GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Si.. . ,_»■ ........... ' ............................................ ■■■■■ ' ........................................ LJUBLJANA. 18. OKTOBRA 1955 ________ LETO II.. ŠTEV. 77 Okrajni ljudski odbor POROČILO o delu odbora sklada za varstvo otrok bivšega MLO Ljubljana (Gradivo za sejo OLO) Z uredbo o formiranju sklada varstvo otrok je bilo določno, da se v Tednu otroka, ki prvi teden v mesecu °«obru vsakega leta, pobira Prispevek za varstvo otrok, in •ker: 1- Od vozovnic v železniškem, [Rilskem in medkrajevnem av-t<*usnem prometu; Od gledaliških in kinematografskih vstopnic ter vstopnic druge prireditve, kjer se Plačuje vstopnina; 3- Od vstopnic za športne tek-*e ln športne plreditve in 4 Od poštnih dopisnic, poštnih Ppmk, poštnih pošiljk in pripojenih pisem. Poleg zgoraj omenjenih domkov so kot prispevek v sklad ,a varstvo otrok namenjena tu-darila, ki jih dajo gospodar-“ke organizacije in pa drugi do-'>:*ki, ki bodo zbrani v ta na-■hen. , V tednu otroka leta 1954 so *ta na osnovi omenjene uredbe ‘Prana v sklad MLO Ljubljana Pslednja sredstva: Od vozovnic v železniškem ln vtobusnem prometu 127.152 din; M^d gledaliških in kino pred-113.512 din; ..Pd vstopnio za športne prire-utve __• d.°d poštnih pristojbin 243.446 P!narjev. ^kupaj 489.110 din. °d prispevkov gospodarskih rganizacij ln drugih dohodkov 'e bilo zbranih 5.654.896 din, sicer so prispevali: Gostinska zbornica 30.000 Lekarna Ajdovščina 30.000 Merkator 25.0000 Tiskarna Slov. Poročevalca 25.000 Zobna poliklinika 25.000 Neznano podjetje 25.000 Ortoped, podjetje Soča 20.000 Labod 20.000 Gospodarsko razstavišče 20.000 Podjetje za popravilo voz in strojev Šiška 20.000 Tisk. Narodne banke 20.000 Triglavska tiskarna 20.000 Mestno tesarstvo 15.000 Naravni kamen 15.000 Les Ljubljana 12.100 Avtotehna 12.000 Zel. tiskarna 10.000 Exportprojekt 10.000 Gradbeni material Vidmarje 10.000 Veletrgovina 10.000 DUR Ljudska kuhinja 10.000 Mavrica 10.000 T,„ .*• Podjetje a teksti-e/>n' in obutvijo TMV£nija sadje .^komunikacije Q,ag< tovarna koles tilnikov a tiskarna ,yarna dekorativnih Sl anin s.^venija tekstil j, vcni j a ceste K tp°' ^e(gCma*n® tovarna C#rna Union ^ ^ažna tkalnica Ljubki6 nska tov. Hranil kovlnske ga lan- ViimarJ* &C1 »»o* *5s?« S,n, K° gospodarstvo Me^VeniJe CheZ10 »odjetje . h-. OVO Sf.,-«,; _ din 1,500.000 300.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 150.000 111.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 70.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 VABILO na 3. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. lis LRS 19-89, 1952), v zvezi s 7. členom Zakona o pristojnostih občinskih In okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS 26-130, 1955) sklicujem 3. SKUP NO SEJO okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v SOBOTO, DNE 22. OKTOBRA 1955 OB 9. URI DOPOLDNE v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagan je naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu odbora Sklada za vaistvo otrok in sklepanje o porazdelitvi sklada na občine. 2. Poročilo o predračunu dohodkov in izdatkov Sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje za leto 1955 bivšega MLO Ljubljana in razprava ter sklepanje o poročilu (poročilo Je bilo objavljeno v »Glasniku« št. 76 z dne 15. X. 1.1.). 3. Predlog odloka o popisu prebivalstva v občinah Ljubljana-Bežigrad, Center, Moste, Šiška ter delih občin Ljubljana-Rudnik in Vič. 4. Predlog odloka o spremembah odloka o postopku pri razdeljevanju stanovanj in o spremembah odloka o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah na področju okraja Ljubljana. 5. Predlog odločbe o ustanovi vi Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana. •. Predlog odločbe o ustanovitvi Gostinske zbornice za okraj Ljubljana. 7. Predlog odločbe o preosnovanju mestne Komunalne banke Ljubljana v Komunalno ba n ko. 8. Predlog in sklepanje o odločbah: a) o ustanovitvi in razmejitvi lovišč na območju bivšega MLO Ljubljana; b) razmejitvi lovišč med Domžalami, Lukovico ln Moravčami. 9. Razprava ln sklepanje o garancijah gospodarskim organizacijam. 10. Predlog odločbe o prenosu poslov osnovnega investitorja za novo polikliniko od Tajništva za zdravstvo na Polikliniko v Ljubljani. 11. Predlog za pooblastilo Komisije za proračun za črpanje proračunske rezerve. 12. Pedlog odločbe o združitvi finančno samostojnih zavodov: Uprava cest MLO v Ljubljani In Uprava cest OLO l.jub-IJana-okotica, v finančno samostojni zavod Uprava cest OIX) Ljubljana. 13. Sklep o uknitvi Stanovanjske uprav« Ljubljana I. 14. Razlastitve. 11. Imenovanje komisij. 16. