ERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft v AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 118. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 4th, 1929. LETO XXXI.—'VOL. XXXI Delavski dan je zahteval 240 žrtev Računa se, da je bilo tekom pretekle nedelje in pon-deljka najmanj pet milijonov prebivalcev države Ohio v avtomobilih. Vse se je peljalo ven, v naravo, na obisk k sorodnikom, na piknike, itd. Drsava Ohio ima ri >400.000 avtomobilov, in menda je vsak avto vozil, ki se je mogel le premakniti. Ni čuda, da se je pripetilo vse polno nesreč. Samo v pondeljek, na Delavski dan, je bilo 12 oseb ubitih in 137 ranjenih v raznih avtomobilskih nesrečah. Sedem oseb je vtonilo pri kopanju, enega je ubila solnčna Pika,' dočim se je radi izvan-redne vročine zgrudilo mnogo ljudi na cestah ali v parkih. Vsa pota po vsej državi so bila natlačeno polna avtomobilov. Samo v Cleveland je dospelo kakih 5000 avtomobilov iz drugih krajev države Oh io, Pennsylvania, Michigan, Illinois in od drugod, da so bili navzoči pri dirkah, ki so se vršile v zraku nad zra-koplovnim pristanom v Clev-elandu. Dva Clevelandčana sta bila ubita od avtomobilov, in kakih 50 ranjenih. Upamo, da ni bilo nobene nesreče pri naših ljudeh. --o-- 6,000 naših ljudi navzočih, ko je Cleveland dobil KSKJ baseball tekmo V nedeljo se je v Jolietu vršila velika baseball tekma med Clevelandom in Jolietom. Šlo se je za prvenstvo pri K. S. K. Jednoti. Igrani ste bili dve igri, in v obeh igrah je zmagal Cleveland, in sicer v Prvi igri 18:4, v drugi igri pa 20:15. Jolietčani so imenitno igrali, toda usoda je odlo Čila prvenstvo ClefyelandV. Nad 6000 naših rojakov je bilo navzočih v Rivals parku, v Jolietu, kjer se je vršila zaniha tekma. Odlikovali so g zlasti Gregorich, Krall, "ernardich, Fabian in Lenar- Vsa čast Jolietu in čestit ke Clevelandu. Pomožni šerif ubit od maščevalca na potu iz cerkve . Gadsden, Ala., 2. sept. Ko rvr> pomožni šerif John u »ryan nocoj zvečer šel iz cerkve, je bil ustreljen. Ed. Heaton, star 35 let, katerega nišo so včeraj pomožni šerif' Preiskali glede opojne pijače, Se je po streljanju sam podal Policiji. Obdolžen je bil umpra prve vrste. O'Bryan je dobil pet strelov v srce. V 17 urah iz Californije z zrakoplovom v New York New York, 2. sept. E. L. penway, znani zrakoplovec. je dospel sem iz Los Angeles, s svojim mladoletnim sinom, ^a vso pot je vporabzil samo ur. Naredil je s tem rekord, ki prej še ni bil dosežen. ' V Gordon parku so se na sli ključi. Kdor jih je zgubil J'n dobi na 5520 Carry Ave. Banditi so napadli v Chi-CaRi blagajnika neke banke ln mu odnesli $5000.00. 20.000 delavcev na izletu v pondeljek Clevelandska delavska zveza je imela na delavski dan piknik v okolici Geauga Lake. Nad 20.000 delavcev je bilo navzočih. Tekom piknika niso imeli samo zabavo, pač pa je bilo čuti mnogo poučnih govorov od strani de lavskih voditeljev. Odbor, obstoječ iz 44 mož in žen je pripravil sijajen program Delavski voditelji so povdar-jali na pikniku važnost delavske organizacije, ki je priborila ameriškim delavcem toliko ugodnosti. Krajše de lavske ure, boljše plače in boljše delavske ugodnosti, vse to je pripisati delavskim organizacijam. Delavec brez organizacije nima nobene zaslombe, nobene bodočnost1'. Delavec mora biti v svojem oziru ravno tako svoboden kot so ljudje vsakega drugega poklica, se je izjavil Harr> McLaughlin, predsednik clev-elandske delavske organizacije. Kompanijske unije so brez pomena, ker člani mora jo slediti gotovim navodilom kompanij. Le lastna, čisto delavska organizacija more pokazati in priboriti delavcu boljšo bodočnost. Piknik unijskih delavcev je bil velik uspeh. Teška obtožba proti policiji radi mučenja v zaporih Ako je zaprisežena izjava, katero je v sredo zjutraj podal Harry Deveny, 3310 Superior Ave. pred sodnikom Sawicki, resnična, tedaj nikakor ne bo prijetno za štiri mestne policiste. Deveny je prišel v sredo na sodnijo z zavezano glavo ter pripovedoval sodniku, kaj se mu je pripetilo. Peljal se je z avtomobilom po cesti, ko je opazil na cestnem tlaku nekega poznanca, ki je bil pijan. Da mu prihrani neprilike, je izstopil in hotel prijatelja peljati v avtomobil in domov. V tem trenutku se je pokazal policist, ki ga je vprašal, kaj ima opraviti z moškim. In ko mu hoče Deveny odgovoriti, je že dobil od policista s kolom po glavi. Potem ga je policist aretiral, in na policijski postaji so ga tepli, brcali z nogami in tolkli s pestmi. Zgubil je zavest, in ko se je prebudil, je ležal v Lakeside bolnici. Sodnik Sawicki je odredil, da se afera temeljito preišče. Coolidge je zaslužil $100,000 v treh mesecih Washington, 2. sept. Bivši predsednik Calvin Coolidge je zaslužil tekom zadnjih treh mesecev več kot $100.000 s pisanjem raznih člankov v več ameriških časopisih. Kol predsednik Zed. držav je zaslužil v treh mesecih nekako $18.000, kot pisatelj je pa naredil v istem času nad $100 000. Bivšemu predsedniku Coolidge plačujejo $1.00 od vsake besede, ki jo napiše za javnost. * Grofica Benckendorff, edina sestra predsednika Hin-denburga, je umrla v starosti 77 let. Skupna društva fare sv. Vida priredijo zadnji piknik 8. septembra. Sedaj, ko smo se poslovili od "Delavskega dneva" pomeni to, da smo se poslovili od poletne sezone in zabave na prostem. Ljudje so se večinoma povrnili iz počitnic, šole se odpirajo in kmalu bo zopet vse v normalnem stanju. Tudi naša sezona piknikov, katerih smo imeli letos v Cleveland nad 200, se bliža svojemu koncu. Listje v naravi je začelo rumeneti, in polagoma pada list za listoirl na tla, tako da prijetno šumi pod nogami, ko korakate po gozdu. Hladna senca, v kateri smo se hladili v poletni vročini, je zginila, kmalu se bo vsa krasota narave poslovila od nas. Nudi se nam pa še zadnja prilika, da se še enkrat brezskrbno pomudimo zunaj na prostem, in to bo v nedeljo, ko priredijo skupna društva fare sv. Vida svoj piknik. Zopet v,am hoče odbor združenih društev pokazati svojo gostoljubnost in postrežlji-vost. Obeta se, da bo ta izlet najboljši, kar jih je bilo v letošnji sezoni. Pripravilo se je vse tako, da bomo kar najbolj slovesno in v zadovoljstvu zaključili sezono letošnjih piknikov. Jagnjeta bomo pekli na prostem, igrala bo izvrstna Grebenceva godba, drugih stvari pa bo toliko, da "sploh ni za govor't." Vljudno opozarjamo vse fa-rane od blizu in daleč, da po-setijo ta piknik in s tem pripomorejo, da se čimprej zgra di nova slovenska cerkev sv. Vida. 2000 družin fare sv. Vida lahko k temu pripomo re. Pozdrav iz Pariza. Mr. in Mrs. Sternad tei družina pozdravljajo iz Pariza vse svoje znance in prijatelje v Clevelandu. Lepa hvala v imenu prijateljev. Pozdrav iz Minnesote. Iz Minnesote, in sicer iz mesta Ely, Minn., pošilja pozdrave Mr. Anton Jakšetich Prav lepa hvala! Vse gre v Kanado. Iz Clevelanda so se podali v Kanado na obisk k svojim znancem in prijateljem družina Smole, Mr. in Mrs. Pire (pa ne naš urednik, ker nima soproge), Anton Spruk in Frances Dejak. In srečno se vrnite! šolske potrebščine. Poznana Durnova trgovina v Collinwoodu ima te dni posebno razprodajo šolskih potrebščin. Mr. Durn vam prav rad in prijazno postreže, vselej po nizkih cenah, in pri njem ne boste dobili slabega blaga. To slovensko trgovino prav toplo priporočamo vsem našim ljudem. Povratek iz bolnice. Mrs. Mary Bitenc, 922 Al-hambra Rd. se je vrnila iz Charity bolnice. 