Usi : zaas polli

plillll®
No.rocina ir. Studijsko. Knj i’. dni ca via Ceppa, 9 T fi: 1 E S T E

DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto VIII. štev. 33 (4121
TRST - SOBOTA, 1. SEPTEMBRA 1956
Posamezna štev. 25 lir
Socialistična
družitev mora imeti
pravilno podlago
milim
'fečanje med tov. Nennijem in Saragatom v Pralo-U je v ospredju politične pozornosti. Na tem •uku voditeljev PSI in PSDI se -je govorilo o
Solistični enotnosti, t.
Dnunii
H-PSDI
) ^Užitev med PSI in '‘SDÌ je te dni predmet 'kšne pozornosti. Sreča-"•cd Nennijem in Saraga-ki sta govorila o perju tivah za združitev med f1® socialističnima stran-Ji !’ ie postavilo v ospredje ®nje, ki zanima najšir-Q] ^ložice in je istočasno V:4 predmet odobravanja P® odklanjanja. Ni d voki .'k je vsak korak k z (fruii socialističnih sil v ka--l jkoli deželi zmaga delov-ludi in uspeh socializma. 0 "‘'ji, kjer so socialistične 3 ielo močne in razvite, je "Va tudi delna združitev 1. “bčutena, ker bi predili Jata velik jez proti vsa-
if "‘tiu reakcionarnemu post It.
6'
iV J,°vo pa, da hi bila stvar lačna, če hi se kot osno-,	*° združitev postavljala
,’na koli diskriminacija _ največji marksistični . j i'l' v Italiji, t. j. proti ». Združitev PSI in PSDI
! ^dlagi protikomunistične 1‘atinacije ne bi bila več ' v«o dejanje, marveč le H Č' bi bil objektivno na j ,reakcionarnih sil. Zakaj ■6 f6*0 to? Zato, ker se je ti Po srečanju med Sa-J “* in Nennijem govo-j ^ bi se združitev vršili ®v na podlagi protiko-s,‘čne diskriminacije in ^dlagi sprejemanja blo-? ‘ koncepcije s strani Jj | franke, ki bi iz te združi L. ‘ašla, t. j. na podlagi ij f ranja zahodnega bloka, ti " bi bilo ne le kvarno, pogubonosno za solito gibanje v Italiji, / prvič, takšna združi-. jllr,Vedla do razdružitve J T>i strani, t. j. do sov-y razpoloženja do naj-dela socialističnega
'»in
KPI ; drugič, bi
f^a del socialističnih sil , f°tisocialistične pozicije j ^nih sil ; tretjič, bi Sotovo privedla do raz-enotnosti, ker bi velik ^''"'alistov ne odobraval I ČSa koraka. Na ta način j 1 na istem položaju kot
N in socialistični vodi-j, Pa so takoj precizirali V tališče. Oni ne name-
zdrkniti na teren Sa-
lti, ■
. ‘n italijanske buržoa-j^lnarveč — kol je to v :	komunistov — utrditi
^ C" socialističnih sil v ’ kar pomeni računati fronto socializma od J, "‘stov do vseh sociali-
1 ^nska konferenca se je I j^ključila. Z večino gla-^ bil sprejet Dullesov na-, ®*Pt ta načrt odklanja, if(j "a pa je dokazal svojo v°ljo s tem, da je spoti . ic pripravljen spre-’ »|v ‘‘lansko delegacijo pod je *n avstralijanskega zu--a Dtinistra Menziesa, ki , a °go, da seznani Nati * Dullesovim načrtom.
aj hočejo zahodniki? iy°’ *1# bi Egipt kapituli-Verjamemo, da se bo ^ ‘1°, ker se je v Egip-it ,P°dlagi tega vprašanja Hg " najširša ljudska ti danimo, da se bodo j ‘ki všteli, če bodo mi-* ko Egipt klonil pred J It ***■ Niti rožljanje z o-s0<ivbo imelo učinka. Mi-vasi, ko je zadostova-( i s° velesile pošiljale V,,®'- kolonialnih dežel ^ fr vvtšilca in tako do-akojšnjo kapitulacijo.
o vprašanju fuzije obeh socialističnih strank v Italiji. Po srečanju so časopisi objavili več izjav obeh socialističnih voditeljev. Razlika med izjavami je bistvenega značaja. Saragat je poudaril, da fuzija med PSI in PSDI temelji na želji po socialistični enotnosti, toda na podlagi izolacije komunistične partije in na podlagi sprejema zahodne blokovske koncepcije s strani PSI. Nen-ni jo po svoji strani izjavil, da so se napravili anekaleri» koraki naprej v smeri socialistične združitve, ni pa omenil protikomunistične diskriminacije ali sprejema zahodne blokovske koncepcije, čeprav je dejal, da se je položaj v svetu v marsičem spremenil in da je «ljudska fronta neaktualna».
V naslednjih dneh je Nenni poudaril, da ne gre tu za razbijanje akcijske enotnosti s komunisti in za sprejemanje zahodne blokovske koncepcije, marveč za utrditev delavskega in socialističnega gibanja. Tudi Santi in Pertini, voditelja PSI sta poudarila, da je akcijska enotnost s komunisti dejstvo, ki se ne da izbrisati, ker se prišteva k prispevkom za uveljavitev socializma.
KPI je pozdravila srečanje med Nennijem in Saragatom in preko svojih voditeljev izjavila, da je vsak korak dalje k združitvi in enotnosti socialističnih sil v Italiji zmaga delavskih sil in prispeva k preokretu na levo v vsem italijanskem javnem življenju. Istočasno KPI pravi da se akcija za socialistično združitev mora začeti na konkretnem polju borbe za demokratične, gospodarske in socialne pravice delovnih ljudi. Vsak poskus socialistične združitve na podlagi protikomunizma pa bi bil pogu-bonosen za socializem, ker bi se dejansko dosegla združitev na podlagi raz-
miiiEiiiiiiim™™™
družitve, t. j. združitev e-nega sektorja socialističnih sil na podlagi razdružitve z najmočnejšim, komunističnim sektorjem delavskega gibanja.
Vsekakor socialistična združitev ni vprašanje teatralnih gest, kot je poudaril tov. Nenni, marveč stvar konkretne borbe, ki bo lahko privedla do zbli-žanja med PSI in PSDI, do skupnega nastopa na parlamentarnih volitvah in nato do fuzije.
Reakcionarni in konser-vativni krogi skušajo vso stvar prikazati v luči protikomunizma, toda to je dokaz strahu italijanske buržoazije pred dogodkom, ki bi nedvomno prispeval k zajezitvi reakcionarnih poskusov in k pospešitvi napredovanja v smeri socializma v Italiji.
Tudi v Trstu bi bil tak dogodek pozitiven, ker se občuti potreba po prenehanju globoke razdvojitve med delavskimi gibanji. Toda tudi pri nas si je nemogoče zamisliti združitev socialističnih strank na podlagi antikomunizma. Podlaga za združitev mora biti borba proti kapitalizmu, proti reakcionarnim in konservatiznim silam, za bratstvo med tuživeči-ina narodnoma, proti vsakemu nacionalizmu. Le tako bo socialistična združitev nekaj pozitivnega in o-življajočega. Takšno združitev pa bo pozdravil vsak demokrat, vsak socialist.
9. septembra skupna proslava bazovskih mučenikov
V Bazovici se je sestavil enotni odbor za proslavo bazoviških mučenikov. Odbor sporoča, da bo proslava v nedeljo 9. septembra ob 15,30 na kraju u-strelitve v Bazovici.
Spored proslave je naslednji :
Po kratki otvoritvi domačina bosta sledila slavnostna govora v slovenščini in italijanščini. Po govorih bodo recitacije domačih mladincev, nastopi pevskih zborov s Padrič, iz Trebč, Lonjerja, Rovt ter domačega zbora «Lipa». Pred začetkom proslave se bodo položili venci.
Zbirališče za udeležence proslave bo na trgu v Bazovici (pred cerkvijo) ob 15. uri, od tod bo povorka krenila na kraj ustrelitve.
Odbor vabi k množični udeležbi.