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnev nega reda. Morebitno odsotnost Javite skupščinski pisarni OLO. Kresija. soba št. 12 (tel. 21-939). Predsednik 01.0: Dr. Marjan Dermastia, L v. Gosad 10.000 Ura 10.000 Splošni projektivni biro 10.000 Elektro Ljubljana 10.000 Unitaa 10.000 Elektrovod 5.000 Atelje za arhitekturo 5.000 Karmin 5.000 Tisk. Toneta Tomšiča 5.000 Nabavna zadr. urarjev 5.000 Elektrosignal 5.000 Slaščičarna Tivoli 5.000 Karmin Ježica 5.000 Gregorinčič Franc 5.000 Dekor 5.000 Dentai 5.000 ONP oblačilne stroko 3.000 Zafos 3.000 Partizan Narodni dom 2.850 Kmet. zadr. Zadobrova 2.708 Mestne opekarne 2.715 Mestna zadružna zveza 2.000 Sindikat železniških uslužbencev 2.000 Bonboniera Kraš 2.000 Gostinsko podjetje Primorje 2.000 Sindikalna podružnica Remont II. 2.000 ONPZ mizarjev I.5Q0 ICrbavšič Jakob 1.000 Čevljarstvo Sostro 1.000 Opekarna Zadvor 1.000 Parketar 1.000 Gostinsko podjetje Planica 1.000 Kmet. zadrga Zalog 832 Gradac-Podzemelj 695 Ve,ihlč: servis na tovarna Moste Pičman 500 Delavska kuhinja Vilharjeva 500 V ta sklad so se nakazovala tudi sredstva za gradnjo nove porodnišnice. Ta sredstva »naša jo 115.300 din. Zneske so nakazali naslednji; din Zveza sindikatov Okr. svet Ljubljana 50.000 Zdravniki ginekološke klinike 33.000 Sindikalna podružnica Odpad 9.200 Osnovne organizacije Zveze komunistov Slovenje 6.500 Zdravniki bolnice Celje 5.000 Uprava cest MLO 2.000 Segedin Jože 2.000 - Matelič-Gogala 1.500 Sindikalna podružnica Otološke klinike 1.003 Gruden Pavla ICO Skupaj 115.300 Tako Je bilo skupno zbranih dohodkov 6,259.306 dtn. S sredstvi tega sklada je upravljal poseben upravni odbor, ki je bil imenovan od MLO Ljubljana Upravni odbor je posloval na osnovi svojega poslovnika, ki okvirno določa uporabo sredstev. Tako je dodelil za: din 150.000 25.000 160.000 napravo sanitarij v cicibanovemgaju znesek otroško igrišče v Trnovem otroško igrišče v Lepodvorsk! ulici organizacijo risarskega krožka društva prijateljev mladine terena Litostroj 50.000 Pionirski knjižnici za risarsko šolo cicibanom 60.000 otroško igrišče Miklošičevega terena 1,000.000 otroško igrišče Zelena jama DP M 1,000.000 Zvezi prijateljev mladine in LMS za Šotore im letovanja mladine iznad pionirske starostne dobe 1,000.000 Pion:rskemu odredu »Drsalec« 120.000 Okrajnemu odboru ZB kot prispevek za opremo kolonij in taborjenj otrok padlih borcev 1,000.003 Skupaj Nerazdeljenega je tedaj Se 1,579.000 din, katero vsoto se je preneslo v novo formirani sklad OLO Ljubljana skupno s saldom sklada bivšega okraja Ljubljana 4,565.000 okolica v znesku 1,024.358 dim. Skupno razpolaga novi okrajni sklad za varstvo otrok z vsoto 3,603.358 din. 0 ZADRUŽNI GRADNJI VRSTNIH HIŠ (Iz poročila Tajništva za stanovanjske zadeve OLO in dodatnega poročila Zavoda za stanovanjsko izgradnjo — na seji Sveta za stanovanjske zadeve 13. septembra 1955) Pod pojmom zadružne gradnje na območju mesta Ljubljane je razumeti predvsem organizirano stanovanjsko Izgradnjo eno, dvo in več družinskih hišic v vrstnem sistemu, to Je pritličnih ali VABILO 50.000 Kovina 20.000 Intertrade 10.000 50.000 ONPZ čevljarjev 20.000 čevljarna Kolodvorska 50.000 Uteneilia 20.000 ulica 10.000 Tesar 20.000 Totra 10.000 50.000 Podjetje Zima 20.000 Slikoplesk 10.000 50.000 Tomosa Savlje 20.000 Radio Center 10.000 39.000 Volnenka 20 000 Avtopromet mehanična 30.000 Ekonom 20.000 delavnica lO.OUu na 2. redno sejo Sveta za gospodarstvo OLO Seja bo v četrtek, dne 20. oktobra 1955 ob 8. uri v sejni dvorani OLO, Ljubljana, Kresija, I. nadstropje soba 5. DNEVNI RED: 1. Razprava o zvezi s sklepi posvetovanja pri tov. Titu • splošni gospodarski situaciji. delave mleka. 2. Organizacija odkupa In preeta *a Ljubljansko barje ln ob- 3. Imenovanje strokovnega sv ravnavanje pravilnika. 4. Razprava o višini efektivnih plač v trgovini v letu 1954 In 1955 in predlog za spretnem l»o instrumentov. 5. Odobritev investicijskih kreditov za obrtništvo. 6. Razne gospodarske zadeve. Smrt fašizmt — svobodo narodu! Predsednik Sveta za gospodarstvo OLO: ing. Klemenčič Ivo 1. r. največ enonadstropnih hišic in gradnjo stanovanj v bločnem sitemu, to je gradnjo večstanovanjskih blokov raznih velikosti. Ena kot druga gradnja je trenutno pri nas v začetnih fazah, zato tudi še precej neorganizirana in nesistematična. Pogoji organizirane zadružne gradnje zahtevajo temeljite in obsežne poprejšnje priprave. Med te spadajo urejenost zemljiških zadev, lokacij, zazidal-nost zemljišč, načrtov, proračunov in urejenost komunalnih naprav (kakor ceste, kanalizacija, elektrika, vodovod, promet in tako dalje). Današnja zadružna gradnja trenutno vse to prehiteva. Posebno je občutiti pomanjkanje zakona o zadružni gradnji stanovanj in vzporedna izdaja raznih odlokov in navodil za izvajanje tega zakona. Ze Svet za stanovanjske zadeve bivšega Mestnega ljudskega odbora je zaradi tega pripravil začasna »napotila« interesentom zadrigarjem za organizacijo stavbnih zadrug. V teh napotilih so zajeti osnovni pojmi in principi zakona, ki se pripravlja. Prav tako je izdal bivši Mestni ljudski odbor odlok o dodatni pomoči pri zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev za bivše območje Mestnega ljudskega odbra — Ur. list LRS št. 13 dne 7. aprila 1955. Sedaj pa še pripravljamo »navodila« za izvajanje tega odloka. Izdajo Odloka o dodatni pomoči je nujno narekovala nesorazmernost stroškov gradbe nih storitev napram možnostim prevzemanja obveznosti odplačevanja anuitet in obrestovanja gradbenih posojil. Ta odlok predvideva v 2. in 3. členu razne pogoje, kot so: Uslužbenec mora biti zaposlen v Ljubljani, vključiti se mora v kolektivno gradnjo, da Izkaže v roku dveh let 25 odstotkov lastnih sredstev bodisi v gotovini, v materialu ali z lastno ali tujo delovno silo in to največ do 5 odstotkov proračunske vrednosti. Družba daje brezplačne gradbene načrte