito! jTu lo aconsejaste!” QTu lo aconsejaste? j Ah, si! Cuando el mušico dijo9 jToma el cuchillo y mata! ^Cuando? jOh, Morana! jYo que viajaba tan tranquilo! jY ahora, contigo, tengo todos estos dolores!” “Si quieres, podemos desmontar, Radovan. Nos acosta-remos a la sombra para que descanses. Tengo un pellejo de vino. [Mira, lo guarde para ti! Los hunos no vendrän tras nuestro.” QQue no vendrän? ^Que sabcs tu? Yo solo se que debo huir, aunque me duelen los huesos como si hubieran estado sentadas encima mio dicz pestes durante tres noches consecutivas. j Oh, Morana!” Räpidamente atravesaron la desicrta carretera. Los caballos se sacudian mientras arrancaban el pasto časi seco del borde del camino. “j Dame el pellejo!” Iztok lo saco de entre los pliegues de su tunica de lino y se lo entrego a Radovan. El anciano bebio con fruicičn. Entonces Iztok descubrio a lo lejos, hacia adelante, una nube de polvo y oyö el chirrido de unas ruedas. “jMira,1 padrecito! jTal vez sea el comerciante!” Radovan abandonč el pellejo medio vacio y observč con los ojos desmesuradamente abiertos. El resonar de las ruedas se distinguia claramente, en el camino se divisaron algunos caballos. “jPor la Providencia, es Epafrodit! ^Quien otro sino? Debio marchar muy rapido y salir temprano de Odrina. El camino es largo.” Enseguida acercö el pellejo a la boca y lo vacio hasta la ultima gota. “jAhora, hijito, rapido! jQue šepa Epafrodit cuanto tuve que sufrir!” Largaron los caballos al galope con fogosidad juvenil. Muy pronto desaparecič la distancia que mediaba entre ellos y el comerciante. iPaz! [Paz! — gritaba el müslco agitando la lira... “jPax, eirene! jPax, eirene!” (eirene — paz en griego). Radovan gritaba y sacudia la lira sobre su cabeza, a medida que se iba acercando; porque delan te del carro viajaba un buen nčmero de mercenarios armados. Cuando divisaron a Iztok y a Radovan aferraron mejor sus lanzas y los observaron con interes. “jPax, eirene!” Repetia Radovan, haciendoles reve-rencias. Cuando los jinetes vieron que estaban desarmados, aflojaron las lanzas y los observaron con curiosidad. Con todo, no les permitieron separarse del centro del grupo. Volvieron las cabalgaduras y se acercaron al carro, que habia quedado rezagado. Radovan enjugaba el sudor y repetia sin cesar: “Pax, pax, pax.” Cuando se sintič mas aliviado, preguntč en un mal latin, mezclado con palabras griegas si viajaba con ellos Epafrodit. Los mercenarios se sorprendieron y acercaron aun mas sus caballos a los de Iztok y Radovan. QQue quieres con nuestro senor Epafrodit?” “jLibrarlo de la muerte!” Y dirigič una mirada de soberbia por sobre el grupo. Todo su miedo habia desaparecido para dejar en su lugar al orgullo y a la astucia propia del interesado mušico. “Librarlo de la muerte?” Murmuraron todos a una y se miraron sonriendo. “j Por Cristo, a quien vuestro senor eleva sus oraciones, les digo que so n; locos si es que se rien de mis palabras!” “Echa del caballo a ese necio barbaro!” Grito uno de los jinetes prendiendo a Radovan. £stc lo oyo y, enojado, se afirmo sobre el caballo. QGolpea al barbaro, golpealo, golpea! El barbaro se-guirä su camino, pero vuestras cabezas rodarän por el pasto como zapallos cortados. j Por Cristo!” Radovan se persigno torpemente. “j No sigas hablando! Prosigan su camino y dejen en paz al senor, que descansa en su carro. Nuestras lanzas y nuestras espadas lo librarän de la muerte.” “Nosotros seguiriamos si tuvieramos corazon de perro, jcomo el tuyo! Asi pues, no me voy; yo librare a Epafrodit.” La cuadriga se detuvo delante de ellos. Un hermoso tapiz damasquino cubria el carro, para dar sombra. Se movio y entre sus pliegues brillaron los ojos grises del griego Epafrodit. “j Epafrodit, Epafrodit!” Gritaba Radovan. El comerciante hizo sena a un guardiän para que se acercara. QQue quiere el barbaro?” “jDice que quiere librarte de la muerte, senor! jMe parece que estä loco!” Separando la alfombra, el griego se mostro sobre el carro. En las afeitadas mejillas mostraba una nariz un tanto afilada i aguilSna. En sus pequenos ojos parecian arder esos ocultos fuegos, que escudrinan el porvenir y hacen cälculos sensatos. "jQue sc acerque el bärbaro!” Radovan recibiö orden de desmontar. Cansado y des-hecho, bajö dcl alto caballo y se abriö camino a fuerza de suspiros. “jRapido! ;Di que deseas! Tcnemos prisa. Si tienes hambre, que te den pan; si sed, tirate al suelo y bebe, alli tienes agua.” Y con ademän senorial Epafrodit senalö el rio. “jNo mendigo, senor! Los müsicos nunca mendigamos. Si no nos ofreccn, los hombres, si Io hacen cielo y tierra!” Epafrodit soltö la rienda con una mano, los caballos sc movieron y la cuadriga ya iba a continuar su marcha. “jDetente, Epafrodit! jNo vayas a la muerte! jTunüs te espera en una emboscada!’’ Radovan gritaba y se asia del carro. El nombre del jefe huno diö en el blanco. Los caballos se pararon; y los jinetes se acercaron al esloveno. “j Mientes, barbara! jTunüs estuvo hace apenas unos dias en Odrina y llevaba consigo una carta con el sello del Emperador!’’ “jCristo, tu Senor, te cuide en tu ceguera! ;Mira estos caballos! ;De quien son? Hunos, de Tunüs. jLos robö mi hijo! Anoche cantamos para los hunos; Tunüs estaba borracho; solto su lengua, nombro tu respetable nombre y afirmö que esta noche te asaltaria. Senti entonces lastima hacia ti; mi hijo jugö su cabeza para apoderarse de los caballos, por ti se arriesgö, Epafrodit, a quien no conocemos. jY ahora mi-rame! ;A travcs de la tünica se ve la sangre, pucs para sab varte iba a la muerte, sobre este caballejo que tiene el dorso tan duro como los dientes de una horquilla!” Epafrodit sc asomö; en sus mcjillas se leia la credulidad, miraba los cabalos; los jinetes dudaban, pues todos habian visto a los hunos en, Odrina. En ese momento, inesperadamente grito Iztok, que no habia entendido la conversaciön. “jLos hunos! jLos hunos!’’ “jHünnoi, Hünnoi!’’ Iba de boca en boca. Todos se dieron vuelta. Sobre ellos se abalanzaban dos caballos. En un segundo, todas las lanzas estaban en ristre. Epafrodit saltö del carro y monto sobre su hermoso caballo arabe, que estaba atado detras de este. Tambien Radovan subio prontamente en su caballo, ob vidado de sus dolores. “jSölo dos! jEstos vienen tras nuestro! jAtäquenlos!” Grito Radovan. | “jDetenganse!” ordenö Epafrodit. Bien se distinguen los trajes hunos, tan cerca estaban los jinetes. Entonces se detuvieron inesperadamente; reco-nocieron al carro de Epafrodit y a los caballos robados, sobre ellos a Radovan y a Iztok en sus blancas tünicas. Gritaron una maldicion huna sobre los eslovenos, giraron sus caballos y desaparecieron con la velocidad del rayo. “^Epafrodit!, ^todavia dices que miento?” “jNo mientes! jDe regreso! jTunüs es un terrible ban-dido!’’ Dieron vuelta al pesado carro. Los mercenarios debieron quedarse muy atras para cuidar la retaguardia. QQue puedo darles en pago?’’ Pregunto el comerciante a Radovan. “Permitenos acompanarte a Bizancio; hacia allä nos di-rigimos.’’ “Bien, a Bizancio conmigo, entonces. Despues ireis a mi casa; habrä grandes fiestas y serä dificil encontrar alberguc. Por eso sereis mis huespedes.” Radovan guinö un ojo a Iztok, que no comprendiö por-que; pero comprendiö que todo iba bien... “Aün otra cosa, senor, si podria sentarse al lado del conductor. jEstoy cansado!” Epafrodit le permitio subir al carro. Los cascos de los caballos resonaron sobre la carretera y las ruedas crujieron. El carro desapareciö envuelto en una nube de polvo. * * * Esa misma noche, Balambak llegö hasta Tunüs. “Y la cabeza?” Rugiö el jefe. “jToma la mia! Los eslovenos nos delataron. Epafrodit vuelve a Bizancio.” Tunüs tronö. QQuien delatö mis planes a esos perros? jQue sea des-truido en el acto!” “Balambak, tu siervo, te dice: el vino delata los secretos.” “jQue sc lo destruya, como dije!” Balambak cortö todos los pellejos, para que se derramara el vino. Cuando el suelo quedö enrojecido por el generoso liqui-do, Tunüs juro por el ataüd de oro de Atila y por su mas hermosa mujer, Kerka, que la sangre eslovena correria a torrentes. (Continuarä) četniki v Sloveniji Delovanje zasedbenih žet v Sloveniji, ki so pretrpele v razdobju od 15. julija do 10. avgusta zelo težko izgube, se jo v zadnjih dneh zelo umirilo. Laško napredovanje je ustavljeno skoro v vseh odsekih. Ponekod so naši bataljoni celo zaveli z uspešnimi protinapadi. Najbolj srditi boji so divjali zadnje dni v odseku Borovnica-škofja Loka, Grosuplje-Krim. To so osvojovači neprestano s topovi obstreljevali naše postojanko in; sieer z ognjem iz 16 ^baterij, do-čim so na okrožja Blok osredotočili ogenj iz 8 baterij in enega bataljona strojnic. Najtežje izgubo so imeli fašisti v nekem odseku, kjer so ujetniki sami pripovedovali, da je padlo v enem dnevu 320 vojakov in oficirjev. Gverile! krimskega oddelka so v začetku avgusta poskusili nekaj posebno smelih podjetij, katera so srečno in uspešno izvedli. Dne 3. avgusta so gverilci te skupine vrgli iz tira vlak, ki jo vozil laške čete proti Kočevju. Promet na tej progi je bil pretrgan celih 24 ur. V vaseh Osredek in Centa, kjer ni bi- lo nobenih spopadov, so fašisti pomorili vso moško prebivalstvo. Ducate drugih vasi je zadela ista usoda. Fašistovski barbari so popolnoma do temeljev porušili Sodražico in zažgali in uničili vse kraje v južnih predmestjih Ljubljano na črti Grosuplje - Žoliinlje - Brezovica - Borovnica. Vasi Mačkovec in Travna Gora so zgorele. Neprestano bombardiranje in požiganje vasi in sel se nadaljuje v mnogih krajih Slovenije, najbolj pa v Beli Krajini. Belokranjski gverilci s pomočjo petega oddelka slovenskih gverilcev nadaljujejo uničevanje obkroženih laških posadk in zavzemajo posamezne, samotno ležeče utrdbe. Bazen trdnjave Hrast, so belokranjski gverilci zavzeli tudi utrdbe v Hožneni Dolu in Ratožu. Poslednjega so vzeli z napadom, v katerem jo bilo ubitih 30 laških vojakov in ravno toliko ranjenih. Drugi gverilski oddelek je zavzel laško utrdbo pri Zajcu (na cesti iz Novega mesta čez Gorjancev v Metliko) in ubil 20 laških vojakov in častnikov. Naše izgube v teh bojih so bile izredno majhne in štejejo lo 3 mrtvo in 9 ranjenih gverilcev. V Žirovnici Prva skupina slovenskih gverilskih oddelkov na Gorenjskem je v avgustu neprestano napadala nemške posadke in železnice. Več mostov je bilo pognanih v zrak, med njimi železniški most v Žirovnici. Moštvo prve stotnijo prvega gorenjskega gverilskega bataljona je obkolilo v bli. žini Žirovnice hišo, v kateri so bili nastanjeni prisilno mobilizirani Slovenci, ki so so udali brez boja. Gverilci so jih razorožili in poslali domov. Kokrška gverilska skupina je obkolila nemško žan-darsko posadko v bližini Tržiča in pobila takorekoč vso fašistovsko garnizijo — 80 Nemcev. Gverilci so zaplenili vso vojno opremo to posadke. Pri Podnartu so gorenjski gverilci pred kratkim vrgli iz tira nemški vojaški vlak. Veliko število nemških vojakov in častnikov jo bilo ubitih in ranjenih. Zopet drugje so gverilci pognali v zrak tri tovorne nvtomo. bile polne nemških vojakov. LAS SUPLICAS PARA LA PAZ Invitamos a todos los amigos de la colectividad Yug°slava Pa" ra que concurran a la hermo-sisima basilica de la Medalla Milagrosa en parque Chacabu-co. Curapaligüe 1200 y Asam-blea, para implorar la paz del mundo. La peregrinaciön yugoslava se realizarä el dia 22. de Noviem-bre. La misa serä a las 10 horas y la bendiciön a las 17 horas. Interpretern la misa latina el coro esloveno de hombres. • CELODNEVNI SHOD Z MIROVNO PROŠNJO v svetišče ČUDODELNE SVETINJE se vrši 22. NOVEMBRA. Zberemo se ob 9.45 na pločniku nasproti cerkve in z zastavo na čelu odidemo v cerkev. Bazilika je bila dograjena letos v maju in je dragocen biser stavbene umetnosti. 22. NOVEMBRA SE VRŠI SHOD IN MIROVNA PROŠNJA SLOVENCEV V baziliki čudodelne Svetinje (Medalla Milagrosa), ki leži na stiku ulic Curapaligüe in Asamblea v parque Chacabuco. OB 10 URI BO SV. MAŠA. OB 17 URI BODO PETE LITANIJE. To bo prvi naš obisk v to prelepo Marijino svetišče. Kdor pozna zgodovino čudodelne svetinje, kmur je znano nešteto čudežnih uslišan j, katere so verni dosegli po prošnji podprti z zaupanjem v čudodelno pomoč, pač razume, kako je bilo mogoče, da je svetišče čudodelne Svetinje v pol leta, odkar je dovršeno, doseglo tako velikanski obisk romarjev. Z nobenim svetiščem se še kaj takega ni zgodilo tukaj in najbrže nikjer v tako kratkem času. .... Marija je obljubila in tudi obljubo izpol-nuje, čudežno uslišuje, kadar je v srcu prava vera in vdanost v božjo voljo in kadar je prošnja v Jezusovem imenu. Zato bomo pa tudi mi v obilnem številu pohiteli na obisk k Mariji 22. novembra in njej izročili naše potrebe in prošnje. Njej bomo ponesli pa tudi najsilnejšo potrebo in prošnjo našega naroda, v imenu vseh tistih, kateri morajo ječati v grozotah vojske, v imenu naše trpeče domovine. Našo Marijo Pomagaj bomo ponesli v njeno svetišče, da naj stegne svojo roko v pomoč narodu, ki je s tolikim za upanjem k njej svoje roke dvigal! Prišli bomo namreč z našo novo zastavo. Bodite točni! Sveta maša se začne točno ob 10 uri,.zato moramo biti na mestu četrt ure preje. Zbrali se bomo na pločniku (vereda) Av. Asamblea nasproti cerkvi na strani proti parku, od koder bomo z zastavo na čelu stopili v svetišče. Dovozna sredstva: Omnibusi: 9, 22, 34, 44, 48, 54, 70. Colectivi: 4, 7, 26, 27, 62, 66. Tramvaji: 26, 46, 48. ZAHVALA ROJAKOM V skladu s programom sem obiskal rojake v Cördobi, Alti Graciji in v Rosariju, V CORDOBI je prišlo 14. in 15. oktobra precej ljudi k sv. maši. Obiskal sem večino slovenskih družin in bil povsod lju-beznjivo sprejet. Obiskal sem tudi Andreja Laha, ki je bil pred tremi meseci operiran in sem ga našel pri zdravju, ki obeta dobro. V ROSARIJU mi je okrajšal pota g. konzul Rubeša, ki mi je omogočil obisk večine rojakov. Vsem, ki so me tako ljubez-njivo sprejeli in g. konzulu za vožnjo naj se še enkrat toplo zahvalim. V Paranš. nisem mogel iti in prosim rojake, če bi poravnali naročnino po poštnih bonih. Janez Hladnik. r^HUREDITE)^SL(W ENMlf^OLE^'l I se vrši 8. NOVEMBRA ob 16 uri v k !jj Armenski dvorani - ACEVEDO 1353 se ti Kdo si ne želi veselega trenutka? Lepšega veselja pa, kot j' ti ga nudijo prelepi nastopi naših otrok, iščete zastonj, j! ti Zato ta dan vsi pridite! —- S tem boste tudi podprli i\ ijj slovensko šolo, kar je narodna dolžnost vsakega Slovenca, j j UNA PAGINA DE HISTORIA (Continuaciön) LAS INCURSIONES TURCAS EN LA SEGUNDA MITAD DEL SIGLO XV. La muerte del rey Vladislao, el ultimo sucesor de la rama albertina de los Habshurgos (f 1457) desgarrö 