ENOTNOST EGIPČANOV
Na sliki : manifestacija egiptovskih visokošolcev po nacionalizaciji družbe za Sueški prekop. V trenutku, ko se je Egipt znašel pred grožnjami V. Britanije in Francije, se je v deželi skovala ljudska enotnost, ki je najboljši odgovor na poskuse, da bi se s posegi od zunaj omajala odločitev vlade Z Egiptom se je od 26. julija, t. j. dneva nacionalizacije, znašel ves arabski svet, ki ga s simpatijo podpirajo vse miroljubne države.
Zopet rožljajo
z orožjem proti Egiptu
►	V ponedeljek se bo Naser srečal s predlagateljiDullesovega načrta
►	Indijski predlog ugodno sprejet
V ponedeljek se bo Naser, predsednik Egipta srečal v Kairu z odborom petih, ki ga je večina londonske konference o Suezu pooblastila, naj obvesti egiptovsko vlado o Dulleso. vem načrtu glede ureditve vprašanja Sueškega prekopa. Odbor sestavljajo predstavniki Avstralije, Etiopije, Irana, Švedske in ZDA. Predsednik odbora je avstralijanski zunanji minister Menzies, ki se je takoj po imenovanju postavil v stik z Egip-
POZIV KP TO
za ” Mesec tiska”
Komunistična partija je izdala naslednji poziv :
Tovariši, delovni ljudje, državljani ! Komunistična partija TO vas toplo poziva, da se u-deležite in podprete «Mesec komunističnega tiska», časopise, ki so dragoceno orodje v borbi za stvar miru, svobode, blagostanja vseh, ki delajo, gospodarskega preporoda Trsta !
Za uresničenje nove politi-
ZAKAJ
se tržaški mestni svet ne sestane?
Tržaški občinski svet bi se bil moral sestati pred koncem avgusta, da diskutira o dveh zelo važnih vprašanjih. Prvič, bi bil moral razpravljati o rekurzu in-dipendentistov, ki zahtevajo, naj se razveljavijo upravne volitve v območju tržaške občine zaradi nelegalnega črtanja njihove liste. Drugič, bi bil moral razpravljati o zakonu štev. 703, ki določa spremembe v občinskem davčnem sistemu. Občinski svet ni bil sklican. Župan in odbor se sploh ne zmenita ne za eno ne za drugo zelo važno vprašanje. Neuradno so na občini sporočili, da je kljub določenemu roku za diskusijo o obeh vprašanjih še čas za sklicanje mestnega sveta. Zakon pa govoih drugače. Kdo ima prav?
Zadržanje občinskih upraviteljev je nedopustno in nepojm. ljivo, ker se ne more preko dejstva, da so vse občine po vprašanju zakona štev. 703 že izpolnile svojo nalogo in o njem diskutirale. Ali je tržaška občina lepša, da ima pravico de-
lati, kar se ji zljubi? Ali pa hočejo nekateri ljudje onemogočiti, da bi na dnevni red prišla razprava o rekurzu indipen. dentistov?
Delegacija CK Poljske partije v Jugoslaviji
25. avgusta je prispela na o-bisk v Jugoslavijo delegacija Združene delavske partije Poljske, ki jo vodi sekretar CK Franc Mazur. Za časa svojega bivanja v Jugoslaviji bo delegacija obiskala razne kraje na Hrvatskem in v Sloveniji.
Tudi Sejem ljudske republike Poljske (Vrhovni svet) in Zvezna ljudska skupščina Jugoslavije sta se sporazumela o izmenjavi svojih delegacij. Poljska delegacija bo prispela v Jugoslavijo 3. septembra, jugoslovanska delegacija pa bo odpotovala na Poljsko 10. oktobra letos.
ke širokega socialnega odprtja, za dosego ciljev, ki predstavljajo zahtevo, ki jo je izrazila velika večina tržaškega prebivalstva tudi na zadnjih volitvah, združite se okrog časopisov, ki se borijo za te cilje !
Čitajte in širite «l’Unità», borbeni dnevnik komunistov in delovnih ljudi, najbolj razširjeni list v Italiji !
Prispevajte k večji razširitvi «Delait in «Lavoratore», borbenih glasil naše partije !
Prispevajte in prepričajte druge, naj prispevajo, v sklad ljudskih časopisov, ki ne živijo z milijoni monopolov in bank, marveč le na podlagi privrženo, sti in žrtev delovnih ljudi, svojih bralcev in podpornikov !
Množično udeležujte se s svojimi družinami, s svojimi prijatelji ljudskih veselic v okviru «Meseca tiska»!
Delovni ljudje, mladinci, žene, državljani, ki ste oddali glas za KP! Aktivno udeležujte se «Meseca tiska» za uspeh borbe za avtonomijo ozemlja, za popolno prosto cono, za povečanje tranzita skozi našo luko in za obnovo našega ladjevja.
KOMUNISTIČNA PARTIJA TO
tom. Naser mu je sporočil v teku tega tedna, da je Egipt pripravljen srečali se z odborom petih.
Že prej je Indija predložila Egiptu svoj načrt v imenu štirih držav, ki ga podpirajo, t. j. ZSSR, Indonezije, Ceylona in Indije. Indijski načrt je bil od Egipta ugodno sprejet, medtem ko se v Kairu jasno govori, da bi sprejetje Dullesovega načrta pomenilo popolno kapitulacijo.
Položaj se je kljub dobri volji egiptovske vlade zaostril. V kro. gih britanske in francoske vlade se odkrito pravi, da mora Egipt sprejeti zahodne predloge, češ da je treba v nasprotnem primeru uporabiti silo. V tem pravcu so se v Sredozemskem morju znova začeli premiki angleškega in francoskega vojnega brodovja, istočasno pa so Francozi že poslali nekaj svojih vojaških oddelkov na otok Ciper, kjer je že zbrana velika angleška vojaška sila.
Kaj pripravljajo Angleži in Francozi proti Egiptu? To se z vznemirjenem sprašuje svet, ki ga lahko interesi peščice francoskih in angleških delničarjev pahnejo v vojaški spopad, katerega posledice je nemogoče predvideti.
Za sedaj so Angleži že začeli izvajati svoje gospodarske sank. cije in grozijo, da bodo odpoklicali vse pilote v območju Sueškega prekopa, če ne bo E-gipt sprejel Dullesovega načrta.
ue velesile, naj zmanjšajo svoje oborožene sile v Zahodni Nemčiji. Isti teden se je vrnila v domovino neka sovjetska peša-dijska divizija.
Dve sovjetski diviziji
zapustili NDR
Ta teden je zapustila ozemlje Nemške demokratične republike sovjetska letalska divizija, ki je bila nastanjena v Orianenburgu. Ob odhodu divizije je bila svečanost, na kateri je govoril zunanji minister NDR Bolz, ki je pozval zahod-
Obisk Sukarna v ZSSR
V torek je prispel na uradni obisk v Moskvo predsednik indonezijske republike Sukamo. Po obisku v Sovjetski zvezi bo obiskal tudi Jugoslavijo, ČSR, Poljsko in Kitajsko.
Zaostritev položaja na Cipru
Položaj na Cipru je zelo napet. Lahko rečemo, da se iz dneva v dan slabša. Po krajšem premirju, ki so ga ciprski rodoljubi ponudili zato, da bi prišlo do pogajanj za pravično rešitev ciprskega vprašanja, so se ta teden sovražnosti ponovno pričele. Kot je znano, je angleški guverner Harding zahteval, naj rodoljubi zapuste deželo, sicer jih bodo kolonijalna sodišča sodila, tudi če bodo položili orožje. Tega seveda rodoljubi niso mogli sprejeti. Ta teden so Angleži internirali Makariosovega naslednika škofa Anthimosa.
Po zadnjih vesteh so dospela na Ciper nadaljnja vojaška o-jačanja, med katerimi so tudi enote francoske vojske. Kot kaže, pa so te enote namenjene predvsem morebitnemu vojaškemu posegu na Suezu.