z vsemi potrebnimi elaborati, brezplačno pripravo zemljišč In opremo gradbišč, brezplačno ureditev električnih, vodovodnih, kanalizacijskih zunanjih napeljav s priključki na hišo, brezplačno ureditev cest in hodnikov ter trato postaj ter slednjič tudi denarno pomoč za dovršitvena dela v V. gradbeni fazi se nahajajočih hiš do 80 kv. m zazidane stanovanjske površine, po din 7.500 na kv. m, kar da znesek do 600.000 dinarjev, ki ga ni treba vrniti. To denarno pomoč pa glede na zvezni odlok Izvrš- nega sveta o dajanju posojil za gradnjo stanovanj iz Kreditnega sklada za gradnjo stanovanj še ne predvideva, vendar pa je možno dajati denarno pomoč zadružniku le takrat, kadar je gospodarsko podjetje, katerega uslužbenec je investitor zadru-gar, poprej vplačalo na ime investitorja in po sklepu njihovega delavskega sveta v Sklad za gradnjo stanovanj pri ljudskem odboru ustrezajoči znesek. Dodatne pomoči za zidanje la-hko uporabijo tudi interesenti, ki nameravajo dozidati ali nadzidati nove stanovanjske površine in ako izpolnjujejo pogoje 3 člena tega odloka. Po Zvezni uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev — Ur. list FLRJ št. 23-51 in Navodil za izvajanje te uredbe — Ur. list FLRJ št. 36 51, kakor tudi po Odloku Izvršnega sveta FLRJ o kreditiranju — Ur. list FLRJ 15'55 so vsi investitorji, ki se poslužujejo pomoči po gornjih uredbah oz. odloku, oproščeni vseh taks po taksnem zakonu. Niso pa oproščeni gozdnih taks. Za letošnjo zadružno gradnjo je bil v najobsežnejši obliki predviden del kompleksa med Celovško in Vodnikovo cesto, vse do Šišenske ceste in to s 141 parcelami za gradnjo vrstnih hiš, ostali del kompleksa je predviden za visoko bločno zazidavo in za zgradbe za razne namene naselja (obrt, trgovina, kulturne in družbene potrebe). Zaradi delne ugoditve trem lastnikom pritožnikom v razla stitvenem postopku in pa delne spremembe zazidalnega načrta se zmanjša število zazidljivih parcel na 123 parcel oziroma vrstnih hiš. Povsem dokončno pa tudi to število ni zaradi nujnih potreb delnih sprememb zazidalnega načrta, ki jih mora projektant še izvršiti. Drugi kompleks v manjšem obsegu je naselje ob Savski cesti, kjer je predvidenih 22 vrstnih hišic. Tretji kompleks je ob Japljevi ulici s 6 vrstnimi hišicami. Četrti kompleks je pa ob Vo-dogradbenem inštitutu na Mirju za 22 vrstnih hiš. Poleg zadrug, ki so osnovane za gradnjo hišic po vrstnem si stemu, je organizirana v sklopu zadruge Prosvetar tudi skupina s 30 člani za bločno gradnjo in to za zgradbo stanovanjskega bloka v Javornikovl-Jesenkovi ulici. Do danes je registriranih 12 stanovanjskih zadrug s 174 člani In to 154 članov za gradnjo vrstnih hišic in 30 članov za bločno gradnjo, (od tega 10 članov zadruge »Prosvetar« še ni povsem dokončno vključenih). 1. Zadruga »Železničarjev« 5 članov že v gradnji 2. »Lokomotiva« 13 že v gradnji 3. »Gradidom« 7 že v gradnji 4. »Progres« 12 5 »Prosvetar« 30 ži v gradnji 6. »Park« 12 7. »Litostroj IV.« 27 in 25 a »Vodmant« 6 že v gradnji 9. »Industrijski biro« IS » 10. »Domek« 7 11. »Mirje« 13 12. »Obnova« 6 Zadruge Železničarjev, Lokomotive, Gradidoma, Prosvetar-jev in Vodmata imajo že izdana gradbena dovoljenja (deloma le še delna) ter jim je s strani Kreditnega sfcJada že odobren kre- še niso urejeni, ker še ni izveden razlastitveni postopek in tudi ni izvršen delilni načrt. Ostale zadruge pripravljajo načrte oziroma »o še v osnovnih organizacijskih pripravah, bodo I pa lahko v kratkem pričeli z dit. Zakupni odnošaji parcel pa , gradnjo. Najuspešnejši in tudi organizacijsko najboljši sta zadrugi »Prosvetar« in »Vodmat« z vzornim redom na gradbišču, kakor tudi redom v pogledu finančnega poslovanja. Zaradi obsežnih priprav za bodočo resnično organizirano zadružno gradnjo individualnih hišic v vrstnem sistemu je nujno takoj pričeti s sestavo programov, določitve lokacij in zazidalnih podatkov, uvesti razlastitvene ali odkupne postopke zemljišč, pripraviti načrte s kompletnimi elaborati ostalih komunalnih ureditev, pozvati interesente za tako gradnjo zaradi evidentiranja potreb, skratka podvzeti vse ukrepe, da bi bilo možno tako Zavodu za stanovanjsko Izgradnjo kakor interesentom resno pristopiti pravočasno h gradnji in z efektom, ki se pričakuje od takih zadrug. Težave, ki se pojavljajo v zvezi s pridobitvami potrebnih zemljišč so predvsem v zamenjavi kmečko obdelovalne zemlje, prestavitev kozolcev, visoke cene odkupa zemljišč po razlastitvenem postopku, odškodnine za poljske in vrtne posevke, prav posebej pa zamenjava Individualnih parcel, katerih lastniki zahtevajo enakovredne zazidljive parcele. Enako so velike težave s pravočasno pripravo načrtov, ki naj b! bili primerni za našega človeka, vendar'sodobni in z racionalno izkoriščeno stanovanjsko površino. Zavod za stanovanjsko izgradnjo ob ustanovitvi ni razpolagal s potrebnimi načrti za vrstno izgradnjo niti niso projektivna podjetja imela kake tozadevne tipske projekte, ki bi jih zadružniki lahko taikoj realizirali. Nu razpolago je bil samo en projekt, ki pa je bil od vseh interesentov odklonjen zaradi odločno premajhne širine parcel (vrsta). Za-to ta načrt ni prišel v poštev. Zadrugarjl so tedaj sami našli projekte, ki so v skladu z zazidalnim nažrtom in zahtevami Zavoda po racionalni gradnji prpravili gradbene elaborate. Konkretno imamo opraviti s 6 raznimi načrti oz. projektanti: 1. Zadruga »Progres« je izdelala kompleten projektivni elaborat, ki ga je poleg 12 članov te zadruge osvojila še zadruga »Mirje« z 12 člani, »Vodmat« s 6 člani, »Prosvetar« z 8 člani, »Industrijski biro« z 10 člani, skupno 48 članov. Pripravljajo pa se še nadaljne zadruge, ki bodo osvojile isti način (n. pr. Tehnika). 