15 oseb onesvestenih. Tekom pondeljka se je v elevelandskem zrakoplovnem pristanu onesvestilo 15 ljudi radi silne vročine. Mlad fant ustreljen. Tom Widlar, star 19 let, stanujoč na 17523 Detroit Ave. se je z več tovariši igral s svojo puško. Streljali so v tarčo. Widlar je položil puško ob vznožje hriba in začel plezati navzgor, ko se je z nogami dotaknil puške, ki se je sprožila in mu poslala smrtonosno krogljo v glavo. Bil je dijak na kolegiju sv Ignacij.a McMaster na delu. Kapitan Wm. McMaster in njegovi pomočniki so te dni zopet rogovilili po raznih delih Clevelanda. Udrli so v neko hišo na E. 38. cesti in Woodland Ave. ter zaplenili 200 galon vsebujoč kotel. Poleg tega so dobili pri sosedu 700 "namočenega" in 105 galon žganja. V raznih drugih krajih so dobili 30 sodov pive in 125 galon žganja. Silovita vročina. Ne samo v Clevelandu pač pa tudi po vseh vzhodnih in osrednje zapadnih državah je preteklo soboto, nedeljo in pondeljek pritiskala nenavadno huda vročina. Toplomer je kazal 92 stopinj, kar je nekaj izvanrednega za te dni. 416 zrakoplovov. Tekom narodne zrakoplov-ne dirke v Clevelandu je dospelo v nase mesto vsega skupaj 416 zrakoplovov iz drugih mest. Vsi so se udeležili dirkanja in zračni tekem. Poleg tega je bilo navzočih nad 100 elevelandskih letal. Oblasti preprečile pobeg 100 jetnikov Columbus, Ohio, 2. sept Najmanj sto kaznencev v državnih zaporih tega mesta je nameravalo te dni pobegniti, toda jetniške oblasti in poli cija je beg jetnikov preprečila. V državnih zaporih v Co-lumbusu se nahaja približne 3500 jetnikov, ki so natlačeni v celicah, ki so bile narejene le za 2500 jetnikov. Ravnatelj zaporov Mr. Thomas je dobil vest od posameznih jetnikov, da se pripravlja splošen pobeg, in sicer na Delavski dan, ko dovolijo jetnikom v zaporih nekoliko več svobode kot navadno. Thomas, ravnatelj zaporov, je naprosil policijo za pomoč. Dobil je 100 mož, ki so rano zjutraj dospeli pred zidovje zaporov, dočim so morali vsi pazniki \ zaporih ostati na svojih mestih. Vsi policisti in jetni-čarji so bili oboroženi s strojnimi puškami. Ob 5. uri zju traj, bi se moral izvršiti po beg, toda vse je bilo mirno. Kaznenci so zvedeli, da je bi! njih načrt izdan, in pobeg so opustili. Tekom dneva je ravnatelj priredil za kaznen-ce veliko predstavo premikajočih slik, vršila se je roko-borba in jetniki so dobili iz-vanredno dobro hrano. Vse je bilo zadovoljno. -o-— Našli žensko truplo zašito v vrečo Chicago, 2. sept. V bližini mesta Morris, 111., so našli danes truplo nekako 40 let stare ženske. Neki avtomo-bilist je zagledal vrečo ob cesti, nakar je ustavil avtomobil in pobral vrečo. Silno prestrašen, ko je videl v vreči mrtvo truplo ženske, je poklical urad šerifa. Ženska je nepoznana. Zelo važna seja. Danes zvečer je zelo važna seja vseh pripravljalnih odbor za desetletnico Slovenskega Doma na Holmes Ave. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Navzoči naj bodo gotovo vsi odbori. Najdeni ključi. Šop ključev se je našel v pondeljek na Carry Ave. Kdor jih je zgubil jih lahko dobi na 5603 Carry Ave. pri Mr. Joe Molan. In sedaj še zamorke! Ni dosti in dovolj, da imamo v elevelandski mestni zbornici dva zamorca — prej smo jih imeli tri, toda je bil eden obsojen v ječo radi goljufije. Sedaj nam preti nevarnost, da dobimo tudi za morke v mestno zbornico Bivši zamorski councilman Fleming, ki je bil spoznan krivim zlorabe svojega urada in obsojen v ječo, ne more biti kandidat. Njegova soproga je pa sedaj naznanila, da bo najbrž kandidatinja za mestno zbornico. Lepe stvari se godijo, je rekel Jurma-nov Tine, Vreme 22. avgusta je bilo konec pasjih driij, toda Mr. Rotter iz Not-tinghama nam sporoča, da so se v nedeljo in pondeljek šele za čeli! Graf Zeppelin je zopet dospel domov Friedrichshafen, 4. sept. Graf Zeppelin je dospel nad tukajšni zrakoplovni pristan ob 2:27 v sredo zjutraj. Tako je dokončal zadnji del svojega poleta. Vsega skupaj je porabil za to vožnjo 67 ur in 9 minut. Prvič se je zgodilo, da zrakoplova ni vozil dr. Eckener, ki je ostal v Ameriki. Razven malih neprilik, je bila vožnja zelo ugodna. -o--- Nekaj osebnega gledft councilmanskih volitev v Clevelandu Mestna zbornica v Clevelandu ni imela ravno dobrega imena to leto. Državni prav-dnik Miller je neusmiljeno preganjal councilmane. Nekaj jih je moralo v ječo, nekaj jih je pa še pod sum-njo, da niso pošteni pri svojemu delovanju. Posledice se bodo pokazale pri letošnjih volitvah, in nekateri council-mani so že vrgli puško v koruzo in ne bodo več kandidirali. Councilman Sprosty je' pravkar naznanil, da letos ne bo kandidat. Kdor je čital časopise, se bo spomnil, da je bil councilman Sprosty obtožen sleparije, toda je bil oproščen. Državni pravdnik Miller je naperil novo obtožnico proti njemu. Enako se tudi trdi, da councilman Potter, poznan mnogim našim rojakom, ne bo več kandidat. Tudi on je bil obtožen po državnem pravdniku. Vseeno trdi Potter, da je mogoče, da bo ponovno kandidiral. Sprosty je iz II. distrikta, dočim je Potter i.z IV. Trdi se tudi, da ne bo councilman Albert Sachs, ki je odvetniški tova riš našega župana Marshall, ponovno kandidiral. Mogoče se umakne tudi Fielder Sand ers iz političnega boja. Ker je pomagal ranjencu je bil kaznovan Forth Worth, Tex., 3. sept. Glen Bavousset, ambulančni voznik, je bil danes na sodniji obsojen na $2.00 globe, ker je vozil preko ceste vkljub rdečemu signalu. Pobral je neko žensko na cesti, ko je vozil po Sheridan Ave. Ženska je bila zadeta od avtomobila, in Bavousset, ki je videl nesrečo, je pobral žensko in jo hotel v naglici peljati v bolnico. Na potu ga je pa ustavil policist, ker je vozi' proti rdečemu signalu. Ženska je umrla takoj po prihodu v bolnico. Sin senatorja Heflina je bil zopet obsojen Phoenix City, Ala., 3. sept. Tom J. Hefflin, sin znanega senatorja Hefflina, ki je eden prvih suhaških voditeljev in največji nasprotnik katoličanov, je bil danes aretiran radi pijanosti in vznemirjanja javnega redu. Mladi Hefflin je priznal na policiji, da je skupno s prijateljem povžil en kvort žganja. * Angleški ministerski predsednik MacDonald pride v Ameriko 2. okt. * V Rio Janeiro, Brazilija, je nastal tornado, ki je povzročil smrt deset oseb. < < AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland do raznašalcih: celo leto $5.50; nol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve ^paslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 118. Wed. Sept. 4th, 1929. Sport pri Zvezi. Na vsak način je nemogoče, da bi človek neprestano delal, zato je v današnji dobi pametno urejeno, ko se svetuje, da človek naj osem ur na dan dela, osem ur počiva, osem ur pa vporabi za zabavo. Zabava je ravno tako potrebna k bolj zdravemu življenju kot je hrana in spanje. Kislo se ne moremo neprestano držati, telo potrebuje vež-banja, razvedrila. Nekateri gredo ven v prosto naravo, kjer se prosto gibljejo, drugi potujejo po svetu, tretji si z igrami preganjajo dolgi čas. Glavni odbor Slovenske Dobrodelne Zveze je pri svoji .zadnji seji sklenil, da bo podpiral akcijo kegljaških klubov, ako jih posamezna društva ustanovijo. Kegljanje je jakc zdrav sport, ker se človek temeljito pretegne, kar povzroči, da vaše mišice ne postanejo okorele, in vam konečno podeli to boljše zdravje, Zvezi pa močnejšo blagajno, ker ni treba plačevati toliko bolniške podpore. Kegljanje je sport, ki je za vsakogar. Vi primete krog Ijo v roke, pomerite in začenete, pa vam padajo kegljički. da pridni fantiči komaj sproti pobirajo, kar je na tleh. In mnogo, mnogo smeha in veselih besed vam prinese keglja' nje, mnogo pristne šale in zanimivega tekmovanja. Pri Slovenski Dobrodelni Zvezi je vse polno mladih in starih fantov, ki bi lahko kegljali. Stroškov skoro nobenih ni. En klub bi kegljal tedensko enkrat, in za enkratno kegljanje se računa $1.00 za dotični večer ali popoldne od člana. Za drugo bi preskrbela Slovenska Dobrodelna Zveza. Nekaj enakega imajo že pri društvu Slovenec, kjer sta organizirana dva kluba, eden je predsednikov in drugi je tajnikov, pa se udarijo ob priliki, da vse poka. Poleg tega, da je kegljanje jako zdrav sport, je pa obenem tudi precejšna reklama za Zvezo. Tedensko bi se izdajala poročila o stanju posameznih klubov, ali pa še večkrat, če bi bilo potrebno. Ustvarilo bi se velikansko zanimanje, govorilo in pisalo bi se o Zvezi poleg tega pa bi člani imeli dosti najboljše zabave. V naselbini imamo lepa in obširna kegljišča, tako v Clevelandu, Collinwoodu in Newburghu. Te naselbine naj bi tekmovale medsebojno in skušale ena drugo premagati, a na koncu sezone bi se pa priredila ogromna