1$ uniön entre Austria, Bohemia y Hungria, la que Vladislao mantenia aün con su persona. Las peleas por la posesiön de estos paises pronto empezaron y no exenta Eslovenia. En Bohemia en 1458 es elegido rey Jorge de Podebrad en Hun-gria Mateo Korvin que la canciön populär eslovena conoce bajo “Kralj Matjaž” (rey Mateo). En las provineias austria-cas se combate por la sucesiön entre varios miembros de la dinastia reinante, sobre todo entre el emperador Federico y su hermano Alberto. El interes de la union, la defensa hacia afuera, la seguridad del territorio y de la poblacion, todo eso eran pamplinas, lo principal era l'a codicia y avidez por la tierra, aunque con csto sucumbian la cultura y economia. Las tropas mercenarias saqueaban el pais bajo el mando de sus generales. Uno de ellos era el husita checo, Juan Vitovec, quien anteriormente estaba al servicio de los condes de Celje; desaparecidos estos, cambio frecuentemente de amo, erigien-dose ultimamente, por gracia del rey Vladislao en banus de Eslavonia y conde de Zagorje. Entre los eslovenos “este heretico checo adscripto al diablo” ha dejado huellas muy hondas. En “Pegam” de la canciön populär “Pegam in Lanv bergar” esta conservado el nombre del condotiere checo. Comandantes y soldados checos, conocidos por sus dotes mi-litares, eran muy numerosos en aquel entonces en los ejer-citos mercenarios. Las hazanas de Juan Vitovec fueron epi-sodios dolorosisimos de la historia eslovena. Časi toda la Carniola superior (desde Ljubljana hasta Jesenice) y buena parte de Estiria sur, fueron escenarios de batalas y saqueos. El pobre campesino no tenia seguridad ni de su vida ni de sus animales, ya que repentinamente se presentaba algun grupo de soldados, mejor dicho bandidos, que se llevaban lo que se les antojaba. Otro de tales comandantes de aquella epoca era el csloveno Andres Bauml{ircher, un tipo de fuerzas fisicas ex-raordinarias. Este tambien estaba al servicio de varios dinastas hasta que por fin se afianzö en la corte del rey hungaro Mateo Korvin. Los nuevos reyes de Bohemia y Hungria, que por «plec-ciön salieron del seno del pueblo, co-decidian en asuntos internos de los paises habsburgueses. Durante el conflicto entre el emperador Federico y su hermano Alberto, el empc-rador hasta llego a ser asediado en su castillo de Viena. Tan solo la oportuna ayuda del rey checo y de Baumkricher salvö al emperador de una Situation embarazosa. La muerte del archiduquc Alberto (| 1463), quien no tenia hijos, apaciguö la tirantez en la dinastia de los Habs-burgos. Mas nuevas dificultades surgieron en el sur. La ciudad de Trieste logrö del emperador un edicto segun el cual las mercaderias provenientes de las provineias habsbur-guesas sc debian exportar por el puerto de Trieste. Los eslovenos rehusaron aceptar tal medida y preficieron exportar por via de Capodistria, puerto vcneciano. El conflicto diö origen a una guerra, en la cual löst venecianos — para defen-der los intereses de sus amigos comerciales eslovenos — empezaron a sitiar Trieste. La ayuda prestada por el emperador a Trieste era insuficiente y la ciudad se viö obligada a una paz desventajosa. Los venecianos obtuvieron los castillos Mokovo y Sacerb — situados muy cerca de Trieste — los poblaron con sus guarniciones y tambien en la ciudad misma se fortaleciö el partido veneciano. Sus intrigas dieron resul-tados fatales para el porvenir de los paises litorales eslovenos, ya que el elemento latino, arraigado en las dos ciudades ma-ritimas: Trieste y Capodistria, resto de los pobladores an-tiguos de dichos pueblos, recibieron nuevo entusiasmo para conservar su carater latino. A no ser por este hecho, todos los descendientes romanos, en aquella parte, hubiesen que-dado asimilados por la poblacion eslovena que los rodeaba. OPAZOVALEC Ljubljančani se ne smejo ganiti brez prepustnic Prav isto seveda velja za vse kraje. Vsak 14 letni mora imeti osebno izkaznico. Če gre iz ene občine v drugo pa tudi prelaznico, s katero sme le po določeni cesti. Če ga zalotijo na drugem kraju ga kaznujejo do 5000 lir kazni. Na poziv se je takoj ustaviti, če ne streljajo. Ponoči pa se strelja tudi brez poziva. Gozdovi ob cestah Ljubljanski komisar je odredil, da mo. rajo ob železnici in nekih cestah posekati 150 m n*a vsako stran vse drevje in grmovje. To delo morajo opraviti lastniki sami v 00 dneh. Ta odločba volja za celo železnico od Postojno skozi Ljubljano do Novega mesta; nadalje ob veliki cesti iz Postojne skozi Logatec v Ljubljano; ltakek-Cerknica; Grabo vo-Bloke-Bločice, Bloška Polica-Lož; Ljubljana-Višnja gora-Novo mesto. Lastniki posekanih gozdov imajo pravico prositi za davčno olajšavo, čez tri lota bodo morali spet pogozditi posekano laze. Italijanski škofje so se zavzeli za zatirane Slovence. Poslali so Mussoliniju obširno spomenico, v kateri navajajo nasilstva in poboje nad mirnim prebivalstvom, ki so jih zagrešile vojaške in fašistične oblasti. Spomenica zahteva ukinitev miličnt) in vojaške uprave in upoljavo civilnih oblasti. Tako poročilo smo dobili skozi Švico. Kot talca sta bila ustreljena: na Jesenicah Zalokar, znani športnik kluba Bartstvo, v Kamniku pa diplomirani pravnik dr. Benkovič. V Ljubljani na ulici je bil ustreljen Jakob Jan, znani narodni borec iz Gorij pri Bledu, bivši narodni poslanec, banski svetnik in velik organizator katoliških zadrug i vodilni član Zadružne zveze. Borbeni duh v Sloveniji 1 ‘ Regime Eascista” zelo ostro protestira proti borbi slovenskih četnikov in med drugim piše tudi: če bi lo en teden civilno prebivalstvo hotelo dati roko ituli. jnnskim oblastem, bi že zdavnaj nastopil mir v Sloveniji. Tako pa so ljudje nespravljivi, ‘ kor so jih zapeljale pridigo dr. Korošca in besede Stalinove”.... Vlak internirancev so rešili slovenski četniki. 2000 moških so peljali v Italijo. Pri nekom viaduktu blizu Borovnice se je vlak nenadno ustavil in je že bil v rokah 24 četnikov, največ akademikov, katere vodi dr. Karel Bablar. četniki so dobili mnogo pomočnikov in mnogo potrebščin, katere so ob enem z vlakom zaplenili. Posledica pa je bila požig Borovnico in nekaterih drugih vasi. Kočevarji na Bledu Nekatere so presolili na Bled, od koder so eni že bili naseljeni na stalno kraje na štajerskem kot polni Nemci. Velike internacije Slovencev V zadnjih dneh junija so Italijani aretirali nad 6.000 Slovencev. Med njimi jo bilo zelo mnogo študentov od Ki leta naprej. Vse aretirance so odpeljali v Gonars blizu IJdine na Goriškem. Med interniranimi je tudi bivši nar. poslanec Pavle Masič in žel. uradnik Cimperman, število internirancev je s tem naraslo že na 10.000 oseb. En tak transport internirancev so pri Borovnici napadli gverilci in osvobodili in odpeljali s seboj skoro vse v vlaku se nahajajočo internirance. Slovenska govorica prepovedana! Italijanske oblasti so v Trstu z uradnim razglasom prepovedalo uporabo slovenske govorice! V Ilirski Bistrici Radi tega, ker so bili ubiti trije italijanski oficirji, so Italijani v okolici Ilirske Bistrice ustrelili 75 slovenskih kmetov ter popolnoma uničili 7 vasi. Italijani zapirajo Dne 25. februarja so Italijani v Ljub. ljani zaprli Petra Kovačiča, bivšega profesorja veron auka v Celju. I)ne 5. marca so Italijani zaprli dr. Karla Capudra, direktorja I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Sodražica