2. Zadruga »Železničarjev«, za katere izdeluje načrte »Železniško projektivno podjetje«, ki se bodo uporabili za zadrugarje »Železničar« petkrat, »Lokomotiva« dvanajstkrat, »Gradidom« sedemkrat, »Domek« osemkrat in zadruga podjetja »Obnova« šestkrat — skupno zaenkrat osemintridestkrat. 3. Zadruga »Park«, ki bo svoje lastne načrte (arh. Jugovec) uporabila štlrinajstkrat. 4. Zadruga »Litostroj« je izvršila za svoje člane dva različna projekta, ki se bosta zaenkrat realizirala skupno v 23 primerih. 5. Pritlične stanovanjske tipe v vrsti, ki jih je izdelal Projek-ivni atelje (arh. Gvardjančič), predvideni za zadrugo »Prosvetar« in delno za »Litostroj« ter se bo verjetno realiziralo le v 4 primerih za »Litostroj«. Vse te načrte bo moral Zavod I Skupno je na teritoriju m«! Celovško in Vodnikovo cesto okrog 462 kozolcev sedmih lastnikov. Dva kozolca smo že morali prestaviti ter sta to delo Izvršila podjetja »Tesar« in »Zadruga lesarskih mojstrov«. Prispevek za ureditev zunJ' njih priključkov za kanalizacij°< vodovod in elektriko, danes to ni mogoče oceniti, ker bo Pf‘ vsaki skupini vrstnih hiš razli' čen. Za celotno ozemlje smo dali v projektiranje, cestno, kanal' sko, vodovodno in elektrika0 omrežje ter bo mogoče ta Pr*' spevek izračunati šele na podla-gi teh elaboratov, ki bodo goto- vi do konca leta 1955. Po živahni razpravi in Pre bila draga ravno zaradi k gradnji (pri lastnih sredstvih). Kolikor bodo za gradnjo nekaterih vrstnih hiš prevzela pripravljalna dela gradbena podjetja, se bo pojavilo tudi neposredno plačilo pripravljalnih del gradbišč. V zvezi z ureditvijo gradbišč, j Misliti je že na to, da bi lzl ker ni bilo na izbiro dovolj 0< Črtov. n Potrebna je Izmenjava O1, projektantov tudi iz drugin kr _ jev ter bi bilo dobro imeti koa ferenco po tem vprašanju z drugimi mesti. :da> Zavod za stanovanjsko lz(!rl v njo v Ljublčjani zbirko nair*0 gradnje v knjigi. . Potrebno bo predložiti Okf^ nemu ljudskemu odboru Prf pa se je pojavila potreba prestavljanja kozolcev. Kozolci se smatrajo za premičnine ter v razlastitvenem postopku niso ocenjene. Za prestavitev je dosežen sporazum s kmeti. Kozolci j račun stroškov za načrte. se bodo delno že takoj presta- Je načrtov že napravljenih. s vili, delno pa le demontirali ter bo plačalo Iz sredstev za Priplt, prestavili šele pozneje, ko bodo : vo gradbišč, ostali pa se h6., kmetje, ki nimajo drugih zem- i plačevali lz sredstev obdeto' ljišč, prejeli potrebni svet za j In priprave načrtov In prr" I zamenjavo. I mov. — Občinski ljudski odbori OBČINA LJUBLJANA-ČRNUČE II. REDNA SEJA občinskega ljudskega odbora pod vodstvom predsednika ObLO Petra Lešnjaka je bila 16. septembra 1955. (Zaradi tehničnih zaprek objavljamo glavno vsebino Iz sejnega zapisnika šele v tej številki »Glasnika«), Po ugotovitvi sklepčnosti, zaprisegi nekaterih odbornikov in sprejemu zapisnika prve seje je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo o stanju proračuna Ln investicij. 2. Poročilo o novih pristojnostih ObLO. 3. Imenovanje upravnih organov In nekaterih komisij. 4. Razno. POROČILO O INVESTICIJAH je dal predsednik gospodarskega .sveta ObLO tov. Janez Čebulj. Med drugim je ugotovil, da «e investicije v občini tekoče izvajajo. Problematična sta le objekta pekarija Črnuče in vodovod Podgorica. Za pekarijo . so v Izdelavi še glavni načrti. Zakasnitev načrtov onemogoča za četek gradbenih del. Idejni projekti objekt ji so potrjeni. Vodovod Podgorica Ima letos sredstva za izdelavo načrtov. Za Izvedbo Izdelave načrtov je bil na zboru volivcev v Podgorici zadolžen tamkajšnji vaški odbor. Ta dela do sedaj še ni Izvršil. Potrebno je, da odgovorni- člani vaškega odbora takoj pokrenejo potrebno, da bodo načrti do konca leta Izdelani. IZ POROČILA O PRORAČUNU za čas september—december 1955 je razvidno, da po4eka koriščenje proračuna normalno, kajti »»■»*. *- t-.ri/ -»-•»>»■' . čunekl dohodki. Posebej je bil obrazložen predračun izdatkov novega ljudskega odbora, »'j krije iz posebnih sredstev 9 y računske rezerve bivših obč'0^ iz dotacij okrajnega ljuds^ odbora. Od bivšega okraja M , Ljana-okollca je prejela tudi 200.000 din za adapt”^! zgradbe, v kateri so t»Pr* prostori občinskega ljuds* odbora. > Obe poročili sta bIM P° r pravi soglasno potrjeni. ZA ZNIŽANJE STOPNjS OBČINSKE DOKLAD® y je predsednik predlagal, za območje bivše občine Crn)f-obračunana po stopnji 10011.