Dr. Sfiligoj
se strinja
Adenauerjem
Po vsem kapitalističnem svetu kljub antikomunisti čni gonji konzervativnih in reakcionarnih sil prevladuje mnenje, da je Adenauer jeva vlada zagrešila veliko napako, ker je zahtevala od svojega ustavnega sodišča, naj prepove Komunistično partijo Nemčije. To mnenje raznih krogov in strank, ki niso komunistični ali napredni, dokazuje., da se vsak človek, ki je količkaj demokrat, sprašuje, kam lahko privede politika Adenauerja, ki je do pičice ponovil po 23 letih to, kar je napravil Hitler ob prevzemu oblasti. Začenja se s prepovedjo komunističnih partij, ne ve se pa, kako se lahko zadeva konča. Vlada, ki enostavno prepove komunistično partijo, češ da je protiustavna, lahko jutri nadaljuje s sličnimi razsodbami proti drugim strankam, ki jih lahko prav tako smatra kot protiustavne. Zaskrbljenost je torej velika, že zaradi dejstva, ker so živi v spominu vsakega človeka Hitlerjevi precedenti.
Toda to ne zanima nekatere ljudi. Fašisti so vneto zaploska, li Adenauerju, kar je logično, če pomislimo, da je ustavno sodišče, ki je razsodbo izdalo, sestavljeno iz bivših nacistov. Če bi bili fašisti edini, ki bi bili zaploskali k temu nečuvenemu dogodku, se ne bi bili začudili. Začudili pa smo se, ko smo v «Demokraciji» od 24. avgusta prebrali članek dr. Avgusta Sfiligoja iz Gorice, ki brez pridržkov odobrava sklep ustavnega sodišča iz Karlsruhe in pravi celo:
Kaj zahteva
«Demokratični (?) svet se — po moji presoji — s sodbo u-stavnega sodišča strinja in jo odobruje... Objektivni demo. krat (?) pravi namreč, da bi morale vse demokratične države tega sveta ravnati s komunisti tako... Prepovedati njih prosto organiziranje v stranko, njih politično delovanje in javno udejstvovanje ter jih tudi preganjati... Demokratični svet ima torej pravico ravnati v
Solidarnostno pismo naše partije nemškim komunistom
Ni prenehala v svetu protestna akcija proti prepovedi Komunistične partije Nemčije. Central, ni komite KPSZ je te dni objavil resolucijo, v kateri se pravi, da je razsodba zahodnonem. škega ustavnega sodišča sramotna in je dejanje, ki onemogoča združitev Nemčije na miren način. Razsodba je naperjena proti razvoju demokracije v Zahodni Nemčiji, ker opogumlja reakcionarne in nacistične sile in je dejansko prvi korak k obnovi militaristične in imperialistične politike. Tudi CK Združene socialistične partije Nemške DR je objavil resolucijo, v kateri se odločno obsoja ukrep nacističnega značaja proti zahodnonemškim komunistom.
Izvršni komite KP TO je posai zahdnonemških komunistom naslednje pismo :
Dragi tovariši ! Prepričani, da zastopamo čustva vseh anti-
CK KPSZ opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja prepoved
fašistov in demokratov, sloven. skih in italijanskih delovnih ljudi Trsta, izražamo svoje o-gorčenje in svoj najodločnejši protest proti nečuvenemu u-krepu hitlerjevskega tipa, ki postavlja v ilegalno vašo hrabro partijo in številne ljudske organizacije, med katerimi tudi zvezo nacističnih žrtev.
Surov ukrep proti vam s strani nacističnih sodnikov po navdihu najbolj reakcionarnih in revanšističnih krogov je voj. no dejanje proti nemškemu ljudstvu, je atentat na njegovo svobodo in na stvar mednarodne pomiritve, je težka ovira za mirno združitev Nemčije.
Mi smo obsodili pomen ne-
Veselice v okviru “Meseca tiska“
Po splošnih poletnih počitnicah se je partijsko delovanje razživelo v okviru «Meseca komunističnega tiska». Sekcije in celice delajo, da bi na najboljši način dosegle cilje, ki so si jih zastavile za širjenje, solidarnost in podporo našemu tisku.
Jutri bodo v okviru «Meseca tiska» tri veselice s pestrim sporedom. Sekcije, ki jih organizirajo, si zastavljajo nalogo,
da zberejo na teh veselicah tekmovanje v balincanju med
množice demokratov, ki naj s svojo udeležbo izpričajo podporo tisku, ki sc bori za uresničenje naprednih in demokra. ličnih ciljev.
V Čamporah bo veselica z bogatim sporedom. Začetek je najavljen za 15. uro. Veselica se bo zaključila opolnoči. Na sporedu so: govora tov. Ferluge in Spadara , razstava knjig in časopisov, nastop krajevne godbe,
ekipami kulturnih krožkov Miljščine in Trsta, tek v vrečah in razne druge zanimivosti. Po 20. uri se bodo udeleženci veselice lahko udeležili plesa.
Prav tako v nedeljo bo od 16. dalje na Greti na sedežu PD «Ravbar» v ul. Cisternone praznik tiska s pestrim sporedom. Na veselici bo govoril tov. Gastone Millo.
V Ljudskem domu v ul. Ma-
donnina pa bodo komunisti A-cegata priredili svoj praznik tiska. Začetek je najavljen za 16. uro. Celica Visintin, ki organizira praznik, je pripravila bogat spored, ki bo brez dvoma zabaval vse prisotne.
S svoje strani pozivamo demokrate obeh narodnosti, naj se teh treh veselic udeležijo, ker bodo tudi na ta način podprli svoje liste :	«l’Unità»,
«Delo» in «Lavoratore».
pravičnega ukrepa pred ljudskimi množicami našega ozemlja, ki so na razne načine izrekle svoj protest in svojo bratsko solidarnost z nemškimi komunisti in delovnimi lju. dmi. Vedno bomo ob vaši strani in bomo podpirali vašo sveto borbo proti hitlerizmu in vojnim hujskačem, ki pripravljajo noroglave in zločinske načrte za obnovo nacističnega «novega reda», kateri je že toliko gorja prizadel vsemu človeštvu.
Vsak povratek v leta težke hitlerjevske reakcije, vsak poskus za povrnitev Nemčije na tragično pot preteklosti je utvara tistih, ki niso razumeli lekcije preteklosti. Bodite gotovi, da je danes z vami večina človeštva in da je zmaga na vaši strani, ne pa na strani vaših preganjalcev. Partija Roze Luxemburg, Liebknechta, Thaelmanna ne more izginiti z ukrepom sodišča ali s policijskim terorjem. Drugi so to že poskusili. Velike in nepremagljive socialistične ideje, ki nezadržno napredujejo po vsem svetu, se ne morejo ustaviti s črtanjem ali s preiskavami in aretacijami.
Komunistična partija Nem. čije živi in bo živela !
IZVRŠNI KOMITE KP TO
svojih vladavinah vsaj tako, da komunistom prepoveduje prosto združevanje in politično delovanje fašistov in komunistov.»
Njegova „hvaležnost“
Človek ostaja brez sape, ko prebira te stavke, prav posebno če se spominja, da jih je napisal Človek, ki se mora zahvaliti prav komunistom, če je danes na svobodi in če se mu je posrečičlo rešiti se iz krempljev fašistične sodbe, ki jo je hotela «demokratična krščanska»» vlada izvršiti. Prav komunisti so najbolj protestirali v trenutku, ko je bil pred leti zaprt na podlagi proslule razsodbe Posebnega sodišča. Ta človek pa ima toliko nesramnega poguma, da se razveseljuje nad sramotno razsodbo v Zahodni Nemčiji (izdano od nacističnih sodnikov) in zahteva celo, naj vse druge zahodne države tej razsodbi sledijo. To je že degeneracija človeka, ki zase zahteva vzdevek demokrata a ne ve, kaj je demokracija. Njegova <cdemokracija» vodi neizbež. no v fašistično diktaturo, ker so prav komunisti in napredne sile tisti, ki s svojo borbo in z množično mobilizacijo onemogočajo kršitve demokracije in uvajajnje fašističnih metod.
Brez komunistov bi konzervativne sile prav kmalu odpravile vse demokratične garancije in spravile pod ključ ne samo komuniste, marveč tudi razne doktorje Sfiligoje, ki sta jim strah in sovraštvo proti komunistom zatemnila sleherni o-stanek demokratične miselnosti.
Njegovi somišljeniki’
Dr. Sfiligoj naj si dobro prečita fašistične liste v Italiji in bo našel v njih edine zaveznike v tej nesramni zahtevi. Demokracija ni pojem, ki ga lahko prikrojiš po željah in čustvih posameznikov; demokracija je nekaj živega in komunistične ter napredne stranke so del tega. Brez njih ni demokracije, marveč le režim samovolje. V trenutku, ko se razbije splošno načelo demokracije za vse, tedaj se lahko razbije vsa njena vsebina, tedaj lahko pride do trenutka, ko je ni več. To hoče dr. Sfiligoj.