tekma kje na največjem mestnem kegljišču, za kar bi se naredila dovolj velika reklama, in konečno se bi razdelile nagrade, za katere bi skrbel glavni odbor Zveze. Ker pa je jesen že pred durmi, in ker vzame organiziranje nekaj časa, in se bo moralo v kratkem začeti z igranjem, je gotovo potrebno, kot pravi športni komisar naše Zveze Mr. Jakšič, da društva vsaj do 16. septembra poročajo na glavni urad Zveze, kaj so tozadevno ukrenila, in kdo je načelnik njih kluba. Večja društva postavijo v tekmo lahko dva, tri štiri klube, ki bodo igrali, manjša društva pa vsaj enega. Vsak tak klub bi moral imeti svojega načelnika, ki bi bil odgovoren za svoj klub in dajal direktivo. Lastniki slovenskih kegljišč v širnem Clevelandu bodo gotovo šli drage volje na roke vsem, ki se zanimajo za to. Prosimo, da društvene seje in odbori to stvar pretrese-jo, in v njih lastno korist in napredek sporoče najkasneje do 16. septembra v glavni urad. Operna pevca Banovec in Ropasova sta dospela v New York v torek zvečer 27. avg s parnikom "Olympic", na katerem sta imela izvrstno uspeli koncert. Sprejel jih je Tone Šubelj. Veselje je bilo seveda nepopisno, ko so se trije dobri kolegi zopet sestali tako daleč od svoje domovine. Komaj sta stopila na ameri ška tla, že so jih povabili nadvse gostoljubni rojaki med svojo sredo. Med prvimi sta bila Mr. in Mrs. Cerar. Drugega dne po njihovem prihodu sta jima pripravila veliko "party." Med povabljenci se je nahajal tudi Mr. Jakob Oblak iz Milwaukee, ki je z imenovanima pevcema poto val iz starega kraja ter jima bil vseskozi nadvse ljubezniv tovariš. Seveda se je nahajal med povabljenci tudi Tone Šubelj — svak Mr. Cerarja. Po končani večerji so vs.' trije pevci takoj začeli s skuš i njami za gramofonske plošče, katere so v petek dopoldne (30. avg.) odpeli na Columbia Phonograph Comp. Po izvrstno uspelem recordiranju jih je imenovana družba ponovno angažirala za prihod nji teden. Ker pa imajo vsi trije pevci bodoče dni koncerte: Šubelj v Gowandi, Banovec in Ropasova v Milwaukee, Wis., so se seveda branili sprejeti to laskavo ponudbo. Toda Colum bia Comp. je bila vsled njihovega izvajanja tako navdušena, da je odstopila datum, ki je bil že reserviran za druge prireditve. Peli bodo zopet prihodnji teden — sredo 4. sept. nakar se podasta Banovec in Ropasova na koncertno turo po naših naselbinah, naš Tone pa odpotuje po absolviranem koncertu v Evropo. še, je reku, da so invajtane vsi lejdis in pol je zapisou imena samo punce, ki je on mislu dabi imeli dober čenč da bi vinale. Se bi rad vsem toistom puncom priljubu, ta tur k! A j shou tu ju! Kaj smo pa mi! In še na mame je po-zabu. On tinka da bodo nas pohodile tiste ki friše šmira-jo s paudrom in lipštike in ki nucajo tista 'Palmovolje žaj-fo' od katere se reče 'Koža katero lakajš filat.' Nose, nevr! Jaz pa vem kero kožo se bi ja.z rada dotaknila — z štiko. Pa, kam pa gredo te ta mladi pipls! Mislijo da smo mi mame natink! In veš kaga sem rekla sama sebi. Jim bomo ze pokazali. Kaj pa mislijo da smo mi, oženje-nje lejdis? Moj ta star že ne bo za kakšno punco volu. Sem že za njega odločila. Za tisto ki je v našem društvu in katero bom jaz pobirala ven bo volu. In če ne, bom šla pa na štrajk. Nič kuhanje, nič va-šati, nič peglati in nič poste-ljevati. Al bo revček. In mojemu sinu, Žovitu, ki dela v Ričmans, sem rekla da od sedaj naprej mi more dati vso svojo pejdo dokler se ta kon-test finiš napravi. Veš, on precej lajka punce in sem šur da bi vsega svojega spendink moni špendou za volivne tik-ce. O no tistu pane! Če bo volil bo volu za mojo. In če bomo vse ženske tako naredile bo ena iz med nas zmagala." In rajt je bila. Kom an lejdis, vsi oženjene, vdove in dajvorsane. Jim bomo pokazale. Kam an društvo Napredne Slovenke, Sv. Katarine, Sv. Neža, Sv. Ana, Sv, Cecilija, Martha Washington, Jutranja Zvezda, Svob. Slovenke, Danica, Collinwood-ske Slovenke, Združ. Sloven ke, etc. Jih borna nabiksale. Kom an lejdis iz Šnt Kler, Ljubljana, Žužemberk, Kalivork, Nuburk, Jojkled in Natink-hem. Če pa jaz kaj vem bodo možje in fantje vsi za ženske potegnili ker morejo in če ne. Salamagan! Hola, naprej, armada žensk. Saj ne morejo luzati. Ena iz med njih more biti kraljica. Vojni krič naj bo 'Žene za žene, možje za žene, otroci za matare' in kaj ostane? Natink. In za punce more biti vojni cvil 'Same za sebe.' Piše France Surtz. "Salamagan!" sem slišal ko je ena žena drugi na fen-cu rekla: "Oj, ti smrkovci' Nikoli več ne bom brala tistega Amerikan Hom Žurna! žunijer. Moja hči, Ženi, je tam not brala, da bodo Šnt Kler Mrčnts držali populeriti kontest za žene in tist, ki pi- Razstava trgovcev v SND Kdo je največji delničar SND? Enako vprašanje je potrebno. Nekdo mora biti, če bi bila samo dva delničarja. Pri narodnem Domu jih je veliko. To vprašanje se tiče posameznikov. Društva naj bodo pri tem izvzeta. Na konferencah se je to že omenilo, in na eni izmed konferenc jc, bil opovedano, da je naš požrtvovalni in pridni fant, Mr. Frank Oglar. Jaz sem mnenja, da je še danes najtežji delničar po delnicah in zato mu bodi priznanje. Če se ne motim, on je položi) Domu na oltar tisoč dolarjev. Mr. Frank Oglar je bil rojen na dan 13. maja 1892. v Krašnji pod Limbarsko goro, na Gorenjskem. To je znameniti vzhodni del Gorenjske, ki je poznan kot Črni graben, ki ima svoje dejanje v igri Rokovnjači. Leži ob cesti, ki pelje iz Ljubljane na Štajersko in ki se zove dunajska cesta, katere prvi graditelji so bili stari Rimljani. To je lepa dolina, posejana z premožnimi kmetovalci in pridnimi rokami. Ko sem leta 1925. v mesecu juniju potoval po tej dolini, nisem se mogel načuditi lepi naravni legi in barvam tega polja, travnikov in gozdovja, ki tako sorazmerno in tiho harmonizira v privlačno in vabečo formo na- še slovenske zemlje. Sžj ste čitali Janka Kersnika opise, tako tudi več drugih pisate-teljev, kako s prirojeno silo opisuje to zemljo, na kateri so se rodili. Tako včasih po mislim, ko se spomnim moje ga prijatelja Franka, če ni tudi on kos te lepe pokrajine, ki se vedno smeje in pomaga do veselejših trenutkov v življenje. Da, kdor pozna Franka, ta mora pritrditi, da prihaja iz te lepe zemlje, ki jo vsak ne pozna in ne razume. V šolo je hodil Frank v Krašnjo. Po dokončani šoli je postal ključavniški vajenec. Eno leto in pol dela zastonj v Kamniku, pa si izbere drugo pot. Dobi službo nekakega oskrbnika pri poznanem poveljniku nekdanje avstrijske mornarice. Mlad je, toda odprte oči ima. Nudi se mu prilika, da potuje z gospodom pc avstrijskih deželah. Vrača se domov in zopet potuje. Vidi razliko doma in na tujem, študira in prihaja do zaključka, da gre v tujino, kar v Ameriko. Devetnajst let star pride ^ Ameriko, leta 1911. Ustavi se v New Yorku nekako eno leto. Odtod gre v Detroit, tam se pomudi kar pet let. Dela kot mašinist, zanima se za društveno in javno življenje. Tam zopet gleda življenje in trgovino, pride včasih v Cleveland, pa vidi priliko, katere se pozneje posluži. V letu 1919., meseca junija je že tukaj. V mesecu juliju odpre trgovina na 6401 Superior Ave. s hmeljem, sladom in drugimi potrebščinami, ki se rabijo pri kuhi domačega piva. Trgovina se mu razvija v dobrem pomenu besede odpre še trgovino z železni no. Sedaj je v trgovini že de set let, pa pravi, da je bilo veliko dela, toda vspel je, zakai se čuti, da je sreča največkrai le v pridnih rokah in postrežbi. V društvenem življenju se tudi udejstvuje. Zadnje čase je tudi član direktorija SND ter je prideljen k šol skemu odboru. V trgovini ima zaposljeni dve pomočnici in pomočnika Mr. Frank Oglar je izredno nadarjen trgovec. Svoje veliko znanstvo je dobil i7 knjig, katerih je prečital veliko število, še predno je pričel trgovino. Dosti je prečital tudi nemških knjig, iz ka terih kaj rad citira gotove odlomke. Francosko literaturo je čital v prestavah, iz katere je tudi povzel odlomke, ki si jih še danes stavi za navodila v življenju. Svoje življenje si urejuje trezno in premišljeno. Tobačne strasti ne