* pj meljne dohodnine od zemU8'^ enaki stopnji bo zaračunana črnska doklada tudi za poklice. Znižanje stopnje o1’ ^ de za dohodke iz kmetijstv r,<> 70 na 100't ‘e bilo ,r tega, ker bi v nasiprotnen^, tl meni da-vki kmetov nrese*; . J meru dayki kmetov pre»e približno 2,000.000 din leta 1953, kar pa ni predv -et> svojih določbah okrajni dru Plan bivšega OLO Lij ubij ana-°kolica za leto 1955. Po razpravi, v katero so polsti tudi odborniki Certanc Pirman, Urbančič Franc in Ce-|Uli Janez, je bil sprejet pred-da se zniža stopnja občinske doklade od prvotnih 170 na na temeljno dohodnino od ‘emlje v kmetijstvu. Po referatu tajnika o pristojnostih občinskega ljudskega od-ora in njegovih organov se je Razvila daljša razprava. Med a"ugim so bile poudarjene tudi J^aine naloge in odgovornosti vetov in komisij ljudskega odbora. IMENOVANJE KOMISIJ: Ljudski odbor je na svoji seji "osnoval naslednje komisije: L Cenilna komisija: Bolta "anc kot predsednik, člani: Se-Franc, Vidmar Rudi, Potoč-k Ignac in Lenček Franc. 2- Komisija za kmetijstvo in keidarstvo: Kepic Miha kot Predsednik komisije in člani: "ček Franc, Kosec Janez, Tl-Srečko, Pečar Jože, Kos "•atevž, Zle Franc, Babnik "anc in Cajhen Peter. II • Kmetijska komisija za sta-atiko: Levstek Ivan kot pred-et*nik komisije, kot člani pa: Kepic Miha, Kos Matevž, Rotar Ivan, Majdič Anton, Šimenc Alojzij in Močnik Matevž. 4. Komisija za pripravo predloga, katere parcele se lahko uporabi za gradbene namene: Certanc Herman kot predsednik in člani: inž. Hrovatin Janez, Pengal Franc, Dornik Miha, Srakar Jože, Avsec Otman, Čebul Janez, Kralj Ivan in Sladič Peter. 5. Stanovanjska komisija: Dornik Miha kot predsednik in člani: Stebej Janko, Martelanc Milan, Ložar Franc in Tavčar Alojzij. 6. Komisija za Imenovanje direktorjev: Fele Stane in Hribar Marko. Ko je ljudski odbor pooblastil veterinarja Marka Cerarja za veterinarsko službo v občini, za /od jn gradbene inšpekciie pa tov. Cižmana, je še odločil, da nadomestuje predsednika ObLO v morebitni odsotnosti odbornik Čebulj Janez in sklenil, da se ustanovi krajevni urad v Dolu pri Ljubljani in imenoval šefa urada. Po razpravi o morebitni vrnitvi stanovanjskega dela v Elek-trocentrali Berlčevo je bila seja zaključena. OBČINA GROSUPLJE Iz zapisnika. *ruKe seje občinskega ljudskega odbora. je bila 1. oktobra 1955 pod Sodstvom predsednika tov. An-°na Janežiča in v navzočnosti okrajnih ljudskih odbornikov "neza Lesjaka in Janeza ; u-tavja. I’° ugotovitvi sklepčnosti m ""■Prisegi dveh odbornikov je bil *P"ejet naslednji dnevni red: *• Poročila komisij izvoljenih Prvi seji Obč. LO, dne 14. av8usta 1955. ^ Predlog odločbe o začasni ""ganizacijl in sistemizaciji de-°v»ih mest v upravi ObčinsKC-Sl' ljudskega odbora Grosuplje. Predlog odloka o dopolnil-. . Plačah in položajnih dodat-J*1 uslužbencev Občinskega ludskega odbora Grosuplje. L Sklep o nagradah in sejni-»I članom ljudskega odbora, ®n. Odlok o ureditvi pokopališča; 6 Odlok o vpeljavi občinske doklade za leto 1955; 7. Odlok o razglasitvi 29. okt. za ljudski praznik v običini Grosuplje. Ad 1. Odlok o javnem redu in miru je v skladu pri vseh bivših občinah, kakor pri Okrajnem LO Ljubljana, zato ostane v veljavi. Ad 2. Odlok o posebni zaščiti občinskih cest na območju občine Grosuplje v času pomladanske setve v letu 1955 je bil sprejet le za bivšo občino Grosuplje In le za leto 1955 in je komisija mnenja in predlaga, da se ta odlok razširi na celotno območje Občinskega ljudskega odbora Grosuplje z veljavnostjo do preklica. Ad 3. Odlok o kategorizaciji cest IV. reda je sicer enak po besdilu v vseh treh občinah, ampak so seznami cest različni. Zato je treba potrditi ta odlok in v seznamu unesti celotno cestno omrežje nove občine, ki ima rang cest IV. reda. Ad 4. Odlok o dopolnilnih plačah In položaj, dodatkih uslužbencev so sprejele vse bivše občine različno in je treba sprejeti nov enak odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih novega Obč. LO. Ad 5. Odlok o občinski dokladi so sprejele vse občine različno, zato je potrebno izdati nov odlok, enak za vse območje sedanje občine. Ad 6. Odlok o ureditvi pokopališč je Izdala samo občina Šmarje ln ga je treba razveljaviti, ker ni primeren za celo novo občino. Komisija meni, da Je potrebno na eni naslednjih sej sprejeti nov odlok za celo območje, v katerem bi pristojbine bile primerne za celo območje nove občine. Ad 7. Odlok razglasitve 29. oktobra za ljudski praznik je sprejela le občina Grosuplje ln Komisija za vskladitev pravnih predpisov predlaga ljudskemu odboru, da odlok spremeni In razširi na celotno območje občinskega ljudskega odbora, kolikor bi ta dan bil primeren za praznovanje na celem teritoriju. Po podanem poročilu predlaga predesdnik v zvezi z odlokom o razglasitvi 29. oktober za ljudski praznik v bivši občini Grosuplje, da se razširi ta odlok na celotno območje nove občine. Po živahni razpravi so odborniki bivše občine Podtabor in Šmarje sklenili, da se 29. okt. praznuje tudi na območju njihovih območij. Poročilo komisije za ugotovitev premoženjskih pravic I. Z zakonitimi zaplembami In zakonom o agrarni reformi je dana v upravo in posest določena količina zemljiških parcel vsem trem bivšim občinam, In sicer: Občina Grosuplje okoli 846 ha Občina Šmarje » 45 ha Ob*ma Podtabor » 30 ha Kot Je iz predloženih številk razvidno, novi občinski ljudski odbor Grosuplje razpolaga z nad 900 ha zemlje splošnega ljudskega premoženja, kar bi vsekakor pomenilo precejšnjo materialno bazo, če bi to ne bilo deloma le na papirju. Dejansko stanje precej odstopa od spredaj podanega pregleda predvsem pri bivši občini Grosuplje. Od celotno dodeljenih 846 ha je Ista imela v svoji dejanski posesti le 120 ha, od