Tudi mi imamo dr. Sfiligoja za našega nasprotnika in se bo. mo proti njemu in njegovim idejam stalno borili. Prav posebno pa proti takim monstruo-znim idejam, ki jih je iznesel v svojem članku. Toda naj se zavedu, da bomo vedno ob njegovi strani, če bi se mu zgodila politična krivica, kot smo ie bili na njegovi strani pred nedavnim, ko so ga bili zaprli v ječo demokratične republike. V tem je razlika med nami in njim: on nas bi rad prepovedal, mi pa ga bomo kljub temu branili, če se mu bo dogodila krivica. Ljudje naj iz tega sodijo, kdo je večji demokrat!
Incidenti med Turčijo
•	z^i v • •
m urcijo
V Ankari so pretekli teden «neznanci» vdrli v poslopje tamkajšnjega grškega veleposlaništva ter odnesli važne listine predvsem vojaškega značaja Žlaiadi tega je grška vlada odločno protestirala. Na meji med Turčijo in Grčijo pa je prišlo uidi do incidenta z obojestranskim streljanjem.
V kratkem iz Trsta avtobusi za Reko in Ljubljano
Na osnovi sporazuma o turizmu, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo bodo avtobusna podjetja obeh dežel 10. septembra uvedla redni avtobusni promet med Trstom, Reko in Ljubljano. Italijanski in jugoslovanski avtobusi bodo vozili enkrat dnevno v obeh smereh.
Stran 2
DELO
1. septembra 19/ '■
POLITIKA I N GOSPODARSTVO
TOGLIATTIJEV
članek o politiki KPI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

Objavljamo članek tov. Paimira Togliattija, generalnega sekretarja KPI, ki ga je priobčila ((l’Unità)) v nedeljo 26. avgusta t. 1.
Čital sem z veliko zamudo — zaradi nekaj dolgih sprehodov, ki so me za več dni zadržali izven tega mojega letnega bivališča — članek, v katerem «Avanti» (od 12. avgusta pod naslovom : «Točka zgodovine») diskutira nekatere moje trditve, ki sem jih iznesel v težnji, da v polemiki z Maricm Monta-gnano vzpostavim politično o-bličje, s katerim se je naša partija, po nekratki in nelahki izdelavi doktrine in prakse, predstavila italijanskemu narodu ob padcu fašizma in v letih, ki so sledila. «Avanti» prizna kot pravilno osnovno ugotovitev, da smo že v začetku predlagali in sledili po poti demokratične obnove, ki naj bi se izvajala, razvijajoč obsežno in močno gi. banje množic, toda ne da bi se spuščali v pustolovščine ali tvegali vstajna razbitja, ki bi zlomila tisto enotnost naprednih nacionalnih in ljudskih sil, na kateri smo smatrali, da se lahko zgradi nov režim, ki naj bi korenito spremenil ustroj dežele.
Naša linija
To linijo smo mi nakazali že ob prvih nastankih gibanja CLN (narodnoosvobodilni odbori) in nato postopoma boljše pojasnili, prej v Bariju, nato v Salernu in Neaplju ter nato tudi v Rimu. Toda, ko smo predlagali in sledili po tej poti in smo si dosledno prizadeli, da obranimo enotno, do konca vojne in pozneje, čim širšo nacionalno fronto in zelo široko demokratično in ljudsko fronto, ali smo s tem zaustavili napredovanje demokratičnih in socialističnih sil, smo otežkočili uspehe, ki so jih te sile dosegle (popolna formalna neodvisnost dežele, legalna vzpostavitev delavskega in ljudskega gibanja v. vseh o-blikah, republika, demokratična vsebina in socialna vsebina nove ustave itd.) in smo v bistvu olajšali nakane naših nasprotnikov? To je dvom, ki ga postavlja «Avanti». Zdi se mi, da se splača — tudi v tej naši debati — o tem še enkrat diskutirati, tudi če bomo dali s tem prgišče sena pisunčkom, ki so, kot zgleda, že nekaj mesecev prejeli skupno z mesečnim nakazilom plače tudi ukaz, naj odkrijejo in kričijo po strehah, da socialisti in mi nismo več, kot so imeli do včeraj ukaz naj govorijo, ista in edina stvar, marveč, da se vsak dan ruvamo kot zagrizeni nasprotniki.
“ fakticizem “ ?
Naj govorijo kar hočejo. Razpravljajoč o temah svoje politike in svoje zgodovine, je delavsko gibanje korakalo vedno naprej, v brk vsem svojim na sprotnikom.
Predvsem ni pravilno reducirati tisto politiko, ki smo jo prej določili, na «takticizem, ki bi ga narekovale ocene mednarodne politike». Kaj pomeni «takticizem»? Cie ima nek smisel, pomeni kontrast in celo protislovje med besedami, političnimi obveznostmi, ki si jih je javno prevzela določena stranka, in njeno akcijo. Takticist je bil De Gasperi, ko je odobril novo ustavo, nato pa je začel kršiti vsebino in celo črko njenih določb. Takticist je bil Sa ragat, ki je, da bi rešil politično demokracijo, kot je pravil, odobril sleparski volilni zakon in hotel s Scelbo postaviti na noge režim politične diskriminacije.
Delavski razred ne more nikoli pustiti ob strani leh ocen. C.e jih pusti ob strani, zgreši, zapre se v nevaren partikulari-zem. Kako naj bi se pustile ob strani mednarodne ocene, ko je bilo treba, zato da se porazi fašizem in da vstaneta narod in država, da se vojna konča z zmago, z naglo zmago, in predvsem, ko je bila dežela zasedena od tujih velesil in delavski razred ni mogel uveljaviti svoje nacionalne vloge, če ne s tem, da se je, po eni strani vojskoval, po drugi strani, da je s svojo politiko nacionalne enotnosti preprečil nakane tistih tujih velesil, ki so računale na notranje razprtije in spopade, da bi nam preprečile pridobitev naše‘ neodvisnosti? Ocene
likih delavskih strank takoj po osvoboditvi. Toda do svojega prepričanja pridem ne samo iz poznavanja stališča teh oblasti, marveč iz poznavanja usmeritve razrednih sil in nacionalnega javnega mnenja.
Stanje ob prelomnici
Zgrešeno je mišljenje, da je polet demokratične in socialne obnove, ki si ga je osvojilo partizansko gibanje, globoko prodrl med vse prebivalstvo in v vse pokrajine Italije. Velik del prebivalstva, čeprav je sovražil fašizem, je bil v duševnem stanju negotovega in plahega čakanja, ostal je navezan na protidemokratična stališča in čustva, ki jih je fašizem skozi dvajset let vsilil vsem, prevladovala so skoro izključno pere-
mednarodne politike so bile to- ča in žalostna vprašanja trenut.
Obletnica
napada na Poljsko
Ji
Za obnovo družbe
Ne komunisti in ne socialisti niso bili takticisti, ker so njihova dejanja vedno odgovarjala njihovim namenom in njihovim besedam. Naša politika od 1940 dalje (in izberem ta datum, da vztrajam na naši dobro pretehtani izdelavi in pripravi) je bi. la celo nekaj več kot taktika (v klasičnem smislu, ki ga dajejo marksisti tej besedi), ker je bila prilagojena na dolgo dobo borbe za obnovo naše družbe v naprednem smislu in na dolgotrajno akcijo za ustvaritev grupacije razrednih sil, ki bi o-mogočile to obnovo. Lahko se trdi, čeprav upoštevajoč vse nastale spremembe, da se ta doba še ni zaključila in se ta akcija še nadaljuje.