pozna, najljubša pijača mu je mleko. On nosi vedno trezno glavo, za to je menda ostal fant pri teh letih. Menda je res, kot je rekel meni pred leti star učitelj: "Kdor se ženi, on je bolan ali malo brez pameti." Pri Francetu tega ni. Svoje zdravlje si utrjuje po leti s plavanjem. Dobei in drzen plavač je on. Kolikokrat ob letenskih večerih zapre trgovino po osmi uri, in hajdi v jezero plavat. Tako je tudi ob nedeljah. Ljubi tudi športne igre. Base-ball ga veseli. Vsako leto ima svoje fante, ki igrajo v njegovem imenu. Takrat je ves navdušen. Veseli ga zdravo tekmovanje in zmaga na njegovi strani. Na razstavj slovenskih trgovcev v SND ima v najemu dva paviljona. Razstaviti hoče svoje blago ter obenem podati ljudem pojasnila o blagu Trgovec z železnino mora biti obenem velik spoznavalec ljudi in njih povpraševanja, kaj pravzaprav hočejo od njega. On je direktni svetovalec in učitelj. Pokazati mora, kako rabiti to ali ono orodje, Dati mora informacije o pora bi različnih barv in varnišev. Veliko mora znati, da mora ustrezati ljudem. Na razstavi je velika prilika, da se ljudem v skupinah pove to in ono "skrivnost." Z dobrim nasvetom si pridobi odjemalca, zanesljivost njegovega nasveta pridobi stalnega odje malca. Ko stopite na razstavo, po-mudite se tudi pri njem. Ve sel bo on, a vi zadovoljni Prijateljstvo nastane med vami in med njim, in to je tisto, ki danes nekaj šteje. VESTI IZ DOMOVINE Tragična nesreča. Nedavno je naplavila Krka nedaleč od graščine Otočec moško truplo. Domačini so o tem takoj obvestili orožniško postajo v Kronovem, ki je še zvečer poslala na lice mesta patruljo. Po ugotovitvi dejanskega stanja je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Petru, kjer je bila danes popoldne izvršena sodna obdukcija. Komisija, v kateri so bili zdravnika dr. Gregorič in dr. Pavlič ter preiskovalni sodnik dr. Prijatelj, je ugotovila, da je imel utopljenec popolnoma razbito lobanjo, dasi na truplu ni bilo nikjer opaziti kakih znakov nasilja. Na podlagi poizvedovanj se je ugotovilo, da gre za 34 letnega posestniškega sina Jožeta Pavlina iz Rateža. Pavlin je pred kakimi 14 dnevi odše' od doma, da bi obiskal svojo v Kronovem omoženo sestro, Od tam se je vračal pozno okrog polnoči v trdni tem« proti domu. Kakor se dom neva, se je na razdrapanem lesenem mostu pri Otočcu spodtaknil in padel v reko tei prr padcu priletel na kak kamen, tako da si je razbil lobanjo in se onesvestil. Truplo je že dalje časa ležalo v vodi in je mestoma že začelo raz padati. Splošno se izključuje, da bi šlo za zločin, pra\ tako pa je tudi malo verjetno, da gre za samomor. Po splošni sodbi gre .za tragične nesrečo, ki jo je v največji meri zakrivila malomarnosi onih, ki imajo skrbeti za javne mostove. Naj bi vsaj sedaj, ko je zaradi razpadajoče ga mostu izgubil življenje priden posestniški sin, most te meljito popravili. Dveletna utopljenka. Rod bino tovarniškega delavca na Jesenicah Gregorja Koširja, stanujočega v Mojstrani je doletela težka nesreča. Oče je bil v tovarni na Jesenicah na delu, mati pa je šla po važnih domačih opravkih ter je svoje otroke, štiriletnega Jožka, tr letnega Lojzeka in dveletno Majdko izročila v varstvo svoji materi ki je vedno budno pazila na svoje vnuke Otroci so se igrali v veži domaČe hiše, ko je stara mati samo za trenutek stopila v kuhinjo, da nekaj poišče. Ko se je vrnila, sta se Jožek in Lojzek še igrala, Majdke pa ni bilo nikjer. Stara mati je v strahu za otroka hodila in klicala okrog hiše ter se končno v zli slutnji podala navzgor ob potoku Bistrici, ki izvira v Vratih pod Triglavom. Ni še prišla daleč, ko je že našla nesrečnega otroka v tolmunu za grabljenje nekega mlina. Na obupne klice stare matere so prihiteli sosedje in potegnili dekletce iz vode. Slučajno sta prišla blizu tudi dva zdravnika, ki sta poskušala vsa sredstva, da bi dete obudila k življenju. Bilo je prepozno. Ameriški izletniki na po-vratku. Pred pisarno Francoske linije Havre-Neywork v Kolodvorski ulici 35 (zastopnik Ivan Kraker) v Ljubljani so se v petek 16. avg ves dan zbirali ameriški izletniki, ki so se pripravljali na povratek. Hitro jim je pote kel pičlo odmerjeni čas oddi- ha ; dolžnost jih je pozvala na delo — nazaj čez morje v kraje, ki so jim dali nove domove. Videli smo jih v spremstvu staršev, bratov in sester sorodnikov in prijateljev, či-jih navzočnost jim je grenila ločitev. Morski velikan "lie de France" jih je povedel ii Havre nazaj v novo domovino. Ginljivo je bilo zvečei na kolodvoru, kjer so se poslavljali ob odprtih vagonih drugega in tretjega razreda katera jim je na prošnjo g Ivana Krakerja preskrbela železniška uprava; marsika tera solza je kanila ob klica nju: "Na svidenje! Čez nekaj let se vidimo zopet!' Brzovlak je .zapiskal in odhi-tel proti Jesenicam. Odpe ljali so se nastopni naši rojaki. Železnik Janez in Ivana šu.šteršič Ivana iz Chicage, Rihtar Jožef, Mary in hčerka iz Barbertona, Atchison Louisa in Florence iz Flosh-inga, Ferenčak Frances iz Plainfielda, Juvan Maks iz Cammerer Wyominga, Bene Jožef in Helena iz Newyor-ka, Kovač Jožef in Mary, Jirf Ignacij in Jennie, Pikš Mihael in Frank, Kotar Anton Peterlin John in Eva, Jane Jakob in Mary, Hribar Matevž, Planinšek Anton, Cevka Mary, Kostanjšek Anton in Tereza iz Clevelanda, An-tolich Mary, Zlate Ciril in Jože iz Bridgeporta, Krašo-vec Mary iz Brooklyna, Ker-žič Mary iz Newyorka Dref-lak Mary, Frank in hčerka iz Indianapolisa, Zaletelj Roza-lija iz St. Michela, Panjan Steven iz Calumeta, Tkalčič Peter,, Jarich Josefina, Jur-šič Miha, Marija in hčerka iz Riltona, Dušak Frank, Šer.i-ca Frank in Karolina iz Oglesby, Tomažič Mary iz Jolieta, Melle Jože iz Verone, Ferenscek Aurew iz Dunelle-na. RAZNE VESTI. O, TA ARZENIK! V Nagy-Reve na Ogrskem in sosednjih vaseh se je v zadnjem času pripetilo več nepojasnjenih smrti, ki so vzbujale sum, da so postali umrli žrtve zastrupljenja. Oblast je slednjič uvedla preiskavo in dognala, da so se res spravljali ljudje kar na veliko na oni svet s pomočjo arzenika. Središče teh zločinov sta bili babici Fazskas in Csordas, ki sta prodajali arzenik in prejeli za vsako uspelo zastrupitev še sto pengejev povrhu. Doslej so razen babic zaprli še šest drugih oseb in izkopali 18 mrličev.; izkopati pa nameravajo še nadaljnih 15 mrličev. — Podoben slučaj razburja tudi angleško javnost. Tam je v \ družini Duff v Croydonu v kratkem času umrlo pet članov družine; gospodar Duff, njegova svakinja Vera Sydney in njena mati ter oba Duffova otro-čiča, stara 7 odnosno 2 leti. Ostala je živa samo še gospa Duff in nanjo je slednjič padel sum, ko so si nepojasnjene smrti v njeni družini sledile hitro druga za drugo. Izkopali so vseh pet trupel in našli arzenik. Duffovo so zaprli, a .zločinov še ni priznala. Zdi se, da je pomorila svojo družino zato, da bi se polastila zavarovalnine po možu, ki je bil zavarovan za 15.000 funotv šterlingov. Scholz oborožil z revolverjem in vzel s seboj več črncev, ki so bili oboroženi s sabljami in sulicami. Spremljal ga je tudi neki prijatelj. Ljudje so se takoj lotili ujetega leva, da bi ga živega spravili v zaboj. Scholz pa je šel do ujete levin je. Nenadoma se je v neprestani bližini zaslišalo strašno rjovenje in predno je mogel kdo misliti na obrambo, je orjaški lev napadel Scholza in mu s šapo strgal vse meso' do kosti od rame do bokov. Kljub strašni poškodbi se je Scholz pri novem naskoku s sabljo ubranil levu, mu z revolverjem dvakrat ustrelil v žrelo in ga slednjič z železno roko zgrabil za grlo. Pritekli Scholzovi ljudje so leva ubili. Scholza so nato takoj odpeljali v Dar es Salam, kjer pa je čez osem dni podlegel ranam. STRAHOTE LAKOTE NA KITAJSKEM Že v starih časih so bile znane lakote na Kitajskem, ki so se vedno od časa do časa pojavljale. Zadnja velika lakota je bila leta 1878. Takrat je po približnih cenitvah umrlo nad osem milijonov ljudi od lakote. Letos pa vlada na Kitajskem taka lakota, kakršne ne pomni zgodovina Kitajske. V devetih provincah je vsled velikanske suše bila vsa