tega pa je približno pol nerodovitne zemlje, komunščine ok cestah in križiščih, napajališča in podobni javni prostori. Ostanek je v najemu in zaradi precej pomanjkljivega upravljanja teh zemljišč nt posebno vidnega finančnega efekta. Največji del zemljišč splošnega ljudskega premoženja so pod gozdom, in sicer okoli 470 ha. Ti so vseskozi v upravi Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Od tega je pred kratkim bilo dodeljeno Kmetijskemu posestvu Bo-štanj okoli 70 ha gozda, ostanek pa še nadalje upravlja Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Nadalje je od tega zemljiškega sklada občine Grosuplje na podlagi odločb Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica bilo dodeljeno takole; Kmetijsko posestvo Boštanj okoli 200 ha posestvo Brvace-Tehnika » 32 ha Dolenjsko gradb. podjetje, tovarna Grosuplje, Elektro Ljubljana okolica, Gostinstvo Grosuplje, JDZ in JLA » 60 ha Agrarnim Interesentom In drugim državljanom za gradnjo stanovanjskih hiš in odškodnino za odstopljena zemljišča v javne namene je bilo dodeljeno okoli 30 hektarov. II. Bivša občina Šmarje od razpoložljivih 45 ha ima v najemu okoli 42 ha. Evidenca in uprava zemljišč je vzorno vodena in je sorazmerno tudi visok finančni uspeh. V letu 1955 izkazuje obračun najemnin za zemljišča SPL 200.000 din in 74.000 din najemnin od zgradb. Bivša občina Šmarje se vključuje v novi občinski ljudski odbor Grosuplje s precejšnjo pa-slvo, ki izvira iz pogodbe e Cementarno v Anhovem za nabavo vodovodnega materiala. Po Izjavi bivšega tajnika občine vrednost te pogodbe znaša 2,000.000 dinarjev. Od tega je plačano 47.000din; pasiva znaša tore) , 1 953.000 d'n. Novi občinski odbor sl pridržuje pravico izvršiti revizijo ali razveljavitev omenjene pogodbe. Bivša občina Podtabor nima dosti zemlje v najemu, ker je veči del zemljišč pod gozdom in ga tudi upravlja Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Celotni znesek najemnin za zemljo splošnega ljudskega premoženja v letu 1955 znaša 65.000 din. Najemnin od zgradb nima, ker sta le dve hiši last splošnega ljudskega premoženja ln so v njih nastanjene socialno ogrožene družine. Občina Podtabor ob vključitvi v novo občino nima lastnih dolgov, ampak je porok Elektrifi-kacijskemu odboru vasi Škocjan za kredite v znesku 2,000.000 dinarjev ter 490.000 din istemu odboru za plačilo računa za izvršena dela na elektrifikaciji. Bivša občina Grosuplje od najemnin za zemljo splošnega ljudskega premoženja v letu 1955 izkazuje okoli 200.000 in okoli 190 000 dinarjev najemnine od zgradb. Kot je že v prevem delu poročila omejeno, zaradi nesistematičnega upravljanja splošnega ljudskega premoženja ni pravega finančnega efekta. Novi občinski ljudski odbor bo moral določiti za vodstvo in upravljanje splošnega ljudskega premo-žeja poseben organ, ki bi uredil pravilno evidenco, pregledal In morebiti revidiral pogodbe in raziskal ter osvetlil gotove nejasnosti ln odklone v zemljiški knjigi. Porazno nizki izkupiček od zgradb bo moral novi odbor dvigniti z ustanovitvijo pogodbenega razmerja z Gostinstvom Grosuplje ln trgovskim podjetjem Tabor. Pripominjamo, da pri izkazanih dohodkih od zemljišč splošnega ljudskega premoženja niso odšteti davki t. j. zemljarine, kt jih mora občinski ljudski odbor odvajati po Izračunu katastrskega dohodka, kakor vsi ostali davčni zavezanci. Ker odmera zemljarine še ni izvršena, zato tudi v tem poročilu nismo mogli prikazati dejanski čisti dohodek, ki je last SLP. V nadaljevanju poroča tovariš Pajk. da je bivši občinski ljudski odbor porok odboru za elektrifikacijo vasi Škocjan za najeti kredit 2,000.000 din pri banki, katerega letna anuiteta znaša okoli 200.000 din, poleg -tega pa je tudi porok prav temu odboru za zlačilo računa v znesku 490.000 din za izvršeno delo na elektrifikaciji Škocjana ter predlaga, da naj občinski ljudski odbor razpravlja o tem in zavzame do tega določeno stališče. Vsi odborniki se strinjajo s predlogom tovariša predsednika, naj se pooblasti Martina Starca, ljudskega odbornika tz Vel. Li-plenj. da znesek 490.000 dinarjev Izterja od koristnikov do konce leto 1955. Predsednik pripomni, da ima vodovodni odbor lz Šmarja sklenjeno pogodbo s cementarno v Anhovem, za nabavo vodovodnega materiala v vrednosti dva miljona dinarjev, od katerih je plačal le 47.000 din na račun že dobavljenega materiala. Nadalje pojasni odbornikom, da v proračunu ni sredstev ln prosi za obrazložitev primera odbornike Iz Šmarja. Po daljši razpravi in ugotovitvi, da Je obstoječi vodovodni odbor v Šmarju že imel odobreno sečno dovoljenje za nosek okoli 600 kutolkov lesa, ki bi ga darovali koristniki vodovoda, katero pa je sedal zapadlo, se sklene poizkusiti ne okraju po- daljšanje omenjenega sečnega dovoljenja ter da se z izkupičkom za posekani les zasigura za naročeni vodovodni material pri cementarni v Anhovem. Alojzij Predalič predlaga, da se naj reši vprašanje obstoječega dolga okoli 500.000 din za izvršena elektrifiikaoijska dela na Zg. Slivnici. Omenjeni znesek je bil predložen v plačilo naknadno ln je elektrifikaeijski odbor vsa razpoložljiva sredstva okoli 1 milijon že porabil v te •vrhe. Predsednik predlaga, da se skliče vse koristnike iz Zg. Slivnice ter se razdeli na posameznike po obsegu izvršenih