je bila požgana do tal Ta velika vas leži v bližini turjaških gozdov in je zato služila kot važna postojanka slovenskim četnikom. Koncem julija go celo van Italijani požgali. Po reuterjevih vesteh iz Moskve, so Italijani pri požigu Sodražice v Sloveniji pobili 1.500 ljudi. Vse prebivalstvo je bilo ali pomorjeno, ali pa je poginilo v plamenih. Laške vojne oblasti so dale požgati vse slovenske vasi na stari meji, v odseku med Ljubljano in Grosupljem. • V Kranju jo bilo koncem februarja aretiranih 74 oseb. Med aretiranimi so bili ljudje vseh slojev in poklicev. Med njimi je tucji mnogo žensk. Obdolženi so bili, da so podpirali osvobodilno fronto. Vsi aretiranci so bili odpeljani v zapore v Begunje. Med aretiranimi so bili tudi naslednji: Wedling Ivo, trgovec; Aljančič, sin čevlj. mojstra; Rauch, mag. pharmacije; nač. žel. postaje Toporiš in njegov sin; gospodična ICrčeva, hčerka trafikanterja na Stari pošti; sin vrvarja Šinkovca; Podjavoršck Hinko, trgovec; Zabret Lojze, Zabret Joško, oba tovarnarja v Britofu pri Kranju; dr. Matajec; dr. Herfort; Limnar Zlatko, brivski mojster, gdč. Korbarjeva; ing. Savnik; Benedik Franc iz Stražišča in njegov sin; Jereb, preddelavec v tovarni Semperih; mag. phar. Kmet; sin profesor Kmeta; gdč. škrljcva, uradnica v tovarni Lutese. Nadalje se je ob istem času nahajal v radovljiških zaporih neki dr. Tomšič iz Ljubljane, ki je bil noč in dan vklenjen v verige. Opomini laškega časopisja Slovencem Havasofi prinaša iz Rima sledeče: “Regime Faseista’’ znova prigovarja Slovencem, naj se ne pridružujejo gverilskim bojevnikom. List trdi, da se v začetku, ko so prikorakale laške in nemške čete, niso puntali in na ta način izrabljali naklonjenost režima ki jim je zajamčila njihov etniški karakter. Sedaj pa se je od komunistov organizirani odpor razširil med Slovenci in njihovo prikrito sovraštvo napram Italijanom je buknilo na dan in povzročilo colo vrsto sabotažnih poskusov in atentatov. Tako je zdaj že več kot leto dni. Slovenski narod stoji na križišču, piše “Regime Faseista’’. Pokazati mora svojo socialno in politično zrelost v dveh stvareh: ali bo zares odklonil banditizem in sodeloval z laško oblastjo, ali pa se bo postavil na stran sovražnikov civiliziranih narodov in bo moral potem prenašati posledice te odločitve. Ali z Rimom, ali z Moskvo. Na vsak način pa je potrebno zadušiti slovenski punt. Zastonj je upati, da bi bilo mogoče privesti slovenske partizano do pametnega in pravilnega mišljenja, toda razumni ljudje žive brez dvoma tudi onkraj Postojne in Ljubljano. Povejmo jim torej še enkrat, zaključuje list, da bo tudi italijanske potrpežljivosti enkrat konec. V Ljubljani je bila določena cena za suho polenovko 11 lir. Namočena stane 10 lir kilogram. Visoki komisar za ljubljansko pokrajino jo uvedel takozvani “enotni obed’’ za sobotno večerjo ter za obed in večerjo ob nedeljah. Goveje meso in teletina so sme prodajati le v soboto in nedeljo. Poveljstvo tretjega oddelka slovenskih gverilskih čet poroča, da je v toku meseca julija izgubila laška vojska na tem ozemlju 822 vojakov in 82 častnikov. V isti dobi so vrgli iz tira 9 sovražnih Na dvorišču pred “Slovensko Krajino’’ na dan blagoslovitve nove zastave na Avellanedi. Del vdeležencev pri skupnem kosilu. laških vojakov in 2 oficirja, a 17 je bilo ujetih. Tretji odelek slovenskih gverilcev se je boril tudi proti nemškim četam. Skupno so osvojevalci izgubili v juliju 1280 vojakov in oficirjev. Borci za svobodo so razen tega kaznovali s smrtjo 112 vohunov in izdajalcev. V isti dobi so vrglii z tira 9 sovražnih vlakov na železniški progi Ljubljana-Trst in Ljubljana-Novo mesto. Izvršili so 11 napadov na sovražne vlake, ki so prevažali vojni materijah Koroški Slovenec obsojen na smrt Dne 12. junija letos je bil v Celovcu ustreljen 112-letni K. Savš iz Sv. Petra pri Celovcu. Obdolžen je bil, da je že več let deloval proti državi in da je kot veleizdajalec razkrajal odporno silo nemške države. V Domžalah je učitelj po končanem pouku dejal šolarjem, da lahko zapojejo kakšno pesem. Zapeli so — jugoslovansko himno. V občini Sv. Martin pri Gorici je bil ubit gozdni nadzornik Ivan Prin-čip, fašist. V Trstu so bili ubiti 4 fašisti oz. simpatizanti. Radi teh dogodkov v juniju je grozilo italijansko časopisje Slo. ‘vencem, češ, da niso hoteli sprejeti prijazne ponudbe Italijanov. Nekdo pa daje svet, da bi bilo bolje pustiti aneksijo Ljubljane. V Tuhinjski dolini so gorenjski gverilci imeli spopade in ob tej priliki ubili več višjih nemških častnikov. Neprestani boji se vrše v predmestjih Jesenic in Kamnika. Nemški osvojevalci so večkrat brezuspešno poskusili plczeti Karavanke preko sedla na Ljubelu. Vsako pot so jili gverilci obsuli s težkim ognjem iz strojnic in pušk ter jih prisilili, da'" se umaknejo. Nemška kolona od približno 2.000 vojakov in častnikov je pred kratkim zopet poskusila napasti postojanke gverilsko skupine pri Polhovem gradcu. Tudi tukaj sc je moral sovražnik umakniti. V Zagradcu, ki leži v bližini Žužemberka so slovenski gverilci porazili laško kolono in ubili 80 laških vojakov in častnikov. V bližini Podstenca trajajo srditi boji že več dni. Italijani so do zdaj izgubili že preko 400 vojakov in častnikov, mrtvih in ranjenih. Prav posebno težke izgube je pretrpel sovražnik tudi v odseku Grosuplje-Borov-nica, kjer boji trajajo že več tednov. štajerski spomeniki V Doljnji štajerski se je začela akcija za iskanje pomembnih kulturnih spomenikov, ki jih zbirajo in pošiljajo v Hei- matmuseum (domovinski muzej), ki so bili nedavno ustanovljeni. To volja zlasti za predmete, ki jih izdelujejo krajevni obrtniki, folklornega in narodopisnega pomena, ter listine, ki sc nanašajo na zgodovino naseljevanja spodnje štajerske. Najdragocenejši med vsemi je bronast doprsni kip Germanika, ki so ga našli leta 1921. v Sv. Jurju pri Colju. To in ono iz Slovenije V Mostah se je dogodil prav posebno znamenit primer laške morale. Tam nekje je bil postavljen laški vojaški oddelek s strojnico, da čuva nad delom Most, ki so bile določene za hišno preiskavo. Blizu je bila mlekarna in lačni Lahi so dobili povabilo, naj pridejo na južino. Takoj so so odzvali in pustili strojnico na mostu. Ko so so najužinali in vrnili na svoje mesto, ni bilo strojnice nikjer. Slovenski fantje so jo bili namreč med južino odnesli, no da bi Lahom povedali, kam naj jo gredo iskat... Prav tiste dni, ko sem bil v Ljubljani se je vsesplošno govorilo, da so Nemci nekje na štajerskem dva avtobusa, polna slovenskih otrok, polili z nafto in za. žgali. Dalje, da po mnogih krajih vcepljajo otrokom bacile sifilisa in drugih spolnih bolezni, da na ta način narod že v kali zatirajo. Starejši mladini, zlasti dijakom in akademikom, pa da inokuli-rajo bacil tuberkuloze. Prav stare ljudi pa, ki so jim iz kakršnegakoli razloga na poti, morda zgolj z ekonomskega vidika, ne izseljujejo, ampak jih odvažajo v neko bolnišnico iz katere nihče več no pride ven. Kvečjemu lepega dne dobijo sorodniki kupček pepela. Enaka usoda preganja bolne ali fizično pomanjkljive. Naše knjige pobirajo Ljubljana, 19. marca. — Opozorilo novomeškega Dopolavora. Predsedstvo občinskega Dopolavora v Novem mestu poziva vse tisto osebe, ki še imajo knjige, ki so bile last bivše Sokolske knjižnice v Novem mestu, da jih izročijo do 31. t. v sedežu bojevniškega fašija v občinski hiši. Vsi, ki v predpisanem roku ne bi izročili knjig, bodo izročeni policijski oblasti. Gorenjsko pride pod Italijo? 