žetev uničena. Suša je bila taka, da se niti v jeseni ni moglo misliti na to, da bi se nanovo posejalo. Število ljudi, ki so že doslej umrli od lakote, se ceni od mednarodnega odbora za pomoč gladnim na 12 do 20 milijonov. Ta odbor javlja med drugim: Povsod sami sestradani. Od desetih hiš jih je devet zapuščenih. Od 1. oktobra do 31. decembra je bilo samo iz pokrajine Šansi prodanih in odpelja-nih 17,000 žena in deklet, katerih bodoča usoda je morda še. hujša od preostalih. Vsepovsod /ležijo trupla od lakote umrlih ljudi in otrok, ki so plen psov In 'roparskih ptic. Kljub precejšnji pomoči, ki prihaja iz vseh krajev sveta, ni zaenkrat nobenih izgledov, da bi se strašno stanje poboljšalo. Pod pokroviteljstvom Društva narodov in Rdečega križa prične te dni živahnejša akcija za pomoč tem krajem. STRAŠEN HOJ Z LEVOM Bivšemu pivovarnarju v Dales Salamu (v bivši nemški Vzhodni Afriki) Scholzu je bila angleška vlada po vojni nakazala velik kos sveta v tamkajšnjem pragozdu, da bi ga izpremenil v polje. Letošnjo pomlad so prišli Scholzu naznanit, da njegove črede mesarijo divje zveri; en lev in ena levinja pa da sta se ujela v železno past. Ker Nemcem ni dovoljeno imeti pušk, se je ZVERINSKA MATI V Steyru se je nedavno vršil proces proti 32-letni Alojziji Hochgatterer, ženi železniškega kontrolorja, ki je bila obtožena, da je utopila svojo sedemletno hčerko. Zakon med njo in kontrolorjem je bil več let prav idiličen. Pozneje pa se je ona podala razuzdanemu življenju. Mož ji je vedno oprostil njeno grehe iz ljubezni do edine hčerke. Ker pa je žena kljub temu nadaljevala s svojim žalostnim življenjem, je mož vložil tožbo za ločitev zakona. Da bi se možu maščevala, je Alojzija Hochgatterer neposredno pred razpravo, ko je bil mož v službi, odvedla sedemletno hčerko do reke ter jo brez usmiljenja vrgla v deročo vodo. Na obali je postavila nekaj igračič, da bi izgledalo, kakor da je otrok sam padel v vodo. Ko so drugi dan našli truplo uboge hčerke ob reki, je tako odigrala vlogo žalostne matere, da nihče ni mislil na ta strašni zločin. MoŽ ji je med tem vse odpustil in sta del j časa živela v slogi in prijateljstvu. Pri zločinski materi pa se je pričela pojavljati slaba vest in končno je priznala svoje strašno dejanje. Te dni je ona stala pred sodiščem, kjer je priznala, da je storila zločin iz sovraštva dff svojega moža, ki je edino hčerko zelo ljubil. Obravnava j(t bila deset let težke ječe. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 8131 ST. CI.AIR AVE. V Knauiovaui poalopju Nad North American banka Vhod aamo Iz 62. caata Govorimo •luvemko. 10 lat ■■ St. Clair At*. __(w. a) Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 19X0. V DRŽAVI OHIO. INK. 1». MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO. Sedež v Cleveland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: Pennsylvania 886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I Podpred. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave. II Podpred JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) .TANKO N. ROGELJ. G207 Schade Ave. 2) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR 1) LOUIS RALANT. 180S E. 32nd St., Lorain, O. 2) I.OUIS JERKIČ, 971 E. 7Gth St. 3) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottineham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. wmttt«««: ČLANSTVU S. D. Z. V NAZNANILO Zapisnik seje Gl. Odbora z dne 27. avgusta, 1929 1. julija, 1929. član društva Vzrok št. 3 23. julija, 1929.. član Umrl je za možgansko Na seji gl. odbora meseca avgusta je bil imenovan poseben odsek izmed članov gl. odbora, kateremu je bila poverjena na- da določi tri nagrade, ter iste izroči trem članom ali članicam, in sicer onim, kateri pridobijo v letošnji kampanji največ članov za Zvezo. Imenovani odsek je imel sestanek v ta namen, ter je končno rešil in določil nagrade, katere so bile do sedaj zagonetka vsemu članstvu S. D. Z. Letošnja kampanja se je pričela 1. aprila ter se bo končala L oktobra. Tu so vključeni vsi lepi poletni meseci, v katerih ni Pričakovati velike agitacije iz vzroka, ker se članstvo ne udele 2uje sej v poletnih mesecih. Kljub temu pa, da je vročina, poletna.sezona in druge zapreke. pa so vseeno nekateri naši agitatorji pridobili lepo število novega članstva v Zvezo. Kot omenjeno, odločene so tri nagrade in sicer: zlata za-Pestna ura, zlato pero in svinčnik (fountain pen set) s zvezinim 2nakom, tretja pa zlat prstan s zvezinim znakom. Vse te tri napade si lahko ogledate v slovenski zlatarski trgovini sobrata Frank černeta, 6033 St. Clair ave., Cleveland, O. Nagrade so odbrane tako, da so lahko za moške ali ženske. Vprašanje je le: kdo bo dobil te nagrade, čas je še ta mesec Kdor se hoče potruditi, lahko še prekosi onega, ki ima do danes Največ novih kandidatov v tej kampanji. Vsakdo se lahko zaveda, da je lahko agitirati za organizacijo kot je naša. Pri agitaciji se lahko rabi zdrava fakta, kot: močna finančna podlaga. Nobenega izvanrednega asesmenta ni bilo, odkar Zveza obstoji, »epristranost glede političnega ali verskega prepričanja, neprestano plačevanje polovične bolniške podpore, kakor hitro poteče Celotna podpora. Zveza plačuje izvaniredno podporo onim, ki so Potrebni in brez sredstev, plačuje se starostna podpora ostare-jim in brez sredstev. Dalje plačuje Zveza porodne nagrade, odškodnine, operacije itd. Bratje in sestre! Recite prijazno besedo svojemu sorodni-ku> Prijatelju, sosedu. Vpišite ga v svoje društvo in Zvezo. Hva-fežen vam bo za to nekoč, vi boste pa s tem storili svojo bratsko dolžnost napram Zvezi, vrhu tega pa lahko dobite eno izmed gori omenjenih nagrad. Končno še besedo vsem Zvezinim društvom. Kdo bo -dobil srebrno kupo? Ni potreba ravno velikega števila članstva, da se Premaga ono društvo, ki ima do danes največ novih članov v °beh oddelkih v tej kampanji. Vsako Zvezino društvo ima še Priliko, da prekosi drugo društvo, ako se člani istega organizirajo in gredo takoj na delo. Vsak kandidat, ki bo zdravniške Preiskan ta mesec in tudi če pristopi v društvo meseca oktobra-bo kreditiran onemu, ki ga vpiše, za tekmo v nagradah. Priporočajmo vsi našo dobro organizacijo, pridobimo v tem Oi^secu še vse one Slovence in Jugoslovane po celi državi Ohio, Kateri še niso njeni člani. Na ta način bo naša organizacija šp bolj močna in v stanu pomagati onim, ki so pomoči potrebni. V nadi, da se vsi potrudimo za našo Zvezo, ostajam vam udani John Gornik, gl. predsednik. Predsednik John Gornik otvori sejo ob 7:45 zvečer. Navzoči so vsi člani glavnega odbora izven sledečih: Julija Brezovar. James Debevec, Louis Balant. Vsi so se opravičili. Prečita se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot je bil čitan Tajnik prečita imena umrlih članov in članic Slovenske Dobrodelne Zveze: John Vukšinič, cert. št. 4406, umrl 4. avgusta, 1929, star 49 let, član dr. Slovenec št. 1. Zavarovan za $300.00 Dedič soproga Mary Vukšinič. Anton Ludvig, cert. št. 1065, umrl smrti pljučnica. Zavarovan za $300.00 Dedič brat Frank Ludvig. Jos. Koporc, cert. št. 3254, umrl društva št. 18. Zavarovan za $1000.00. boleznijo. Dedič je mati Rozalija Koporc. Mary Pečjak, cert. št. 3396, umrla 9. avgusta, 1929. člani-ca društva št. 4. Vzrok smrti jetika. Zavarovana za $1000.00 Dedič soprog Kari Pečjak. Joseph Novak, cert. št. 2061, član društva št. 20. Zavarovan za $500.00. Umrl 21. julija, 1929. Vzrok smrti možganska bolezen. Dediči žena Rose Novak $250.00 in otroci enakomerno $250.00. Andrej Kolenič, cert. št. 5638, član društva št. 21. UmrJ 20. junija, 1929. Zavarovan za $500. Vzrok smrti krvno prelit-je. Dedič sin Vinko Kolenič. Društvo Slovenec št. 1 prosi za svojega člana Antona Kovač, ki je star že 60 let, nezmožen za delo in brez sredstev, da se mu nakloni izvanredna podpora. Odbor glasuje za $25.00 podpor? takoj, in če ne dobi na mestni farmi prostora, se mu dovoli še $25.00. Na priporočilo več odbornikov sklene vrhovni odbor, da se organizira pri društvih S. D. Z. kolikor