elek-trifikacijskih del. Elektrifikacij-»ki odbor naj se skliče v roku enega tedna. Predlog je bil soglasno sprejet. Predsednik poroča o upravnem poslopju občinskega ljudskega odbora, ki bo kupljeno od Kmetijske zadruge Grosuplje po sedanji cent s tem, da predmetni znesek ne dobi Kmetijska zadruga, ampak se ga bo porabilo za dograditev Kulturne dvorane v istem poslopju. S tem predlogom predsednika eo se strinjali vsi odborniki, kakor tudi predsednik KZ. ki je obenem ljudski odbornik. Tajnik Oblo - tov. Pervanje obrazloži predlog o začasni organizaciji in sistemicaziji delovnih mest v upravi Oblo, ki je bila po krajši razpravi soglasno sprejeta. Po krajših razpravah so bili •prejeti tudi: odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih, sklep o nagradah In odškodninah za delo na sejah in sklep o stalni nagradi predsedniku Oblo. Nato je po razpravi sprejel ljudski odbor odlok o vpeljavi občinske doklade za leto 1955 na območju občine Grosuplje. Za sklepanje zakonskih rvez }e ljudski odbor pooblastil na krajevnem uradu Šmarje tovariša Franca Mehleta, na krajevnem uradu Podtabor pa tov. Jožeta Remica, Nato je ljudski odbor v zvezi e določili čl. 36 občinskega statuta Imenoval za novega predsednika komisije za proračun tov Janeza Jakopina, za pred-sednlia Komisije za gospodarstvo tov. Alojza Predaliča, za člane komisije za volitve In imenovanje pa Jožeta Permeta. Namesto Vere Podkorltnikove. ki je predsednica sveta, se za člana komisije za proračun Imenuje Anton Brian. Namesto Radeta Sturma se v svet za splošne zadeve izvoli Franca Kanduča iz Škocjana. V komlsjo komisije za razpis mest direktorjev se imenujejo Vinko Marinček iz tovarne Motvoza in Lojze Pajk, uslužbenec Oblo Grosuplje. V komisiji sodelujeta člana komisije, k! ju je Imenoval Okrajni ljudski odbor Ljubljana, dva člana komisije pa imenuje delavski svet podjetja, za katerega se tevede razpis me»la direktorja. ODLOK o nvedbi občinske doklade ta leto 1955 na območju občine G " 08 U PL JE 1. člen Na/ območju občine Grosuplje se za leto 1955 pobira hkrati z dohodnino občinska doklada po predpisih tega odloka. 2. člen Občinska doklada je proračunski dohodek Občinskega ljudskega odbora Grosuplje. Uporablja se za kritje komunalnih, gospodarski, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih in drugih potreb občine. 3. člen Občinska doklada se odmerja in pobira samo v denarju. Osnova za obračunavanje občinske doklade sta temeljna dohodnina od kmetijstva in temeljna dohodnina od samostojnih poklicev. 4. člen Poleg temeljne dohodnine od kmetijstva se za leto 1955 predpiše občinska doklada v višini I6OV0 za območje bivših občin Grosuplje ln Šmarje ter 120°V, za območje bivše občine Podtabor. člen Poleg temeljne dohodnine od samostojnih poklicev se davčnim zavezancem predpiše občinska doklada v višini 200'Vo od temeljne dohodnine. 6. člen Druge vrste dohodnine, k! niso navedene v 4. in 5. čle tega odloka, ne služijo za osnovo pri obračunavanju občinske doklade. 7. člen Občinska doklada se v letu 1955 vpelje samo ta čas od 1. ju- ja 1955 v znesk h k so sorazmerno ustrezni 'emu času. Dokler ni znan dokončni letni predpis temeljne dohodn ne kot osnove za obračunavanje občinske doklade, se občinska doklada pobira v ob! k četrtletnih akontacij, 8. člen Uredba o dohodnin (Uradni list FLRJ Št. 56-53) z vsemi poznejšim' spremembami in dopolnitvami ter določbami o davčnih stopnjah dohodnine, kakor tudi Uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33-53) se analogno uporabljata tudi glede občnske doklade, 9. člen Občinska doklada po 'em odloku se ne mire predpvovsti ose Dem in ustanovam, ki so po mednarodnih pogodbah al’ tpc-razumih o vzajemnosti odvzeta od obdavčenja 10. člen V primerih, ko je priznana trajna ali začasna olajšava pri odmeri dohodnine ali samo pri odmeri dopolnilne dohodnine se 'prizna enaka olajšava tudi pil idmeri občinske 1.kiade. 11. člen Navodila za Izvrševanje tega odloka izda Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Grosuplje Za izvrševanje tega odloka skrbi Tajništvo občinskega ljudskega odbora. 12. člen S tem odlokom te razveljavlja odlob občine Grosuplje z dne 18. VTI. 1955, štev 735/2-55, odlok občine Šmarje, z dne 21. VII. 1955, štev. 280/33-55 ln občine Podtabor. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu Okrajnega ljudskega od- bora Ljubljana, uporablja pa se od 1. VII. 1955. Ljudski odbor je soglasno imenoval tudi naslednje komisije: Komisija za cenitev stanovanjskih hiš SLP: 1. Vovk Franc, zidarski delovodja, predsednik komisije 2. Križman Ludvik, gradb. tehnik, član 3. Šparovec Franc, upravnik mizarskega podjetja, član 4. Marn Franc ml., tesarski delovodja, član Komisija za cenitev škode no divjadi: Pri občinskem ljudskem odboru Grosuplje se ustanovi sedem komisij za ocenitev škode povzročene po divjadi. Teritorij občine se razdeli na naslednja območja: 1. Območje Grosuplje z naselji: Grosuplje, Blato, Gattna, Brezje, Hrastje, Jerova vas, Perovo, Vel. Mlačevo, M. Mlačevo in Sp. Duplice ter Sp. Slivnica. 2. Območje Šmarje z naselji: Gajniče, Mali vrh pri Šmarju, Tlake, Veliki vrh pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Cikava, Huda ‘ulica, Pvadišče, Podgorica pri Šmarju, Zg. Slivnica. , 3. Območje Podtabor z vsemi naselji bivšega KLO Št. Jurij. 