26. junija je .Bern sprejel iz Ljubljano poročilo, da je bil med Hitlerjem in Mussolinijem dosežen sporazum, po katerem naj bi Gorenjsko dobila Italija. V zameno naj bi Italija poslala večje število vojakov na vzhodno bojišče. Tovarne selijo Iz slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Nemci, prihajajo poročila, da Nemci razdirajo tovarne in jih preseljujejo nekam v vzhodno Nemčijo. V Kranju, kjer je bilo središče tekstilne industrije v Slo- LISICA ZVITOREPKA DVOBOJ NAJ ODLOČI Nadalje me toži tudi gavran Krokač; pravi, da jo izgubil svojo starko, in seveda, precej je zopet Zvitorepka vsega kriva! Bog si ga ve, kako ostudno govno je požrla stara Krokača in kaj ji je obležalo v želodcu! Morebiti jo pogoltnila kako ribo s kostmi vred in jo svojo požrešnost morala plačati z življenjem? Mogočo, da je potem žalujoči mož sam obral in okav-sal svojo rajno ženo! Kdo v6, ali ni morda celö sam kriv njene smrti, da si je na ta način priskrbel mastno južino? Saj Vam jo znano, da gospod krokar osobito ljubi mrhovino. Ako bi ga natančno izprašali in ako bi ga smela nekoliko priviti, bi zvedeli najbrž dokaj zanimivosti, ki jih je črnosuknež previdno zamolčal. Pa kako bi bilo sploh mogoče, da bi bila prišla v bližino gospe Krokače in jo vrhu tega še zavratno popadla! Saj je vendar vsem znano, da vrane po zraku letajo, a jaz hodim po zemlji! Ako me hoče kdo takih in podobnih zlodojstev obdolžiti, naj svoje trditve, tudi dopriča. To smem vsaj kot boljarka zahtevati, a som tudi pripravljena da pretrpim najhujšo kazen, če se mi količkaj dokaže. Ako se pa prepir ne d& zlepa poravnati, sem tudi pripravljena, da z orožjem v roki pred pričami varujem svo- veniji in kjer je bilo v tekstilnih tovarnah zaposelnih nad 10.000 delavcev, jo večina tovarn že praznih, stroji pa preseljeni v Nemčijo. Novi dokazi italijanskega terorja Reuter javlja 26. jun, po poročilih italijanskega radia, da so v italijanski trdnjavi Brevetta ustrelili deset članov oboroženo uporniške skupine, ki so jih zajeli meseca aprila pri nekem spopadu na gori Nanos pri Gorici, blizu jugoslovanske meje. Posebno sodišče v Rimu je “ugotovilo, da je skupina po svojem prepričanju strogo komunistična”. Na smrt so obsodili še šest drugih, sedem pa na tridesetletno ječo. Zvemo tule imena: Vinca, čekada, Rist, Prešeren, žre. bot, Frank, ICansi, Bevc in Dolguj so bili ustreljeni. Karel in Franc Maselj, Ferjančič, Sorta, Tremoli in Peter Zorc so bili obsojeni na smrt v odsotnosti. Alojzij Maselj in Alojzij Vrečar sta bila obsojena na trideset let težke ječe, ker sta še mladoletna. Vseh ena in dvajset upornikov so ujeli pri Gorici v oboroženem spopadu 18. aprila. Državni tožilec jih je vse opisni kot člane oborožene protidržavne družbe. Iz raznih virov “ Popolo d'Italia” 10. jun. poroča, da je italijanski vojak v Ljubljani v Jugo- jo čast. In kdor zmaga, temu bodi pravica! Tako je bila že od svojih dni viteška navada in tudi Zvitorepka sc ji radovoljno klanja!” Vsi, ki so to slišali, so sc čudili Zvito-repkiuim smelim besedam in njeni neupogljivi srčnosti. A gavran Kroknč in kunec sta sc silno ustrašila, da si nista upala niti besedice odgovoriti. Oba sta jo po-hmuknila z dvora in so bežeč pogovarjala: ‘ ‘ Ni varno, da bi se še dalje protivila Zvitorepki. Razen naju ne ve nihče o njenih lopovščinah; kdo bi bil nama za pričo? Nič ne pomaga; krivico bo treba pretrpeti, a hudobno rjavko naj dobi sam bognasvaruj v svoje kremplje! In da bi sc bojevala z njo? Sevč ,baš to bi ji še bilo pogodu! Lisica je navihana in zvita, in če nas pride pet, je ne obvladamo. Ni dovolj, da je naju pahnila v nesrečo, še umorila bi naju rada!” Miškotu in Lakotniku je bilo težko pri srcu, ko sta videla, da sta jo gavran in kunec popihala z dvora. Miroljub pa je dejal: “Tu stoji Zvitorepka; pred kratkim je bilo toliko tožnikov; kam so zdaj izginili?” Toda nihče se ni oglasil za besedo. “Gospod”, izpregovori zopet Zvitorepka, “tako se godi na svetu; marsikdo to-žari brez konca in kraja, a kadar stoji slaviji na cesti ‘spoznal” in smrtno zadel “komunista”, ki je pred kratkim s ceste vrgel bombo v neki ljubljanski rostavrnnt. Bomba je enega moža ubila in štiri ranila. Atentator je bil Milan Česnik, dijak in “nevaren bandit”, po zatrjevanju omenjenega lista. Milan Česnik, žrtev italijanskega terorja, je bil med ljubljanskim dijaštvom znan kot odločen narodnjak in borec za pravice zatiranega slovenskega ljudstva v Julijski Krajini, še pred izbruhom sedanje vojne. Bil je član ljubljanskih nacionalnih društev “Preporod” in “Jadran”. Italijani poiskušajo potujčiti dalmatinska mesta Italijani so odstranili spomenik Gr-gurja Ninskega in Ivana Meštroviča in vse druge spomenike in plošče, ki so spominjale na jugoslovanski Split. Stara imena ulic in trgov so zamenjali z novimi italijanskimi imeni in plošče zamenjali s kamni v slogu italijanske renesanse v velikosti 70x40 cm. Te plošče pa so postavili v višini prvega in drugega nadstropja, da jih ne hi prvi dan razbili. Prebivalci, zlasti mladina, se zabavajo s tem, da ciljajo v plošče s stekle, nicami črnila in ko svane dan, so po vsem Splitu plošče pokrite s črnilom. Spličane zlasti razveseljuje pogled na italijanske vojake, ki stoječ na lestvicah v znoju svojih obrazov perejo in drgnejo zamazano plošče. svojemu nasprotniku iz oči v oči, oprezno pogoltne svoje pritožbe. Tako sta se vedla tudi kunec in gavran Krokač; rada bi me bila spravila v sramoto in nesrečo, a zdaj, ko sem stopila pred sodišče, sta pobrala šila in kopita. More li še kdo natančneje pokazati, da je vse tožarenje iz trte izvito, kakor sta pokazala baš ta dva. Iz tega razvidite, milostni kralj, da ni varno verjeti obrekovalcem, ki črnijo Vaše zveste služabnike. Obrekovalci zavijajo resnico in Vaši vdani pristaši trpč krivico. Kar sc mene tiče, me obrekovanje presneto malo briga; toda kakor meni, tako se godi tudi drugim, da jih po krivici opravljajo — in to me najbolj boli! ” Kralj je vstal s prestola in pogledal naokoli. Veliko gospodov je bilo videti na strani Zvitorepkini: mnogo starih prijateljev rjavkinih in drugih, ki so bili z njo v svaštvu in botrinji, a vrhu tega še dokaj veljakov, ki so si bili že od nekdaj z lisico v komolcih. Ko je obtoženka tako odločno in neustrašeno zavra-ičala vse pritožbe, je število njenih pristašev naraščalo od hipa do hipa. A na drugi strani je kralj Miroljub videl zagrizene sovražnike lisičine; na čelu lastnega bratrana Miškota, poleg njega volka Lakotnika z vsemi sinovi in vnuki, nadalje mačka ICrnjava, merjasca ščetinca, Pa-zija in še več boljarov. Tako je bil ves dvor razdeljen na dve stranki. “Poslušaj me, Zvitorepka!” povzame kralj besedo, “poslušaj me, ti izdajalska (levetkela, in mi povej, kaj groma ti jo prišlo na um da si mi zavratno umorila zvestega poslanca Plahuna? Ali ti nisem milostno izpregledal vseh tvojih lopovščin in ti vrhu tc,ga še priskrbel potno torbo in črevlje za dolgo romarsko pot? V Rim si se bila namenila prosit milosti. Vse to sem ti drage volje dovolil, upajoč, da se resno poboljšaš. A prvo, kar čujom o te. bi, je Plahunov umor! Ali mi moreš utajiti, da si umorila pobožnega zajčka in — predrznost nesramna! —< da si mi svojo hudobijo sporočila sama po Belinu? Tvojo torbo mi je bil prinesel Belin in v njej Plahunovo glavo, in vpričo vseh tehle gospodov mi jo dejal, drzni rokomal-lmr, da prinaša važna pisanja. Očitno in glasno se je hvalil hudobni oven, da si je pisma sam izmislil, a ti si mu jih napisala. Ko pa smo torbo odprli, ni bilo drugega v njej kakor Plahunova glava. Samo da bi norce brila iz mene, sta to učinila! Zločestega ovna je že zadela zaslužena kazen: s smrtjo je poplačal svojo predrznost; a tudi tebe čaka enaka usoda!’’ “Kaj morajo slišati moja ušesa!” vzklikne Zvitorepka in se dela silo osutih). “Gorje! Belin in Plaluin sta mrtva, pravite? Oj, ila bi me zemlja požrla! 8 tema dvema izgubim dragotino neprecenljivo vrednosti! Ko sta se Belin in Plahim poslovila od mene, sem jima izročila —• oj, zakaj sem to storila! — najdragocenejši dragulj, ki se nahaja na svetu. Vam bi bila morala prinesti ta lišp, mi- V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606 g n I I $ Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata Victor E. Clement I A B O G A D O Estudio: SAN MARTIN 233, IV. Horario: 10—12, 16—17. Telef. 33-6436; 63-3253 * S ♦•••••"♦-•-•••••••••e«#"«-' fm. mm <«• mm3*ee mm met. es mm. ** mmmm«kS lostni kralj. In baš to je bil vzrok Pla-liunove smrti, zakaj Belin si je nedvomno prisvojil moje darilo. Kdo bi si bil mislil, da, bo izdajalec zadavil Plahuna in Vas oropal tega, zaklada? Najvcčjim po. Stenjakom se dandanes ne sme zaupati! Oj, da bi ukradeno dragotino vsaj zopet našli! Toda bojim sc, da bo naše iskanje zaman in da jo dragoceno darilo za vselej izgubljeno!” A Dremuh potolaži svojo sestrano: ‘‘Kdo bi precej obupaval, prijateljica Zvitorepka! če je dragulj le še na zemlji, ni kleka, da ne bi ga našli!” Lisica pa vzdihne in pravi: ‘‘Oj, bila je dragotina, prekrasna dragotina; nikdar več je ne dobimo v roke; zakaj kdor jo im6, je gotovo več iz pesti nex dš. Ako jo božja volja, da me oprostite, pojdem kri. ženi sveta za izgubljenim draguljem; prej no neham iskati, da ga najdem ali pa da žalostno umrem!” LISICA SB ZOPET IZVIJE Zvitorepka se je sladkoustno priklonila Miroljubu in mu dejala: ‘‘Milostni kralj in gospod, blagovolite mi dovoliti, da opišem vsem svojim znancem in prijateljem prelestni dragulj, da ga spoznajo, če jim pride kdaj na met, Vam, o kralj, je i)il namenjen in dasi ga, žal, niste prejeli, nam bo vendar, upam nebo tako milostno da pride naposled v Vaše roke.” ‘‘Le govori”, odvrne kralj, ‘‘toda praznih besed mi nikar ne razdiraj!” je zlikovec izpeljal! Dragulj, ki sem ga izročila ovnu, je bil obroček iz suhega, kakor solnce čistega zlata. Namenjen jo bil za na prst našemu kralju, njemu samemu v vesolje, nam pa na čast in blaginjo. Umetelen zlatar je ta prstan čudovito zvaril in mu vdahnil bajne moči. Na notranji strani je zvedeni mojster vdolbel obročku čudne čiričare: to so bile tri kaldcjske besede, in kdor jih zna čitati, temu so razodene najvišja modrost. Seveda, le malo jih je, ki znajo te kljuke in čačko razbrati; po vsem Slovenskem vem le za enega, in ta je pismouk Salomon, učeni hebrejski Židov. To je učenjak, da mu ga ni vrste; vse jezike zna, kar jih govorč od Rezije pa noter do Turškega; vse skrivno moči, ki se pretakajo po zeliščih, natančno pozna in nobena bajna lastnost v raznih kamenih mu i neznana. Tomu židovu sem nekoč pokazala prstan in mož je dejal: ‘Resnično, veliko modrost shranjuje ta dragotina. Te tri vdolbeno besede izhajajo iz raja, kjer jih je čital pobožni Set vtisnjeno na vrču, iz katerega je zajel olje usmiljenja. Komur diči ta obroček prst, temu sc ni bati ne groma no strele in sploh nobene nesreče, pa tudi nobena čarovnija mu ne more do živega!” Tako mi je pravil modri pismouk in vrhu tega jo še čital raz prstan tole: ‘‘Kdor me poseduje in mo nosi na prstu, ne bo nikdar umrl; nadloge starosti in FRANC KLAJNŠEK v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor a ftnpp. Izdeluje načrte ln proračune za hiše ln vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — TJ. T. 60—0277. Vlila Deveto MLADENKE 1. n o v e m b r a ob 15 uri SESTANEK na Paz Soldän 4924 težave ga ne bodo obhajale, pa tudi ozebsti ne more, in naj je zima še tako ostra!’’ Vnč na prstanu sc leskeče dragocen kamen, tako čist in svetal, da njegov ogenj razsveti trdo temo v, beli dan in so more o polnoči brati najdrobnejši tisk. ‘‘Velike so moči tega kamna,” mi je zatrjeval Židov, ‘ ‘ in kdor ,ga ima pri sebi, sme iti skoz ogenj in niti las sc mu ne pricvrkne; a če pade v vodo, no utone, pa če je še taka globočina. S tem kamenem na prstu sme vsakdo brez skrbi potovati, zakaj nič zlega se mu ne moro pripetiti; in če bi ga napadlo sto roparjev, bi z mokro cunjo vse otepol in jih v beg zapodil. Nikakšen jad mu ne more škodovati, bodisi da izvira iz strupenih rastlin ali iz otrovanega srca njegovega sovraga. Kakor sc srd in sovraštvo ni. kdar ne porodi v prsih tistemu, ki nosi pri sebi dragulj, prav tako ga tudi ščiti pred zločestvi drugih, in še več: čarobni kamen jih celo prisili, da ga morajo ljubiti! ” ' Vse to in še več drugega mi jo razodel učeni Salomon. Pa saj ni mogoče, da bi sc v kratkih besedah obrazložile vse čarobne lastnosti čudovitega prstana, ki sem ,ga našla v zakladu svojega očeta, ln to dragotino sem bila poslala Vam, milostni kralj, zakaj jaz nisem vredna take dragocenosti. Vi ste najplemenitejši in vseh živali blaginja je v Vaši roki; blagoslova, ki izvira iz prstana, bi bili mi vsi deležni. A ta prelestni dragulj bi bil posebno za Vas, o moj kralj, neizmerne vrednosti; zakaj vedite: ako so bolnik dotakne čarobnega kamena, hkratu je zdrav kakor riba v vodi; vseh bolečin se iznebi, vse težave in muke ga minejo in... ” 1. NOVEMBRA Vsi na Chacarito v jugoslovansko grobnico ob 17 uri. VERNIH DUŠ DAN Danes tudi pri vas je lepo vam lučke gorijo. Cvetje vam grobove krasi, zvonovi vam pesem pojo, da se vam duše veselijo. Na vsaki gomili pa nekdo kleči, gotovo kdo dragih v grobu mu spi, ker duša potrta mu tiho ihti: je oče al’ mati, setra al’ brat ali prijatelj mu dragi. Danes ne samujete v grobeh; združeni z vami smo vsi. Vam cvetja prinašamo za vas verno molimo da večni mir Bog bi vam dal. Tam glej zapuščene grobove! Lučka ne gori, cvetje jih ne krasi tud’ žalni zvonovi jim ne pojo ni svojca, ki bi na grobu klečal, za očeta, sinu ali brata ihtel. Zato pa- mi v duhu vam cvetje damo, naj luč nebeška vam sveti; zvonovi angeljski naj vam pojč. Vi junaki pa mimo spite! Večni vam pokoj in večni spomin. PEPCA FURLAN ‘‘Zvitorepka, kje imaš prstan?” vzklikneta Miroljub in njegova soproga oba hkratu; lepota in čarobno moči opisanega dragulja so ju omamile tako, da sta docela pozabila, da jima lisica opisuje samo izgubljeno dragotino. ‘‘Opisani prstan, milostni kralj in gospod, je baš tisti, ki sem ,ga bila izročila Belinu in Plahunu! ” pripomni jecljajo Zvitorepka. ‘‘Vodi ga Bog, kam je rogati nepridiprav prstan skril, preden ga je zadela zaslužena kazen! Morebiti jo celo prelestni lišp prodal! Da bi vsaj Belin še živel; dali bi ga na tczalnico in kmalu bi nam razodel, kam je spravil dragotino. Oj, škoda zanjo; kako sem se že veselila, da Vam s tem darilom vrnem zdravje, ki si ga, o moj kralj zaman želite že leta in leta! Ko sem prstan ovnu in