mogoče kegljaških klubov. Športni direktor Zveze, vrhovni uradnik brat Frank Jakšič prevzame podrobnejšo organizacijo teh klubov. Zadeva članice Ivane Trček cert. št. 6095, članica dr. št. 4. Slednja je bila črtana julija meseca, 1929, a 24. avgusta je plačala ves zaostali asesment, katerega tajnica ni hotela vzeti. Glavni odbor sklene, da se jo sprejme nazaj, ako se da zdravniško preiskati in pristopi kot nova članica. Mary Mišmaš, članica dr. št. 4, cert št. 6518. Dolgovala je na asesmentu za junij in julij. Bila je pasivna. Umrla je 18. avgusta, in isti dan je bil plačan za njo zaostali asesment. Se naznani sestri tajnici društva, da poroča umrlo kot črtano, glasom pravil. Članici Mary Lavriha od dr. Blejsko Jezero se izplača 4 dni prikrajšane bolniške podpore. Odkloni se bolniška podpora članu Frank Klančar, cert št. 7719. Isti je imel glasom zdravniškega spričevala bolezen že pred vstopom v odrastli oddelek, in jo je pri prestopu iz mladinskega oddelka zamolčal. Sklene se, da hrani predsednik nadzornega odbora bond pomožnega tajnika kot tudi bond "depository hranilnih vlog Addie Kozely, član društva št. 51 se sprejme za $300.00 smrtnine v Zvezo. Glavni tajnik poroča, da se nahaja že več dni državni revizorji iz Columbusa, ki pregledujejo zvezno premoženje in poslovanje.' Gl. tajnik naznanja, da so se zelo pohvalno izjavili glede poslovanja v glavnem uradu. Glavni odbor dovoli naročilo zveznih znakov. Naroči se jih 500. Cena je 71c komad. Naročilo preskrbi brat Frank černe. Ob priliki razstave slovenskih trgovcev se bo izdala posebna spominska knjiga. Sklene se, da vzame Zveza eno stran oglasa, kar se plača iz oglaševalnega fonda. Dne 30. sept. 1929 se zaključi kampanja za nove člane in nagrade. Predsednik imenuje v odbor za nagrade brata Kushlan. sestro Novak in brata Jerkič. Govori se o ustanovitvi dveh novih društev, o čemur se pri prihodnji seji natančneje poroča. Predsednik zaključi sejo ob 11:10 zvečer. John Gornik, predsednik, Louis J. Pire, zač. zapisnikar. --o- Zahvala Naša dolžnost je, da se zahvalimo svojim prijateljicam, ki so nam napravile surprise party dne 26. avgusta ob priliki 25-letnice naše poroke. Zahvaljujemo se tudi Mr. in Mrs. John Adamič, ki sta naju tako odpeljala od doma. Le pomislite naše veselje, ko smo prišli domov in smo zagledali v kuhinji novo Grand peč, katero so kupile naše prijateljice, a miza v obednici je bila naložena z najboljšimi jedili. Pozabiti ne smemo tudi Mr. in Mrs. Anton Korošca ter Mrs. Cecilia Skrbeč, ki so se trudili ter nam poslali lepa darila v blagu in denarju. Vsem skupaj prav iskrena hvala. Mr. in Mrs. Frank Cimperman, 6307 Carl Ave. Stanovanje se da v najem, 5 čednih sob, kopališče; klet. 1189 E. 61st St. (119 Naprodaj je pohištvo za obednico, stol naslonjač in pet stolov, hrastov les; velik buffet. 1011 E. 72d Place. (119 Soba se da v najem za enega fanta ali dekleta. Kopališče. 6018 Glass Ave. zgorej. (118) Soba se da v najem za enega poštene-nega fanta. Prost vhod. 6606 Schaefer Ave. (118) | v v Isce se Marija Podlogar, ki biva nekje v Coloradi. Prosim, da bi se zglasila svoji prijateljici Mary Langenfus, prej Podlogar. Zgla-si se naj na 6700 Schaefer Ave., Cleveland, Ohio. (117) V najem se odda dvoje stanovanj, zgoraj ; business front in stanovanje, spodaj; rent prav poceni. Vprašajte na 15257 Saranac Rd., ali pokličite CLearwater 2638-J. v (118 Šolski dnevi so zopet tukaj. Počitnice so minile, in na tisoče otrok se povrne nazaj v šole. V ta namen smo se posebno založili z vsemi šolskimi potrebščinami, kar vaši otroci potrebujejo v šoli. Zato ste, cenjeni stariši, uljudno vabljeni, da pridete k nam, in nakupite šolske potrebščine za vaše otroke pri nas. Vsaki otrok dobi lep predmet pri nakupu šolskih potrebščin preko 50c dalje. To je darilo. Nadalje smo se založili v ta namen tudi z lepimi trpežnimi nogavicami za celo vašo družino, kot tudi spodnjo obleko za vaše male, kar bomo imeli tudi v ta namen posebne cene, tako da si boste prihranili denar, ako nakupite te potrebščine pri nas. Ravno tako tudi razne porcelanaste posode, kot aluminaste, in anamlaste posode. In različne potrebščine kar spadajo v vašo hišo. Za gospodarje imamo posebne cene sedaj tudi na "kosilnih strojih"; pridite in oglejte si jih. Ravno tako kombinirana mrežnata vrata, specialna cena. Enako imamo v zalogi veliko vrsto raznega finega "malta kot hmelja," najboljše izdelke, kot so danes na trgu. Tudi moške delavne srajce, kot delavne obleke dobite pri nas, za katere bomo imeli specialne cene. Edina trgovina s popolno zalogo hišnih potrebščin. Prošeni ste, da pridete in nakupite kar potrebujete, za kar vam bomo hvaležni. Se vam že v naprej zahvaljujemo za vašo naklonjenost. Darn Variety Store 15605 Waterloo Rd. Phone KEnmore 3171 Poleg Slovenske banke na Waterloo Rd. Pohištvo za tri sobe naprodaj. Se dobi tudi rent, 4 sobe. 1173 Norwood Rd. (117) S. D. Z. BOWLING Pol Clevelanda je bilo za praznike v mokri Canadf Menda ne ravno pol naših Clevelandčanov, toda silno dosti jih je moralo iti preko nedelje in pondeljka v Kanado. Tako se nam dozdeva, ker je prišlo pretekli četrtek, petek in soboto toliko naših rojakov v naš urad, ki so vpraševali, če je potreba potni list za Kanado in enake stvari. Najmanj 50 oseb nas je tozadevno vprašalo za nasvet, in vemo, da so vsi šli tja. Trije vzroki so, zakaj hodijo naši ljudje v Kanado: 1. vsak bi rad par dni počitnic. 2. Mnogi naši ljudje imajo v Kanadi sorodnike, katere radi obiščejo. 3. V Kanadi ni prohibicije, in dasi se v Zed. državah ni treba ravno postiti, kar se tiče pijače, pa pra vijo, da je kanadska boljša Upamo, da so se te dni vsi zdravi vrnili v naš prijazni Cleveland k svojim dragim. MALI OGLASI Soba se da v najem za enega ali dva fanta. 1123 E. 63d St. (119 Stanovanje se da v najem na 70. cesti. Hiša sama za sebe, 6 sob, elektrika, klet; cena $22. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. Proda se poceni krojaško mizo, električni likalni in krojaški stroj. Skoro novo. Vprašajte po 6. uri zv. na 16805 Waterloo Rd. (117) f v v lsce se ženska, ki bi varovala enega otroka. Dobi dober dom pri do bri družini. Plača po dogovo ru. 15709 Parkrove Ave. (119 Most of you have read the Slovenian news item in the "Ameriška Domovina" about a bowling league. How about it? How many societies are interested? It seems to me that two leagues could be organized; one for the Cleveland societies and onq for the Collinwood and Newburg societies. If interested, kindly elect your captain for your team, (if tvvo teams are entered, then two captains). This should be done ;'ou have the boys or men who can bowl and are willing to join-Don't delay, let's get started. Frank M. Jaksic. Povratek iz domovine. V nedeljo je dospel iz obiska v domovini Mr. Geo. Kuhar. Povedal je, da je zelo lepo v domovini, letina bo dobra, in ljudje so zelo zadovoljni. ............................................................................................................ Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj uvodna Pot za potovanje na oeromnih parnikihi lie de France .Sept.6 Sept.27 10 P. M. 4 1'. M. Mexique........Sept. 14 Okt. 9 11 A. M. France..........Sept. 20 Okt. 11 7 P. M. 6 P. M. Najkrajša pot po železnici. Vtakdo Je v posebni kabini z vaemi modernimi udobnosti. — Pijača in »lavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. jr Selitev! Cenjenemu občinstvu v Clevelandu in okolici naznanjam, da sem preselil kleparsko delavnico iz 1372 Marquette Rd. na 1164 Norwood RD. Marquette Sheet Metal Works, 1164 Norwood Rd. Tel. RAndolph 6267. Leo Ladiha, lastnik. (118 Važna seja! Klub Slovenskih Žena, Slovenske Delavske Dvorane na Prince Ave., ima nocoj zvečer, v sredo 4. sept., jako važno sejo. Prosi se, da so vse članice navzoče. ODBOR. Stanovanje se odda v najem, 5 lepih sob, vse moderno urejeno; gorka voda, parna gorkota (steam heat), elektrika, kopališče. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (117 x Šolska sezona se bliža. NAZNANJAM, DA SMO SE ZALOŽILI V NAŠI TRGOVINI Z VSAKOVRSTNO OPRAVO ZA DEČKE IN DEKLICE V kratkem se začne šola, in gotovo bo vsak dobil nekaj novega za svojo mladino. Priporočal bi, da si ogledate našo zalogo trpežnega blaga po zmernih cenah. Za deklice imamo zimske suknje najnovejšega kroja, volnene jopiče, ženske in moške klobuke in čevlje vse mere, za celo družino. Naš blanket klub se tudi še nadaljuje. Lahko si nabavite volnene deke in kovtre na lahka odplačila. Pridite in se prepričajte. Gotovo boste zadovoljni. Se priporočam. ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd. v Slovenskem Delavskem Dofnu Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 26 Public Square, Cleveland, Ohio. Naprodaj posestvo, nova trgovska okolica, tri prodajalne, šest stanovanj, vse zarentano; ena trgovina je oddana Standard Drug Co., druga Kroger Gro'cery Co., tretja trgovina, 22x90, je izvrstna za hardware, dry goods ali pekarijo. Poizvedite na 630 E. 185th St., vogal Landseer Ave. Tel. ACademy 1855-W. (aug.31-sept.4-7) Šolski dnevi sme i so tu! ri \ K Ker je to pričetek sezone, ko se otvarjajo šole, smo si nabavili krasno novo zalogo blaga (za slehernega), katero bomo prodajali po zelo znižanih cenah. Vsakovrstne obleke za šolska dekleta, specijalno po 95^ Deški jopiči (svedri), hlače in bluze po specijalni ceni. Obleke za male dečke ............ po 95£ do $2.95 Z vsakim nakupom za §2.50 ali več bomo dali popolnoma brezplačno krasno ročno dekorirano posodo Priporočam se za obilen obisk Anton Gubane 16725 Waterloo Rd. 16725 Waterloo Rd. Razpisuje se služba oskrbnika v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Lastnoročno pisane prošnje je do 12. sept. poslati ali osebno vročiti tajniku S. D. D. V prošnji je navesti kvalifikacijo, ki se zahteva za to mesto. Prosilci-delničarji S. D. D. imajo prednost za to službo. Joško Penko, tajnik S. D. D., 15335 Waterloo Rd., Cleveland, O. (aug.80-sept.4-10) lUUtlllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIUIItllUIIIIUllUllllUIUIiliM BRAZIS BROS. Obleke narejene po meri---------$23.50 Narejene obleke---------------20.00 OBLEKA, KI VAM BO DALA POPOLNO ZADOVOLJSTVO 6905-07 Superior Ave. (W. F.) IllUillMIIIMIIIHmHt"*""""1""'""1""""""1""""11"1*1"*11"** "p AMERIŠKA D0M0VIN1A, SEPTEMBER 4th, 1929, — —r 71------- - ■ i-------——-— i ■ 'i . irr—————j— 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) S temi besedami stisne roko Grimandu, ki si je vidoma štel v veliko čast to odlikovanje. — Torej na svidenje, kapitan, nadaljuje Aramis v svojem šaljivem tonu; če se nama kaj pripeti, se bova sklicevala na vas. — Gospod, odvrne Plan-chet, v tem kakor v vseh drugih stvareh sem vaš udani sluga. — Fant je prebrisan, in še precej, pravi Aramis, ko jo zajahal konja. — In kako bi ne bil, pravi Athos ter tudi on sede v sedlo, ko je tako dolgo krtačil klobuke svojega gospoda! XVIII. Poslanci. Prijatelja sta se spustila takoj na pot, ki je vodila navzdol po strmem klancu predmestja; toda ko sta prišla konec tega klanca, sta videla z velikim začudenjem, da so bile pariške ulice izpremenje-ne v potoke, trgi pa v jezera. Vsled velikih deževij v mesecu januvarju je bila stopila Seina preko bregov ter preplavila slednjič polovico stolnega mesta. Athos in Aramis sta se s svojima konjema zapodila pogumno v to močvirje; toda uboge živali so kmalu gazile do prsi v vodi, in plemiča sta se morala odločiti stopiti s konj ter najeti čoln; prej sta pa še naročila lakajema, naj ju gresta počakat pred tržni co. Priplula sta torej v čolnu do Louvra. Bila je že trdna noč, in Pariz, razsvetljen le tu pa tam od bledih, utripajočih svetilk, ki so odsevale v lužah, Pariz z vsemi temi čolni, v katerih so se vozile patrulje z blestečim orožjem, in z vsemi temi nočnimi klici, ki so jih menjavale straže med seboj, Pariz je nudil prizor, ki je kar očaral Aramisa, tega za bojevitoa čuvstva naj-dovzetnejša človeka, ki si ga moremo misliti. Dospela sta h kraljici; toda ustaviti sta se morala v predsobi, ker je Nj. Veličanstvo ravno govorilo s plemiči, ki so prinašali novice z Angleškega. — A tudi midva, pravi Athos slugi, ki mu je dal to pojasnilo, tudi midva ne prinašava le novic z Angleškega, temveč prihajava celo od tam. — Kako pa se imenujeta, gospoda? vpraša sluga. — Grof La Fere in vitez d'Herblay, odvrne Aramis. — Ah, pravi sluga, ko je .začul ti imeni, ki jih je bila kraljica tolikokrat zaupno izgovorila, ah, potem je to nekaj drugega, in mislim, da mi Nj. Veličanstvo ne bi odpustilo, ko bi vaju le minuto pustil čakati. Pojdita z menoj, prosim. In Athos in Aramis odideta z njim. Prišedši do sobe, v kateri je bila kraljica, jima sluga namigne, naj počakata, ter odpre vrata, rekoč: — Milostljiva gospa, upam, da mi odpustite, da se nisem ravnal po vašem povelju, ko izveste, da vam naznanjam prihod gospodov grofa La Fe-re-ja in viteza d'Herblaya. Pri teh imenih kraljica glasno vsklikne veselja, tako da sta jo čula plemiča tja, kjer sta bila ostala. — Uboga kraljica! zašepe-če Athos. — O, naj vstopita! naj vstopita! vsklikne tudi mlada princezinja ter skoči proti vratom. — Vstopita, vstopita, gospoda! jima pravi, hite sama odpirati vrata. Athos in Aramis vstopita. Kraljica je sedela v naslonjaču, in pred njo sta stala dva izmed onih treh plemičev, katere sta bila srečala v stražnici. Bila sta to gospoda Flama-rens in Gaspard Coligny, vojvoda Chatillonški, brat onega, ki je bil sedem ali osem let poprej ubit v dvoboju na trgu Royal; ta dvoboj se je bil vršil zaradi gospe Lonque-ville. Ko jQ sluga naznanil naša prijatelja, sta se plemiča za korak umaknila ter vznemirjena izpregovorila nekaj be-sedij s tihim glasom. — No, gospoda? vsklikne angleška kraljica, zagledavši Athosa in Aramisa. Slednjič sta vendar prišla, zvesta prijatelja, toda državni kurirji so še hitrejši nego vidva. Dvor je bil že poučen o dogodkih v Londonu v trenutku, ko sta prišla vidva do pariških vrat, in gospoda Fla-marens in Chatillon mi prinašata od Nj. Veličanstva kraljice Ane Avstrijske najnovejše informacije. Aramis in Athos se spogle-data; ta mir, da, celo to veselje, ki se je svetilo v kraljičinem pogledu, sta ju osupnila. — Nadaljujta, prosim, pravi kraljica, obrnivša se na gospoda Flamarensa in Cha-tillona; rekla sta torej, da je bilo Nj. Veličanstvo Karl I,, moj visoki gospod, obsojen na smrt proti volji večine angleških podanikov? , — Da, milostljiva gospa zašepeče Chatillon. Athos in Aramis se spogle data še bolj začudeno. — Da je bil tiran na mo-rišče, nadaljuje kraljica, na morišče! O, moj gospod! moj kralj! ... in da ga je pri tem rešilo ogorčeno ljudstvo" — Da, milostljiva gospa, odvrne Chatillon tako tiho, da sta naša prijatelja, vkljub temu, da sta zelo pazljivo poslušala, komaj čula to pritrdilo. Kraljica sklene hvaležno roke, dočim objame hčerka svojo mater okoli vratu ter jo poljubi na oči, ki so bile mokre od solz veselja. — Sedaj se imava torej samo še ponižno pokloniti Vašemu Veličanstvu, pravi pravi Chatillon, katerega je njegova vloga vidno težila in ki je zardeval pred nepremičnim, bodočim Athosovim pogledom. — Samo še trenutek, gospoda, pravi kraljica ter ju še pridrži z znamenjem. Trenutek, prosim! zakaj gospoda La Fere in Herblay, ki prihajata, kakor sta lahko čula, iz Londona, vama kot osebni priči vseh dogodkov morda povesta podrobnosti, katerih ne poznata. Poročala bosta o teh podrobnostih kraljici, moji dobri sestri. Govorita, gospoda; govorita, poslušam vaju. Ne prikrivajta mi ničesar; ne ohranita ničesar za se. Sedaj, ko vem, da Nj. Veličanstvo še živi in da je rešena kraljeva čast, mi je vse drugo brezpomembno. Athos prebledi ter se prime z roko za srce. — No, pravi kraljica, ki je videla to kretnjo in to preble-delost; govorita vendar, gos poda, prosim vaju! — Oprostite, milostljiva gospa, pravi Athos; toda ničesar nočem pridejati poročilu teh dveh gospodov, dokler ne pripoznata, da sta se morda zmotila. — Zmotila! vsklikne kraljica skoro udušena; zmotila! . . . Kaj