4. Območje Škocjan z vsemi naselji bivšega KLO Škocjan. 5. Območje Police z vsemi naselji bivšega KLO Police. 6. Območje Žalne z vsemi naselji bivšega KLO Žalna. 7. Območje Račna z vsemi naselji bivšega KLO Račna. Posamezne komisije se imenujejo: 1. Za območje Grosuplje: Brian Anton, Gattna. predsednik komisije, tn člana Vovk ■>anc Grosuplje, Zajc Jože Sp. Slivnica. 2. Za območje Šmarje: Predalič Alojz, Zg. Slivnica, predsednik komisije, in člana Mam Ivan, Šmarje, Pajk Franc, Tlake. 3. Za območje Podtabor: Remic Jože, Potatoor, predsednik komisije, in člana Kocman Fran, Ponova vas, Perme Alojzij, Vrbič je. 4. Za območje Škocjan: Starc Martin, Vel. Lupljene, predsednik komisije, in člana Kocman Franc, Ponova vas, Štete Alojzij, Vrblčje. 5. Za območje Police: Medved Rudi, Police, predsednik komisije, in člana Podržaj Albin, Dobje, Strubelj Jaka, Grosuplje. 6. Za območje Žalna: Javornik Franc, Luče, predsednik komisije, in člana Ahčin 'ote. Predale, Drobnič Damjan, Žalna. 7. Za območje Račna: Vidic Jože, Vel. Račna, predsednik komisije, in člana Ahčin Jože, Predole, Bambič Tomaž, M. Račna. Naloga komisije je, da ugotovi dejansko »tanje, zlasti način in obseg ter znakov, iz katerih je mogoče sklepati, da je škodo povzročila divjad ln kakšna divjad ter ali in kako je lastnik oziroma posestnik zemljišča poskrbel za zavarovanje pred škodo po divjadi. O svojem deln sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. KOMISIJA IN PODKOMISIJE ZA KMETIJSKO STATISTIKO Cenitvena komisija za kmetijsko statistiko V komisijo se imenujejo: 1. Pervanje Mirko, tajnik ObLO, predsednik 2. Novak Alfonz, sektorski agronom Grosuplje 3. Cakš Martin, direktor posestva OZZ Boštanj 4. Skubic Herman, kmetovalec, Brvace 5. Boh Ivan, kmetovalec, Šmarje 6. Perovšek Jaka, .kmetovalec, Šmarje 7. Remič Jože, kmetovalec, Podtabor. Komisija dela v smislu veljavnih predpisov in navodil za izvajanje kmetijske statistike ter prične z delom takoj. Podkomisija za kmetijsko statistiko: V komisijo se Imenujejo: 1. Boh Ivan, kmetovalec, Zg, Dupljice, predsednik 2. Potokar Anton, kmetovalec, Mala Račna 3. Seme Jože, kmet. Žalna 4. Pavčič Anton, kmet, Gatina 5. Zajc Janez, direktor Ekonomije Brvace 6. Štibernlk Jože, Luče. Komisija bo delovala na območju bivšega ObLO Grosuplje, katere naloga je, da prvenstveno ocenjuje letino, t. j. prvencem h°k*ar8ki donos vse’’ kmetijskih posevkov ter pridelek sadja na rodno drevo. Komisija dela v smislu veljavnih predpisov in navodil za izvajanje kmetijske statistike ter prične z delom takoj. Podkomisija za kmetijsko statistiko: V komisijo se Imenujejo: 1. Perovšek Jaka, kmet, Šmarje, predsednik 2. Žitnik Jože, kmet, Huda Polica 3. Tronikelj Franc, kmet, Sap 4. Mehle Franc, kmet, Paradi-šče 5. Pucihar Anton, kmet, Sap. komisija bo delovala na območju bivše občine Šmarje in je njena naloga, da prvenstveno ocenjuje letino, t. j. hektarski donos vseh posevkov tor pridelek sadja na rodno drevo. Komisija dela v syii»lu veljavnih predpisov in navodil za Izvajanje kmetijske statistike, ter prične z delom takoj. Podkomisija za kmetijsko statistiko: V komisijo se imenujejo: 1. Remic Jože, kmet, Podtabor, predsednik 2. Perko Anton, kmet, Ponova vas 3. Dremelj Alojzij, kmet, Mala vas 4. Skrjanc Anton, kmet, Udje 5. Glinšek Alojzij, kmet, Ponova vas 6. Starc Martin, kmet, Vel. Llp-Ijene. Komisija bo delovala na območju bivšega ObLO Podtabor ln je njena naloga, da prvenstveno ocenjuje letino, t. j. hektarski pi*idc!ek vseh kmetijskih posevkov ter pridelek sadja na rodno drevo. Komisija dela v smislu veljav-nih predpisov in navodil za izvajanje kmetijske statistike tet prične z delom takoj. Po Imenovanju komisije z« narodno obrambo je bila imenovana še KOMISIJA ZA PRIPRAVO PREDLOGOV ZA UPORABO ZEMLJIŠČ V komisijo se imenujejo: 1. Janežič Anton, predsednik komisije, član LO 2. Mehle Franc, namestil* predsednika, član LO 3. Nebec Alojzij, član 4. Pervanje Mirko, član 5. Cakš Martin, član 6. dr. Podkoritnlk Franjo, £'°n 7. Šansoni Franc, član 8. Knep Jože, član 9. Lužar Janez, član 10. Umnik Lojzka, član 11. Lesjak Janez, član. Sestav komisije je odvisen o1* specifičnosti posameznega Prj' mera, k delu pa se lahko P1'* tegnejo tudi drugi strokovnjak1. Naloga komisije je izdela^ osnutek predloga za določi‘e'’ uporabe zemljišč po 2. čl®11 uredbe o uporabi zemljišč ** gradbene namene 'n d »jati d razglasitve zemljišč za zazidljiv načelna dovolejnja, da se s01 uporabiti zemljišče za določen zidavo. Po imenovanju šefa odseka splošne zadeve Je ljudski odb°^ razpravljal o raznih gospod1* skih zadevah: Vodovodnemu odboru Vel. ^ ka pri Žalni je bilo dano poro^ tvo za kredit 400.000 din za z’ 'asno opravljanje upravnika kinematografskega podjetja ' imenoval Žitnik Slavko. Na predlog delavskega »ve'® se sklene združiti Žage v G' suplju s splošnim mizarski podjetjem Grosuplje. Po nekaterih personalnih * devah in odobritvi pletilj-^ obrti se ustanovi novo ob*• podjetje »Mlin« v Grosuplje ; imenuje za upravnika Ant®® Litovca. Mlin bo mlel tudi zasebnike in zaračunaval o1'6 nino po predpisani tarifi. , Na nred’og KZ Smarie J* V KULTURNEM DOM^ NA GROSUPLJEM zdaj« zakV.nMlvo »ljubi* u.'® inevnik«, di-roktor Stamo glavni in odgovorni