zajcu izročila, seveda še slutila nisem, da je UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, Izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 61-6184. Plahunu že smrt pred pragom in da zadene Belina tako nanngloinai roka pravice. Toda jaz-, neumnica, sem imela oba za poštenjaka. Oj gorjč, devetkrat gorje drznemu roparju in njegovim pomagačem!... Pa vendarle upam, da še najdemo prstan in pridemo na sled zaplotnikom, ki so pomagali izvršiti roparski napad; saj nič ni tako skrito, da ne bi naposled postalo očito! Prav lahko je mogoče, da stoji baš tule med nami tisti, ki je sokriv Plahu-nove smrti in ki dobro vč, kje so nahaja dragulj. (Nadaljevanje) KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu PAZ SOLDAN 4844, Tel. 59-1356 HOTEL IN RESTAVRACIJA “PACIFIOO" ANTON BOJANOVTO OHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Retlxa! V centru mesta! NEKAJ ZA STARKE Danes tudi vzgojitelji po poklicu dostikrat prezrö, da se uspešna odgoja ne poraja samo iz naravnostnega vplivanja na gojenca, marveč iz posrednega učinkovanja, ki ga povzroča vzgojiteljeva samovzgoja. Odgojitelj vpliva na gojenca daleko bolj s tem, kar sam izvršuje, nego s tem, kar gojencem samo priporoča in ukazuje. Ne s tem, kar drugim prepoveš, marveč s tem, kar sebi odrečeš, postaneš vplivna sila v življenju. Staršem bi svetovali to-le: Najboljše varstvo zoper popačenost otrok bo v tem, če tudi sami vsak dan premagujete površnost, lenobo, jezo, strasti, mehkužnost. Vaše lastno premagovanje bo tako r e k o č angel varih nežnih otrok. Samovzgoja staršev je načelne važnosti še iz drugega vzroka. Prava disciplina, ki je pri vzgoji neob-hodno potrebna, je koncem koncev odvisna le od osebne discipline onega, ki ukazuje. Le discipliniran značaj bo dosegel in imel red tudi prid rugih. Ne besede, ne močan glas, ne kazni, marveč ona sila volje, ki miri in uravnava živce v nas samih, bo pripomogla gojencem do samopremagovanja. Kdor se torej hoče posvetiti vzgojnemu poklicu, naj se pripravi zanj v prvi vrsti s tem, da vzgoji svojo voljo. Veljavnost lastnega zgleda morajo starši še izpopolniti s tem, da seznanjajo otroke z vzorniki iz cerkvene in svetne zgodovine. Mladina gleda s spoštovanjem in občudovanjem na resnično velike junake; vzorne osebnosti iz preteklih dob imajo za mladino več življenja, nego sedaj živeči ljudje. Osebni zgled očeta ali matere se namreč včasih pri otroku spoji z raznimi malimi pogerški, ki silijo v oči; vsled tega izgubi kolikor-toliko mikavnosti in privlačnosti, dočim na zgodovinskih vzorih tega ni opaziti. Je pač tudi tako: osebe, stvari , kraji morajo biti v neki razdalji od nas, da bolj vlečejo. Katoličani imamo neprecenljiv zaklad v svetnikih božjih. Knjiga junakov svete katoliške Cerkve nam odpira vrata v cel svet odličnih in nezlom-nih značajev iz vseh dežela in rodov in iz vsako jakih okoliščin. Od prvega do zadnjega vsi so velikani v krepostih. In kdo more mladino bolj za seboj potegniti, nego take osebe, ki niso le svetli vzorniki, marveč tudi mogočni priprošnjiki pri Bogu! Predvsem je pa božji Zveličar brezmadežni vzor vse dobrote, veličine in miline. Starši! Pripovedujte večkrat otrokom o njem! Naj ne hodi samo samo po krajih Svete Dežele, marveč pride naj tudi v naše hiše, na livade in travnike naše domačije! Ko bi današnji vzgojitelji bili tako zgledni kakor starši sv. device Terezije, bi se vzgoja pač redko ponesrečila. Terezija je napisala svojim roditeljem tako-le spričevalo: “Moj oče je prav posebno ljubil dobre knjige, take, da so jili mogli tudi otroci brati. Moja mati ga je podpirala; učila nas je moliti Boga ter nam je vcepila res otroško ljubezen do nebeške Matere in do svetnikov. Zgled staršev je name prav krepko vplival. Pobožnost se je naselila v moje srce že v 6. in 7. letu. Oče moj je bil izredno dober do revežev, pa usmiljenega srca do bolnikov. S svojimi posli je ravnal nad vse milo in dobrohotno. V vsem govorjenju njegovem se je videla iskrenost; nenavzočim ni nikdar škodoval na dobrem imenu. Tudi moja mati je bila zelo čednostna. Bila je izredno lepe zunanjosti, a se ni brigala dosti za to; priletna gospa bi ne mogla biti bolj skromna, kot moja mati, dasi ji je bilo šele 33 let, ko je umrla...’’ Ni čuda, da se je navzela Terezija istih lastnosti; saj “zgled vleče’ ’. Z zgledom se mora pa družiti ljubezen do otrok. Mlado srce otrokovo išče opore; naj jo najde v ljubečem srcu vzornega očeta, vestne matere. Naravno ljubezen, ki jo je Stvarnik vžgal v srcih roditeljev, mora ožarjati ljubezen, ki jo je Stvarnik vžgal v srcih roditeljev, mora ožarjati ljubezen, ki jo zbuja zavest, da je gojenec otrok božji, svetišče Svetega Duha. Ta ljubezen ni slepa, marveč sveta, modra in previdna. Ta ljubezen naroča staršem, naj pazijo in gledajo na vse nevarnosti, ki bi utegnile omadeževati ali oskruniti to svetišče; ta ljubezen ne prizanaša, ko je treba svariti, strahovati, kaznovati; marveč je umerjena po ljubezni nebeškega Očeta, ki včasih človeka, ki ga ljubi, tudi tepe, ako je dobro in koristno za njegovo dušo. — Ljubezen staršev ne sme biti opičja, t. j. taka, da bi se naslajala samo na lepem licu otrokovem. Pretirano je, če Pestalozzi proslavlja ljubezen staršev in odgejiteljev kot edino vzgojno sredstvo; lahko pa rečemo, da se ljubezen pri vzgoji ne da nadomestiti. Mati je solnce otrokovo, tako hoče Bog sam. Na solncu se razvija življenje; na solncu materine ljubezni naj se poraja sreča otrokve mladosti. Otrokovo poznejše življenje bo morda mrklo, pusto, trpko in raskavo. Starši naj mu poskrbe vsaj gorke in tople mlade dni, saj to ni težko. Najmanjši dar, preprosta igrača, ki jo spremlja pogled, kakršen pride samo iz materinega očesa, — prijazna beseda, kakor jo zna samo mati izustiti, stori otroka srečnega. PISMO IZ DOMOVINE Oseba, ki piše to pismo, je izdelala višje šole ter živi sedaj v izgnanstvu. Ker je ravno prilika, se zopet oglašam. Kdo ve, kdaj bo zopet prilika, ali nikoli? Upam, da si dobila pismo in slike iz Portugalske. Morebiti bo še ta država primorana v svetovno vojno in strahoto, , . če ne bo kmalu prišlo za našo domovino odrešenje, bom še jaz izginil iz te dežele, kjer sem zdaj, če bo količkaj mo-boče kam. Kako je pri nas? Strašnejše sploh ne more biti. Kri nedolžnih tisočev in tisočev vpije po maščevanju. In veruj mi. Prišlo bo. Upajmo trdno, da kmalu. Ali moreš razumeti strašno besedo; preseljevanje. Družine raztrgajo: očete pošljejo v Nemčijo in Poljsko, če so sposobni za delo, žene zopet drugam; otrok je na stotine med prevozom zmrznilo, drugi so bili ubiti. Naša dekleta, — o groza, — morajo služiti in biti na razpolago nemškim vojakom. — Iz Kranja so na primer odpeljali 200 deklet. Ena je bila srečna, da je ušla. Peklenski vragi! Vsa ubita je pripovedovala: Vsaka mora vzdržat od 15 do 20 vojakov na dan. Imenovana je pred odhodom tehtala 72 kil, sedaj tehta le 42 kil. Ko postanejo za no beno rabo, jih spravijo na oni svet kot sploh vse bolnike. Na Gorenjskem in štajerskem je grozno. Streljajo in obešajo jih kot živali. Na vsakega kje ubitega Nemca ubijejo po 50 do 100 Slovencev. Izseljevanje se v vsej svoji strahoti nadaljuje. Iz Celja in okolice so pred par dnevi odpeljali 7500 ljudi; iz Gorenjskega 2000 ljudi. Iz občine sv. Jurij ob Južni železnici so vse izselili ter naselili