pomeni to ? O, moj Bog! — Gospod, pravi Flamarens Athosu, če sva se motila, prihaja zmota od kraljice, in mislim, da vi ne nameravate te zmote popravljati, zakaj to bi se reklo, zanikati kraljičino poročilo. — Kraljičino, gospod? pravi Athos s svojim mirnim, zvenečim glasom. — Da, zamrmra Flamarens ter povesi oči. Athos žalostno vzdihne. — Ali pa ne prihaja ta pomota morda od onega, ki vaju je spremljal in ki sva ga videla z vama v stražnici pri vhodu Roule? pravi Aramis s svojo žaljivo uljudnostjo. Zakaj, če se nisva z grofom La Fere-jem varala, ste bili pri prihodu v Pariz trije. Chatillon in Flamarens vstrepetata. — Toda govorite vendar, Grof! vsklikne kraljica, katere strah se je večal od trenutka do trenutka; na vašem čelu čitam obup, vaša usta se obotavljajo, povedati mi neko strašno novico, vaše roke se tresejo. . . O, moj Bog! moj Bog! kaj se je vendar zgodilo? — O gospod, pravi mlada princesinja ter se zgrudi na kolena poleg svoje matere, imejte usmiljenje z nami! — Gospod, pravi Chatillon, če prinašate žalostno vest, bi ravnali kruto, če poveste to novost kraljici. Aramis se približa Chatil-lonu, tako da se ga je skoro dotikal, ter mu pravi stisnjenih ustnic in bliskajočcga se očesa: — Gospod,, upam, da nočete gospoda grofa La Fere-ja in mene učiti, kaj imava tu povedati? Med temi kratkimi besedami se je Athos z roko na prsih in s sklenjeno glavo približal kraljici ter ji rekel z ginjenim glasom: — Milostljiva gospa! Princi, ki so po svoji naravi vzvišeni nad drugimi ljudmi, so dobili od nebes srce, ki je ustvarjeno, da prenaša večje nesreče nego srca navadnih ljudij; zakaj njihovo srce je vzvišeno, kakor oni sami; mislim torej, da se ne sme ravnati z veliko kraljico, kakršna ste vi, Veličanstvo, tako kakor z ženskami našega stanu. Kraljica, odločena za vse muke tega sveta, glejte, to je uspeh misije, s katero ste naju počastili. In Athos poklekne pred kraljico, ' ki je trepetala kot premrzla, vzame s prsi ono škatljico, v kateri je bil dija-mantni red, ki ga je bila kraljica izročila lordu Winterju pred njegovim odhodom, in poročni prstan, ki ga je bil pred smrtjo izročil Aramisu; odkar je bil prejel Athos ti dve svetinji, jih je nosil na svojih prsih. Odprl je škatljico ter izročil dragocenosti z nemo, globoko bolestjo kraljici. Kraljica iztegne roko, prime prstan, ga pritisne krčevito na ustnice, in ne da bi vzdihnila, ne da bi zaihtela, razširi roke, prebledi ter se zgrudi nezavestna v naročje dvornih dam in svoje hčere. Athos poljubi nesrečni vdovi rob krila, vstane z dosto-janstvenostjo, ki je napravila na navzoče globok vtis, ter pravi: — Jaz, grof La Fere, ki nisem še nikdar lagal, prisegam pri Bogu in pri tej ubogi kraljici, da smo storili na angleških-tleh vse, kar je bilo mogoče storiti, da rešimo kralja. Pojdiva sedaj, vitez, pri- stavi Athos, obrnivši se proti d'Herblayu, pojdiva, najina naloga je končana. — Ne še, odvrne Aramis; reči imava še besedico tema gospodoma. Nato se obrne proti Chatil-lonu, rekoč: — Gospod, bi li ne hoteli za trenutek ven, da vam povem to besedico, ki je ne morem izgovoriti pred kraljico? Chatillon se molče prikloni, v znamenje, da je zadovoljen: Athos in Aramis odideta prva, Chatillon in Flamarens pa za njima; korakali so molče preko veže; ko pa so prišli do neke terase, krene Aramis proti tej čisto samotni terasi; pri oknu se ustavi ter se obrne proti vojvodi Chatilo-nu, rekoč: — Gospod, zdi se mi, da ste si pravkar dovolili ravnati z nama zelo kavalirski. To ni bilo nikakor umestno, najmanj pa še od ljudij, ki so ravnokar prinesli kraljici laž-njivo poročilo. — Gospod! vsklikne Chatillon. — Kaj ste pa storili ,z Bruy-jem? vpraša Aramis ironično. Ali si je šel morda premenjat svoj obraz, ki je tako zelo podoben Mazarinovemu? Znano je, da se nahaja v kraljevi palači lepo število italijanskih mask, od Harlekina pa do Pantalona. — Dozdeva se mi, da naju izzivate? se oglasi Flamarens. — A! samo dozdeva se vama, gospoda? — Vitez! vitez! se oglasi Athos. — Ej, pustite me vendar, pravi Aramis hudomušno, saj veste, da nimam rad, da ostane kaka stvar sredi pota. — Torej končajte, gospod, pravi Chatillon s ponosom, ki ni nič zaostajal za Aramis-ovim. Aramis se prikloni, rekoč: — Gospoda, kdo drugi nego jaz ali grof La Fere bi vaju dal prijeti, zakaj v Parizu imava nekaj prijateljev; toda ponujava vama sredstvo, da odideta brez sitnosti iz mesta. Pokramljajmo z meči v rokah kakih pet minut na tej zapuščeni terasi. — Z veseljem, pravi Chatillon. — Trenutek, gospodje! za-kliče Flamarens. Vem, da je predlog mikaven, toda ob tej uri ga ni mogoče vsprejeti. — In zakaj ne? pravi Aramis s svojim porogljivim glasom; ali vaju dela Mazarino-va bližina tako previdna? — O, ali čujete, Flamarens? pravi Chatillon; ko bi ne odvrnil na to, bi ostal madež na mojem imenu in na moji časti. —- To je tudi moje mnenje. pripomni Aramis hladno. — In vendar ne odvrnete, in prepričan sem, da bosta ta dva gospoda prav kmalu mojega mnenja. Aramis zmaja glavo skrajno izzivajoče. Chatillon, ki je videl to kretnjo, prime za ročaj svojega meča. — Vojvoda, pravi Flamarens, pozabili ste, da vodite jutri zelo važno ekspedicijo in da torej niste do jutri zvečer sami svoj gospod, ker vas je prisc določil v to in je kraljica to potrdila. — Prav. Torej pojutrišnjem zjutraj, pravi Aramis. — Do pojutršnjem zjutraj je pač dolgo, gospodje, pravi Chatillon. — Nisem jaz določil tega obroka ali prosil odloga, pravi Aramis, zdi se mi pa, da bi še lahko našli pri tej ekspe* diciji. — Da, gospod, prav imate, vsklikne Chatillon, zelo bi naju veselilo, ko bi se hotela vidva potruditi do Charen-tonskih vrat. — Kaj pravite gospod! n to čast, da se srečam z vami, bi šel do konca sveta, tem rajši pojdem v ta namen eno ali dve milji! — Prav, torej jutri, gospod! — Zanašam se na to. Pojdita torej sedaj k svojemu kardinalu. Toda prisezite poprej na svojo čast, da ga ne obvestita o njinem povratku. — Pogoji! (Dalje prihodnjič) Igranje na glasovir j ZA ZABAVO ZA INVESTICIJO I Teorija in harmonija, pravilno igranje da v regularnih vajah Opaskar Music Studio 1106 E. 64th St. (Odprto za novo vpisanje 7. septembra ves dan.) I i i NAŠA 5. LETNA NAŠA 5. LETNA se prične v četrtek dne 5. septembra 1929, ob 9. zjutraj PRI Chicago Chain Store Company 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI Tu si prihranite največ denarja, in sicer ravno v začetku jesenske sezije in v začetku otvoritve šol. Največja zaloga in najboljše cene za blago za vso družino. Ako si hočete prihraniti denar, sledite množici v Chicago Chain Store, kjer lahko dobite garantirano blago po najnižjih cenah v Clevelandu. Chicago Chain Store Company 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste. Šolske obleke za deklice, po.........................................50c Jesenski klobuki za odrasla dekleta, po... ...................................50c Bloomers za odrasla dekleta, 2 para za.......................................50c Gym bloomers za dekleta, 2 para za.........................................50c 39c nogavice za dekleta, 3 pari za............................................50c Deški broadcloth jopici za šolo, nove barve...................................50c Deški knickers za prati, fino blago, po........................................50c Deški coveralls, fino blago, mere 3 do 8, po...................................50c Deške sweat srajce, po.....................................................50c Hišne obleke za ženske, vredne do $1.95, na razprodaji po......................50c 100 blenketov, enovrstni, po........................,........................50c Mnogo drugih predmetov, ki niso tukaj navedeni. Razprodaja na blenketih, odejah, jopičih in zimskem spodnjem perilu za vso družino. Chicago Chain Store Company - 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste. 0200020001029148538953020000010101530101010200014801010200000200000001090101010004000100010201010202010102004848020201020000010001000000000200010003070200010202