Ali so vplivale na naše zadržanje «ocene mednarodne politike»? Brez dvoma so vplivale
Na današnji dan poteka sedemnajsta obletnica Hitlerjevega napada na Poljsko. 1. septembra so nacistične horde nasilno vdrle na ozemlje Poljske in začele, kot v drugih državah Evrope, ki so jih zasedle s silo, s požiganjem, ropanjem, pustošenjem in streljanjem mirnega prebivalstva. Potrebno je, da se javno mnenje spomni tega sicer žalostnega datuma, ker je prav v istem času, po sedemnajstih letih, Adenauerjeva vlada pritisnila na sodne oblasti, da so razpustile Komunistično partijo Zahodne Nemčije. Ne moremo namreč enostavno mimo dejstva, da je tudi Hitler prišel na oblast s tem, da je začel uničevati v Nemčiji vse, kar je zvenelo po demokraciji in svobodi.
jena in morda bi te zmage sploh ne bilo, če bi bil postavljen v stran tudi kraljev namestnik, kot bi bili hoteli ne-popustlijivi, ali pa če bi tudi samo De Gasperi napravil pred 2. junijem nekoliko globlji o-kret na desno.
Ta način presojanja stvari in te zaključke je po mojem mne. n ju treba brez dvoma raztegniti tudi na politično in socialno vsebino nove ustave. Ta vsebina je bila dosežena zaradi sporazuma z dcmokristjansko skupino konstituante ali vsaj z enim delom te skupine, ki se je nadaljeval tudi po razbitju tristranske vlade in kljub temu, da se je že napovedovala hladna vojna. Spomniti se je treba kako sta Scelba in De Gasperi ravnala z ustavo od 1948 dalje in razumela se bo velika nevarnost, ki je obstajala, da bi imeli ustavodajno listino s popolnoma konzervativno vsebino. Le politika demokratične enotnosti, ki so jo izvajali socialisti in komunisti, tudi po svojem izstopu iz vlade, je preprečila to nevarnost. In po zaslugi te politike smo tudi pozneje, v tako različnih mednarodnih in nacionalnih pogojih, dalje napredovali.
PALMIRO TOGLIATTI
Pri Ospu nova hidrocentrala
V Sloveniji se v zadnjem času mnogo govori in piše o bodoči ureditvi hidroelektrarn, ki naj bi preskrbele deželi dovolj e-
okrog 20 m nad morjem, kar pomeni, da bi znašala razlika v višini med jezerom in strojnico okrog 370 m. Vodni pritisk, ki
lektrične sile. Napredek na go- bi poganjal turbine v elektrarni spodarskem področju, do kate- bi znašal 39 atmosfer.
rega je prišlo v zadnjih letih ; A/r - , . ,	, .	. ^
, J r	v. z ,.v. j ivloc hidroelektrarne pri Ospu
zahteva mnogo veci e količine e- , .	„ - » i
i , .	7 ; t	i hi znašala okrog 216 miliionov
lektrične s,le. Zato se dogaja, kilovatnih ur £ let0. Obstoje-
da ne e v času poletne suse a projekti predvidevajo še na-ah pa hude zime, temveč tudi, daljnje izkoriščanje vode pri ob najugodnejšem vremenu pri- 0spu, katera bi se potem p0 manjkuje električni tok. Zato Rižani izliva]a v morje v Mi. je vprašanje novih elektrarn ze- -jnj |<opril lo pereče in nujno. Danes obstajajo največje hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči. Razen
teh obstaja še termoelektrarna pri Trbovljah. Vse električno omrežje je povezano med seboj.
Naše bralce pa bo nedvomno zanimal načrt, po katerem naj bi v bližnji bodočnosti zgradili na Primorskem dve večji hidroelektrarni in sicer eno pri Ospu v Slovenski Istri in eno v dolini Idrijce.
Seznanimo se najprej z elektrarno pri Ospu. Tu hi v resnici bila samo strojnica, voda pa bi prihajala po 17 km dolgem rovu iz Vremske doline. Vodo Reko ali kot jo nekateri imenujejo gornji Timav bi zajezili pri Gornjih Vremah. Tako bi na mestu sedanje Vremske in Reške doline ter Padeža nastalo umetno jezero, čigar dolžina bi znašala okrog 18 km. Novo jezero bi bilo najdaljše v Sloveniji. Jez bi bil po obstoječem načrtu visok 45 m, tako da bi znašala globina jezera pri pregradi okrog 42 m. Jezero bi se razprostiralo 390 m nad morjem, strojnica pri Ospu pa le
Druga velika električna centrala pa je v načrtu v dolini reke Idrijce, katero bi zajezili v bližini Tribuše. Ločna pregrada bi bila visoka okrog 100 m in bi omogočila nastanek okrog 15 km dolgega jezera, ki bi dolino sedanjih pritokov Idrijce spremenilo v čudovito lepe zalive. Zmogljivost idrijske hidroelektrarne bi bila okrog 120.000
kilovatov in bi lahko zagotovi-
la 235 milijonov kilovatnih ur na leto.
Pomoč čeških rudarjev za Marcinelle
Češkoslovaški sindikat rudarjev je poslal te dni belgijski zvezi rudarjev 250.000 belgijskih frankov kot pomoč druži- 1° 111 ”e samo
Dl SKUSIJA
O nalogaDt
tovarniških komuniste
Iz diskusije in sklepov XX. kongresa KPSZ, ki jih je povzela predkongresna diskusija KPI, je izšlo za nas komuniste mnogo koristnih razmotrivanj, bodisi ideološkega značaja — za katere je treba globljega študija o materialu, s katerim bomo brez dvoma razpolagali - kot tudi, rekli bi, praktičnega značaja.
Zadržati se hočem prav o zadnjem, posebno o vlogi tovarniških celic za intenzivnejše demokratično in kolektivno življenje partije v borbi za boljšo človeško družbo.
Notranja
demokracija
Če je za KPSZ in komuniste drugih dežel vzpostavitev notranje demokracije in kolektivnega partijskega življenja, mišljeno v pravem pomenu besede, ali skoro, mislim, da se za nas tržaške komuniste problem postavlja nekoliko drugače. Ni mogoče govoriti o dejanski in pravi vzpostavitvi teh marksističnih načel v vrstah naše partije — kot trdijo nekateri tovariši v tej diskusiji — ker, po mojem mnenju, ta že obstaja-daj. Za nas
nam rudarskih žrtev v pretres-
ljivi nesreči nelle.
rudniku Marci-
se torej postavlja naloga, da
jih utrdimo.
Načelo kolektivnega vodstva
D* v*
D1VS1
e V
rej ocene nacionalne politike in istočasno demokratične ter socialistične politike, ker so se ti različni dogodki stekali in prepletali v eno samo celoto. Neuspeh na enem polju borbe bi bil neuspeh na vseh ostalih, medtem ko je problem neodvisnosti težil k prevladovanju.
Ali smo pomagali razvoju?
Prav dobro vem, da učene gosi protikomunizma ponavljajo bedasto popevko o «ukazu» iz Moskve za tiste lutke, nezmožne misliti z lastno glavo, katere naj bi bili mi, ki že nad tri desetletja vodimo, in ne brez uspeha, komunistično gibanje \ Italiji. Toda za te učene gosi ni mesta v delavskem gibanju.
Toda ali je naša politika pomagala demokratičnemu razvoju, ali mu je bila v oviro ; j$ pomagala ali otežkočila ali preprečila potrebne pridobitve? Moje mnenje je odločno : pridobitve, ki smo jih uresničili, bi bile mnogo težje, in morda bi bile celo onemogočene, če bi se delavsko gibanje ne zganilo ob koncu svoj ne in takoj nato v svoji veliki množici po linji, ki smo jo nakazali. Sploh ne govorim o neodvisnosti dežele in oživitvi velikega odprtega in organiziranega gibanja delovnih množic, ker so stvari tu jasne kot beli dan. Spomnimo se samo, kako so okupacijske oblasti ravnale z voditelji dveh ve-
ka, predvsem vprašanje kruha (še 1948 je De Gasperi zasnoval na kosu ameriškega kruha vso svojo kampanjo razdvojitve ljudskih sil!) pritiskajočega črnoborzijanstva, strehe, katerega koli dela. Da bi bilo mogoče iti dalje, ni bilo druge izhodne točke kot politika, ki smo jo predlagali in ji sledili, to je politika demokratične in nacionalne enotnosti, ki naj bi se premikala k svojim ciljem preko postopnega gibanja delavskih in kmečkih množic ter srednjega sloja.