Nemce. Na štajerskem in Gorenjskem morajo pripraviti prostora za 200.000 Nemcev. Razumeš? človek si težko predstavlja, — a je vse resnično, ne da se popisat. Kako pa je v provinciji Ljubljana? Komunisti tu in tam pobijejo kakega Italijana. Zato trpijo nedolžni ljudje. Blizu Radohove va- si so ubili dva Italijana, — zato je 100 ljudi zaprtih. Pri Črnomlju 22 ustreljenih. Dne 1. septembra je bil za Ljubljano razglašen preki sod. Letina je bila dobra. Zdi se, da bodo morali precej žita oddat. Za vsakih pet oseb smejo le enega prašiča zaklati. Ta zapoved velja od srede novembra, zato pa je tedaj po kmetih cvililo, da je bilo veselje. Naše stranke v Sloveniji so se zedinile. Narodni program je: Obnovljenje in razširjenje Jugoslavije, njen ravnopravni del bo vsa svobodna Slovenija na podlagi enakosti pravic in dolžnosti na federativni osnovi. Združitev z Bolgarijo, ustanovitev balkanske unije po vzorcu Združenih držav v Ameriki, a Jugoslavija naj bo hrbtenica tej uniji. Ne morem Ti tega vsega opisati. V Washingtonu so sestavili pravičen in lep načrt za ureditev Evrope, ki je danes vsa — v krvi. — Zakaj? — S trdno vero upajmo na boljše čase — sicer je konec z nami. Ko bi Ti čitala “SLOVENSKA KRAJINA” Skoraj bo tri leta, da so si Prekmurci izmislili ustanoviti edno drUštvo štero bi naj imelo nalogo pomagati svojemi član-stvi moralno, socialno in obenem tildi kulturno izobrazbo. Kak hitro se je ta misel razširila med Prekmurci, se je že driištvo dne 11-ga februarja 11)40 z občnim zborom ustanovilo s 70 člani. To število se je pa v k rat kom podvojilo. Ne le z malimi težkočami se je moglo driištvo boriti za njen obstanek in napredek. Ali trdno dobra volja driištvenikov je doprinesla, či nej popoln zazeljeni cilj, pa zadost lepi delni cilj. Med driigim driištvenim skromnim pohištvom, že ima svoj lepi mali oder. Lepo svotico bolniške podpore je že izplačalo, pa še ima primerno svotico v banki naloženo. Na kulturnom polji pa smo sploh lahko ponosni, in da smo vredni sinovi in hčere naših prednikov. Tii posebno morem omeniti, naše igralec in pevce, šteri vso svojo voljo in ves svoj počinek gor aldiijejo, da nas s svojimi prireditvami malo razveselijo in nas iztrgajo z žalostne zamišljenosti, ki nas obdajajo v teh tragičnih časih; ob enem pa pomagajo driištvo napredovati. Na dveh straneh, na socialni in kulturni. Le ba-trivno tako naprej! Sebi ste na čast, svojim v ponos, driigim pa v dokaz skiipne kulturne roduljubnosti. Kak bi tou lepo bilo, če bi vsi Prekmurci bili tak skiipno zdriiženi kak ena familija. Pa to je nej nikaj nejmogočega. Vse je mogoče. Naj oprvim moremo zapiistiti gizdo in vso hamičijo štero ni kak ne spada v kulturno oponašanje, marveč nasprotno, če to dvoje piistimo pa bodete vidiii da bo več sporazuma. Pa nas tiidi nihšče ne bo mogo primerjati z ježovi... Poglejte pred pfir leti je jako malo štoj znao, da z onkraj Kiachuela je še (‘den slovenski narod kak v domovini z onkraj Miire: Prekmurski. — Odkar pa imamo driištvo nej samo ka v Argentini znajo za nas, liki bi vam skoro povedao, da znajo vseh Ameriških državaj da še je eden skromni kultni ni in delaven slovenski narod prekmurski. Nikdar bolje kak zdaj v teh žalostnih časih, da naši očevje in bratja pogumno ta trpijo, Bog ve kakšne nevole; nam je potreba, da smo složni, da se zdriižimo vsi v < no farnilijo. Da dokažemo ka smo si vsi bratja, da smo vsi slovenske matere sinovi iz našega prelepega Prekmurja, gdje smo se rodili gde smo ob prvim slovensko reč spregovorili, štero so nam naši prc: čevjf‘ piistili in štere v njih spomin nikdar ne zatajimo. Zato ka štori svoj jezik zataji, je izdajalec. Izdajalec je pa nikdar, in n'ndri nej pošteni državljan v nobeni državi, je sikdar samo izdajalec. Med nami mislim, takšnega nej. Mi smo bili sikdar pošteni državljani in ponižni podložniki, štero za nikše peneze ne ('damo. Tek vas ešče enkrat prosim vse Prekmurce, da ostanete in se zdriižitc vsi, štori sc pri srci čiiti-te da sto resnični prekmurski Slovenci. Driištvo je v svojih treh letih dokazalo, da je čisto brez-strankarsko v sakom pogledi. .ledini cilj društva je, da bi enkrat lahko stala hiša z napisom “Prekmurski dom” z enim velikim salonom za kulturne prireditve in pa počasi po mogočnosti za “prvo pomoč”, i tak naprej. Zdaj pa so ešče naj zahvalim vsemu članstvu, ki ste za vre. me mojega predsedstva imeli zaupnost v meni in ste redno in disciplinirano držali točke driištvenih pravil, in vas prosim, da držite ešče naprej, pa da ešče pridobite novih članov. To naj nikoga ne moti či sam se jaz odpovedno predsedništva, so driigi bolj sposobni, za mene je pa bilo preveč moralno in socialno. Z Vami sam pa še bolj kot privle, ker sam z drama- DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431 Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesiön 2560. I A M A R O I MONTE CUDINE r A Z A F R A N j MONTE CUDINE CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. ! BELGRANO 2280 ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite se na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN L I P I6 A R GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50.3036 O n o o M X, JO ~onOl 1 lonorr.......locaai — JUAN B 0 G A N I | Sucesor de BOGANI HNOS. o IMPORTADOR DE TEJIDOS 1923 — ALSINA — 1925 U. T. 47, Cuyo 6894 ° Buenos Aires jj -----'nr-;ru— ..naoi>_ tičnim odsekom z igralci, in član. Z driištvenim pozdravom vas pozdravlja zn dramatični odsek “Slovenske Krajine’’ Adalbert Proininger. V zadnjem mesecu je bila delavnost “Slovenske Krajino” osredotočena na pripravah zn blagoslov zastavi; in jo pevski zbor prav lepo razveselil goste s krasnim petjem. Ukvarjal se jv odbor tudi z mislijo, da bi se ponovila igra “Pri Kapelici”, če mogoče v Berissu, a za enkrat še ni bil najden način, kako zagotoviti prireditvi uspeh. V zadnjem poročilu o tej prireditvi ni imelo uredništvo pri rokah imen nekaterih igralk, katere naj s pohvalo omenimo na tem mestu, ker so dokazale zelo veliko požrtvovalnost, da so nekatere prav od daleč prihajale k vajam ia dokazale, da se tudi na odru znajo dobro obrniti. To so Katarina Klekl, 1’nna Gomboc, Katarina I.aki in Mieika Gašper, ki so imele vloge žanjie in peric. Z njimi je tako naraste] igralski zbor “Slovenske Krajine”. škofijski list, ki je namenjen samo duhovnikom. Ob vse je ljubljanska škofija. Lakota grozi; ves preostali živež morajo Lahi pošiljati Nemcem. Najhujše, kar si pač moreš misliti, pa se godi onim, ki so pod Nemčijo. Prisrčnih pozdravov vsem! Sin umirajočega a upam, kmalu vstalega, naroda, Ti pošilja izraze ljubezni in vdanosti do vseh, ki ste še naši. Sicer izginemo, če se nas dobri Bog kma- lu no usmili... Samo dva milijona nas je... Oprosti razmetanim mislim!” Tvoj in Vaš J... ” Za vse one, ki so ostali še neverni Tomaži v Ameriki, je to dokaz, da se v resnici že vse objavljeno v časopisih godi v Sloveniji. To je privatno pismo ki je po skrivnih petih prišlo v Lisbono, na Portugalskem, ter je bilo od tam poslano v Ameriko. Pismo jc bilo napisano dne 12. dccem bra 1941. To je tudi dokaz, da bodo naši preostali ljudje v domovini rabili neizmerne vsote denarja in nemoči, ko bo končana vojna. Zbirajmo denar sedaj, ko je še čas, ko še delamo in ko lahko žrtvujemo nekaj denarja za naše bedne in trpeče brate in sestre v domovini.