S tem nočem trditi, da je bilo vse izvedeno pravilno in občasno z naše strani, s strani vlad, v katerih smo bili soudeleženi, s strani socialistov, enotnega sindikalnega gibanja itd. Brez dvoma so bile napake in pomanjkljivosti, in tudi težke, tudi zaradi tega, ker smo bili sami v mnogih stvareh neizkušeni. Gotovo pa je, da bi bila politika, ki bi si bila zastavila nalogo, da na revolucionaren način preusmeri tok dogodkov s podporo množic in naprednih pokrajin, ne glede na gotovo intervencijo okupacijskih oblasti, usmerila na desno sile, ki smo jih lahko privedli, do tega, da so se uvrstile za republiko in napredno demokracijo. Sodelovanje s kraljem in njegovim namestnikom je bilo potrebni pogoj za republikansko zmago. Ta zmaga, za katero so dali ne. popustljivi zgodovinski repu. blikanci malenkosten doprinos, ni bila odločilna, marveč orne-
Višje ustavno sodišče (Bunde-sverfassungsgericht) v Karlsruhe je 17. avgusta objavilo razsodbo,, s katero je bila Komunistična partija Nemčije prepovedana. Razsodba je bila sprejeta v nasprotju s členom 21 ustave Nemške zvezne republike, ki predvideva popolno svobodo za vse politične stranke in struje. Višje ustavno sodišče ima le nalogo, da onemogoči vsak poskus protidržavnega in protidemokratičnega udara. Dejstvo pa je, da je izdalo razsodbo prav pro. ti tisti stranki, ki je najbolj prispevala v notranjosti Nemčije k borbi proti nacizmu in Hitler ju. Dejansko 50 bili komunisti edina organizirana sila, ki se je vztrajno in odločno kljub velikanskim žrtvam borila proti nacističnemu režimu, medtem ko so bili dosedanji voditelji Zahodne Nemčije pasivni ali aktivni podporniki Hitlerja in njegovega režima.
nacistični sodniki
prepovedali K P Nemčije
^ Zahodnonemsko ustavno sodišče smatra še vedno Avstrijo za del Nemčije
& Predsednik Bundesverfassungsgerichia dr. Wintrich je bil javni tožilec III. rajha
v naši partiji, v kolikor je meni osebno znano, se ne samo propagandira na bazi, marveč se v vodstvu to natančno spoštuje in izvaja. Zato, najmanj kar lahko stori dober komunist, predvsem če hoče tak o-stati, je to, da ne govori o obstoju kulta osebnosti, seveda če noče biti popolnoma demagoški. Toda za dobro delovanje partije ni dovolj, da ima dobro vodstvo — kar je nedvomno zelo važno in potrebno — treba je imeti mnogo pridnih in sposobnih vmesnih in terenskih voditeljev. Predvsem pa je treba, da je partija številčno močna, politično bojevita, ideološko vzgojena.
Ni dovolj samo dejstvo, da vodstvo naše partije vzpodbuja bazo, naj diskutira in da tako svoj zavestni delež pri sestavljanju partijske linije, naj kritizira napake in pomanjkljivosti ter naj se ideološko in politično izboljšuje. Če se diskusija omejuje na ozko skupino sposobnejših tovarišev, če sta kritika in samokritika nezadostni, predvsem pa, če pretežna večina tovarišev ne študira in se ne potrudi, da bi poglobila svoje ideološko in kulturno znanje ter poznavanje konkretnih problemov kraja, kjer deluje, in se rajši prilagodi prenašanju ' ukazov z vrha na bazo — pomeni, da nismo še dosegli postavljenega cilja.
Odgovornost
Sestava sodišča
Razsodba zahodnonemškega ustavnega sodišča je nedvomno pretresla demokratični svet, ki si ni pričakoval, da bodo nemški voditelji 11 let po vojni zopet začeli z omejitvtmi osebne in politične svobode, kar gotovo ne meče dobre luči na sedanjo državno ureditev tistega dela Nemčije, ki mu načel ju je vlada dr. Adenauerja.
Če pa se pregleda sestav višjega ustavnega sodišča in če se človek sklicuje na nekaj prejšnjih razsodb, postaja takoj jasno, da je nemogoče pričakovati od nemškega ustavnega sodišča nekaj drugega kot omejitev svobode in demokracije in sprostitev tistih sil, ki so že zakrivile toliko gorja svetu in sami Nemčiji.
Zgodilo se je n. pr., da je ta isto ustavno sodišče 19. maja 1953 izdalo razsodbo, s katero se določa, da veljajo na vsem o-zemlju bivšega tretjega rajha številni zakoni, ki jih je izdal Hitler od l. 1933 do 1945. Ta razsodba je bila tako mon-struozna, da je celo Adenauer moral počakati nekaj časa, preden jo je objavil (22. marca 1954).
“Suverenost“ nad Avstrijo
Isto sodišče je 30. oktobrq 1954 izdalo razsodbo, ki še bolj osvetljuje namene «demokratičnih» sodnikov v Karlsruhe. Tedaj je sodišče «ugotovilo» polno veljavnost nemške suverenosti nad Avstrijo in pripadnost Avstrijcev nemški državni skupnosti. Avstrijci so torej po razsodbi še vedno... nem. ški državljani.
Vse to nam postaja š jasneje, če pogledamo, kdo sestavlja višje ustavno sodišče v Karlsruhe.
Njegov predsednik je dr. Joseph Wintrich, bivši javni tožilec nacističneča rajha. Za časa vojne je nadaljeval svoj posel in je v Berlinu zakrivil ob-
sodbo večjega števila protina-cistov.
Tajnik sodišča je dr. Erivin Stein, član nacistične stranke.
Sodniki pa so: Franz Wessel, vojni zločinec in Regierungsdi-rektor nacističnega rajha v Krakovu, znan po svoji pravni «teoriji» o upravičenosti pokol jev proti Židom; Theodor Ritter-s prač h, član nacistične stranke od leta 1935, za časa vojne Re-gicrungsrat v nacističnem ministrstvu za vzgojo; Martin Draht, član nacistične stranke, vojni zločinec, od leta 1941 na Poljskem kot član raznih vojaških sodišč; Richard G. Hei-land, bivši nacistični oficir; Karl Hech in Konrad Ziveigert, člana nacistične stranke in nacistična sodnika. Ostala dva člana sodišča sta Erna Schejfler in Joseph Scholtissek, o katerih se ne ve, kaj sta bila za časa nacizma.
Kdo je von Lex
Glavno vlogo na procesu proti KP Nemčije je igrala poleg sodišča vladna delegacija, ki je nastopala v vlogi toži tel ja. Delegaciji je načeloval državni tajnik za notranje zadeve Ritter von Lex, bivši poslanec katoliškega «Zentruma» in nato Hitlerjev spreobrnjenec. Von Lex je izglasoval opolnomočenje Hitlerju in je bil pred koncem vojne načelnik oddelka v Himm-lerjevem notranjem ministrstvu. Takoj po vojni se je von Lex moral zateči ~v Švico, ker mu je grozila nevarnost, da ga aretirajo kot vojnega zločinca. Na. mestnik von Lexa je bil dr. Rudolf Dix, eden izmed najbolj znanih nacističnih odvetnikov, ki je brezplačno branil nacistične vojne zločince v Nuerem-bergu. Člani vladne delegacije so bili tudi znani nacistični od. vetniki Heinrichs, Karlsbach, ■Guede, Winterjeld. V vladni delegaciji je bil tudi prof. Erich Kaufmanu, strokovnjak cesarja Wilhelma in Hitlerja za pravna vprašanja.
Kot glavna bremenilna priča (!) proti Komunistični partiji je na procesu nastopal dr. Paul Leiverkeuhn, ki je bil eden izmed ustanoviteljev nacistične stranke leta 1923 in je bil skupno s Hitlerjem in Goe-ringom eden izmed organizatorjev monakovskega puča leta 1923. Leiverkuehn je sedaj član predsedstva nemškega odbora za zedinjene evropske države in je v tej vlogi pred kratkim povabil v Nemčijo Francoza Bar-dechea, ki ga Francozi imenujejo «.naibolj svinjskega člove-
ka povojne dobey>, ker je spisal knjigo, v kateri razvija teorijo, da je Hitler zakrivil le eno stvar: to da ni dal pobiti vse Žide namesto 5 milijonov! Tak človek kot Leiverkuehn je pričal proti Komunistični partiji Nemčije!
Še ena oseba, ki se je veliko
zavzemala za takšno razsodbo, je državni tajnik pri zvezni kancliji Hans Globke, vojni zločinec štev. 101 na skupni angleški, ameriški, sovjetski in francoski listi!
To so torej ljudje, ki so sodili Komunistični partiji Nem-čije v imenu «demokracije».
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
zaloge radijskih sprejemnikov, katerih zaradi previsoke cene ne morejo razprodati kolikor su narasle nekatere nalezljive I jih že lahko izdelajo. Lani so bolezni. Poročilo se nanaša na izdelali v Jugoslaviji 81.000 rati rugo polovico preteklega me- j dijskih sprejemnikov. Povpre-
Po poročilih ki jih je objavil
Zvezni zavod za ljudsko zdravstvo kaže, da so v zadnjem ča-
seca. V tem času so zabeležili 32 novih obolenj za otroško paralizo. Pojavi te krute bolezni se množe zlasti v Srbiji. Največ obolenj za trebušnim tifusom je bilo na Hrvatskem (357 primerov), paratifusa pa je bilo največ v Sloveniji (8 primerov). Povsem jasno je, da te številke nikakor niso alarmantne, vendar pa so v primeri s podatki iz istega časa lanskega leta, precej višje.
* * *
Radijska industrija v Jugoslaviji stalno narašča. Istočasno s proizvodnjo pa se večajo tudi
čna proizvodnja sprejemnikov je za 4279 aparatov večja kot lani. Razen tega so v zadnjem času uvozili tudi precejšnje število radijskih aparatov.
Kljub temu pa je število radijskih naročnikov v Jugoslaviji še vedno nizko. Konec lan. skega leta je bilo komaj 592.000 naročnikov, kar pomeni da pride komaj na vsakih 30 prebivalcev po en sprejemnik. Kljub prizadevanju da bi prišlo do znižanja cen radijskih aparatov, stanejo ti povprečno po 30.000 din, kar je seveda mnogo glede na tamkajšnje razmere.
Navedel sem te pomanjkljivosti z namenom, da prispevam v prizadevanjih za njihovo odstranitev. Gotovo pa tega nisem storil zato, da bi podprl teze tistih, ki bi hoteli zvrniti na tovariše v aparatu in izvršnem vodstvu partije vse breme odgovornosti, kot da bi bili slednji edini in sami «krivci».
Vsi smo odgovorni, od tovarišev na vodstvu do zadnjega prišleca v partijo, čeprav s potrebnimi razlikami po partijskem staležu, sposobnosti, partijski odgovornosti itd. Vsi se zavzemamo za isti ideal in od nas, članov, terenskih in vmesnih voditeljev je odvisno, kako bomo znali delati, da čim-prej odpravimo te pomanjkljivosti ter da postanemo pravi voditelji ljudstva.
Če bomo dosegli, nočem trditi popolno partijo, toda vsaj za. dovoljivo stopnjo razvoja notranje demokracije, bomo tako še bolj okrepili našo partijo in si ustvarili najboljše pogoje za konkretnejše delovanje med delovnimi množicami.
V te fazi razvoja za vso partijo in torej za vse njene člane, bomo morali dati velik doprinos mi komunisti iz tovarn, kot bolj zavedni, bolj diseipli-rani in boljše organizirani in izoblikovani v borbah, ki jih vodimo že mnogo let.
Aktivnost tovarniških tovarišev
Aktivna udeležba teh tovarišev pri delovanju terenskih celic bi omogočila celicam njihovo organizacijsko in politično okrepitev, ustvarila bi nove celične in sekcijske voditelje. S tem bi bila obenem zajamčena v celoti marksistična ideologija, boreč se proti vsakemu po. skusu deviacionizma, v demokratičnem spoštovanju, toda tu-
di za disciplino, ki je rt* tiebna.
Potrebo, da se energij' tovarne prelijejo v sekcije sicer narekuje tudi očitna ' 7721 memba političnega položi1 Italiji. Smernice p redko11 Fq sne diskusije KPI niso ! veljavne tudi za nas, mar'1 '•tuuiii mejah možnosti moramo 11 svoja strani prispevati k Se jc širitvi in poglobitvi te sije.
pred
Nove perspekti ijjjj
Ko govorimo, di »e je p1' ru^r eni položaj spremenil, trd1* |Qlc* I tem, da se za partijo odp’1 l()PFet* nove perspektive. v tremiti ta* se KPI odločno postavi]1 ^ ^la, pot zavojevanja italijanske 1J pKe
di^ia
tistih
S
v socializem, postaja jaso'1, se polje borbe spreminja- •**
je včeraj opiralo 5 Sv-izključno na tovarno in P1 * Je: tariat, se danes razteza na &edav ke borbe za socialne ref1'11,1 ki za demokratičnejšo in ,^° nejšo politiko in vlade- ^osti, borbe zajemajo pretežno v. 0lUen delovnega ljudstva. Socia^ J Bibii je trdil XX. kongres ^ ^a. P — ni izključno stvar ene^^ stol mega razreda, marveč P°' slantsl splošna privlačnost za celf Potestà rode in dežele.
Zame je docela jasno, u' ^
nenosre^
moramo vključiti neposr to veliko in plemenito ^
ki jo je začel italijanski
Zato sem trdil, da bost*, | jjj*
rala dati velik prispevek
SL
grt
na gr Ji ! milo
ski razred in njegova pre‘* o so p
ža, to je tovarniške celi^1 >li £e v bi tega ne storili, tvegan1'1 z nj-D osamimo zavednejši in ^ <ai j nejši del delovnega ljuds^* ta j ostale množice, kar bi ' *<t ta prejudiciralo vso borbo. pravil ja pa bi se izneverila eni slovenš osnovnih nalog, to je vlog1 » &i. r['e straže v vseh borbah. ^ska s
'dam I
Pomanjkljivosti i°op“ v tovarnah
A si,
‘Aik,
V zadnjem času smo I »apis nismo P8 iZQl
stoma opazili li tega popraviti — da -’1 'e®o J še tovarne ostajale večkf* da j ven velikih protestnih P V, ki ki so zrasla včasih tudi Krelj tano med prebivalstvom. a*Xltan i
na akcije splošnega z»*T Dah !» ali
kot za prosto cono, za Vt po
promet, proti draginji. T®’ ^#a, k ške celice in delavci so lj : kščini gledalci, prepustivši vJt( A ; ostalemu prebivalstvo 1 *apisa nskim celicam.	Jnji r
Sicer pa postaja borba , *a S1 varnah danes splošnega a®* > vp ' Vstolet
vp
Zahteva za povišanje placJ ^.s
benem zahteva za boljše fl Aken
nlA.
darske pogoje in večjo bE za vse prebivalce.	, i
Zato mora naša partija < goditi svoje orodje borbe varniške celice — novim ” 'Jižnen bam in s tem zagotovi11 je b; poro in vodstvo v borb1^ M besf samo delavcem, marveč iasu prebivalstvu.	' Prat
z
F )• Osr,
O organizaciji shemah
VESTI IZ Z. S. S. R.
IN DEŽEL LJUDSKE DEMOKRACIJE
V	Budimpešti, prestolnici L. R. Madžarske imajo športniki na razpolago 1.300 različnih športnih igrišč in telovadnic. V mestu je 170 nogometnih igrišč. 100 igrišč za košarko, 250 za tenis, 500 za odbojko in 43 za balincanje. Poleg teh je še 206 telovadnic, 20 plavalnih bazenov in 65 veslaških krožkov.
V	nad 900 športnih krožkih je vpisanih skupno 118.306 športnikov, ki gojijo najrazličnejše panoge športa.
Iz podatkov osrednje turistične organizacije ZSSR Inturist izhaja, da je v letih 1955-56 obiskalo Sovjetsko zvezo v skupinah nad 12.000 oseb, razen turistov, ki so prišli posamezno. Število turistov, ki so letos obiskali Sovjetsko zvezo se je povečalo za 5 do 6 krat v primeri z lanskim letom.
Inturist je sklenil sporazume za izmenjavo turističnih obiskov z 59 inozemskimi turističnimi
organizacijami v 35 evropskih, šče. Imel bo tudi tri terase in azijskih, afriških in ameriških sicer v višini 90, 180 in 270 me-
deželah.
♦♦♦
Na petrolejskih poljih mesta Stalin v Albaniji, ki je važno središče za črpanje petroleja, so začela pred kratkim pripravljalna dela za iskanje novih petrolejskih vrelcev z vrtanjem 3.000 m v globino. To je prvič, da iščejo v Albaniji petrolej v takih globinah. Dejstvo pa je, da je to ena izmed nalog, ki jih postavlja drugi petletni načrt (1956-1960) albanskim petrolejskim delavcem. Naprave za vrtanje, ki so najmodernejše, je dobavila Sovjetska zveza.
♦♦♦
V Moskvi so začeli graditi televizijski oddajni stolp, ki bo visok 500 m, to je za celih 200 m višji kakor Riffelov stolp v Parizu. Stolp bodo dogradili v kakih 160 dneh. Za gradnjo bodo uporabili 1500 ton kovinskih konstrukcij. V notranjosti stolpa bosta 2 dvigali in stopni-
trov. V višini 360 m bodo prostori za barvno televizijo, v pritličju pa bo celo restavracija za turiste.
♦♦♦
Zahvaljujoč se ukrepom, ki sta jih izdali Delavska partija Albanije in vlada, je po osvoboditvi umrljivost padla za skoro 80% v primeri s predvojno dobo. V istem času se je število bolnikov znižalo za približno 65%. V teku prve petletke (1951-1955) je vlada izdala za javno zdravstvo skoro 2,5 milijard lekov.
♦♦♦
V severnih in srednjih predelih Sovjetske zveze so do sedaj zasejali približno 10 milijonov ha z ozimnim žitom. Predvideno je, da bodo letos zasejali z ozimino okrog 40 milijonov ha. V Sovjetski zvezi so pred kakimi 25 leti imeli 19 vrst ozimne pšenice, letos pa jih i-majo kar 160 vrst.
nai L°n,e*
l»l | A V-
bodo naše celice , svojjj kos novim nalogam, če 56 ( * že p še vedno strogo držale ' Se ob organizacijskih shem?	** l7,sll
jem mnenju, ne. To pa	Vii i,
logov, ki sem jih navede ' Aem tudi zaradi novega pol0**1 Alien je nastal v tovarnah. TA p ilari zato menjati. Izhod bi j | Hu).
bil ta-le : ohraniti tovarn11 j v (|n lici njeno karakteristik0 ^ 1 Vend ca naj bi se sestajala Pe, (l'stoča:
čno pod vodstvom odg°'"\: S v z celičnega tajništva in A te
Ijala ter preučevala san'1’
bleme, ki se tičejo tov3
delo bi bili tovariši pre®1
kot stalni — in ne poO>° ^ ^ l6.s
v celice na terenu, kj<*r kat
jejo. Sem pa odločno pA
končni razpustitvi tov' celic.
Omenjena možna res1 " j inei
po mojem mnenju, znat'y ji u oes pomogla našemu polt*1 {jj Vpr
delovanju, ker bi s tem l|(| j jezi vila staro «trenje» vae^.J k * Pa skimi in tovarniškimi L'e ,j ki je nastalo zaradi tak'1* ^ ’ da
ter
«pomožnih» članov. S ^ ^
*oč„,
se znatno okrepile terc1*' J • °rica lice, katerim bi dali ^r‘) jJ'lv°r doprinos sposobnosti A l 'I, ’ da senj tovariši iz tovarn- j i^ “H, bi imela vso korist raz' «i > ’ Poz tranje demokracije in P*'j | ij replc disciplina. Na ta način ^ t»| Var
letarci v resnici prišli 11 J - Ki
partije in vseh borb P*-/' Pisci
stva. Okrepila bi se polÀ|
ideološko vsa partija i° G lt| °nč x:l l. : „„ ...... L „„;.n o°’ Pozi
čil bi se vsak možen P°
rjenja deviacionističnib j °la marksističnih teorij, nič skupnega s ko partijo, kot je naša.
tr
skupnega s kom®
PINO
h
dela. Za vse ostalo P°J; jV da
'k
4<V
'a,
>1,
✓ri»
'a tal

ylCjsk
al-A"0 bes
K
✓leve

KULTURA IN ZNANOST
Oblikovanje slovenskega
knjižnega jezika
Slovenske knjige so zgorele na | grmadah, le biblija je našla | milost pri protireformatorjih |
Pomen Bohoričeve slovnice J
ryl ^lllllllIllllIllIllIllIllIllIllIllIlllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilE
se je Dalmatin lotil piša-Ji Ma slovenskih knjig, ni tistih težav, ki jih je 30 pred njim čutil Primož j :,ar. Pisanja se je učil iz 'Irjevili knjig in vodil ga '"ubar sam. Da je ob tride-Ji« :,aici prve slovenske knjige jpii I pred revizijsko komisijo !tk< 'fld tako obsežnega in tež-]j( ' dela, kakor je celotna bite priča o velikanskem na-,„(1. tu slovenskega knjižnega
a.
Sa- Da je bilo mogoče pre-
si 1 sv. pismo v preprosti : bi jezik, ki mu je Trubar ia: nedavno utrl pot v knji-■i' !i ki ga niso učili po šolah, lilo treba moža velikih [o. btosti. poguma in vztrajno-v<* Pomembna pa je Dalmati-ial'1 Biblija že zaradi nečesa N 'ega. Protireformacija je ob rji stoletja zatrla slovensko piv ^tantsko književnost, J,nji-elf tr,Jtestantskih piscev so z go #a grmadah, le biblija je Ji * milost pri protireforma-
4 treba ■ji pravilih
rt" 1 so protestantski pisci na>
' že vrsto slovenskih knjig 8 njimi utrdili slovenski ^ 8ui jezik, je postajala ’*. ,aj bolj občutna potreba, da ta jezik napišejo v slov-Pravila, po katerih naj bi ! dovenščina uporabljala v !'■ Te naloge sicer prva ‘‘-ka slovnica — napisal jo dain Bohorič leta 1584 — ‘‘Polnila, pomembna pa je 'duoprerodno, ker je doka-: da slovenščina ni tako za-jezik, da se o njem ne bi ■ napisati slovnica kakor o P1 izobraženih jezikih. Svo-!;llo ima slovnica tudi v i!t ' da je fiksirala slovenski $'j |^8> kakor je bil na pod-i , /treljevega pravopisa re-1* ,,'fan in izpopolnjen ob re-i®* J Dalmatinove Biblije. V X1/ '.'d poglavjih je slovnica jd %a,
pil’ ttščini značilnosti
Ik,
Pisci tega razdobja skušajo pisati v Dalmatinovem jeziku in pravopisu, vendar pa se temu obojemu tem bolj odmikajo, čim bolj se časovno oddaljujejo od 16.stoletja. Posebno vlogo ima «Lekcionar Evangelija i-nu listuvi», ki je izšel prvič leta 1613, nato pa do Japlja še osemkrat. V vseh izdajah je z malo spremembami Dalmatinovo besedilo ; resničnih sprememb se je lotil šele Japelj, pa še pri njem je ostalo polovico Dalmatinovega besedila
Dalmatinov iezik
Prepad med Dalmatinovim jezikom in živim govorom postaja zmeraj očitnejši in zato je bila zmeda v pisavi 18.stoletja zmeraj hujša. Pisci se tega raz-dvoja zavedajo in instinktivno iščejo opore v preteklosti. Nekateri med njimi zatrjujejo v svojih delih, da se glede jezika ravnajo po starih kranjskih knjigah. Ni naključje, da izide prav v tem času dvakrat zapored v manj kakor 50 letih Bohoričeva slovnica. Iz takšnega razpoloženja je treba razumeti odpor, s katerim so slovenski pisci sprejeli ideje, ki jih je širil s svojimi knjigami Marko
Pohlin, in s tem v zvezi, zakaj je prav v Pohlinovem času prišlo do reforme knjižne slovenščine na podlagi jezika 16.sto-letja. Pohlinove novotarije so pomenile prehud odklon od naravne razvojne smeri. Ljubljanski govor, ki ga je hotel vpeljati v knjigo, je bil preveč različen od običajne pisne slovenščine, da bi ga mogla sprejeti večina piscev. Nepraktična in v takšni obliki tudi nepotrebna črkopisna reforma je zmedo samo še povečala. Sodobniki so se Pohlinu uprli s tem, da so še nadalje pisali v starem jeziku, nekateri pa so tudi teoretično nastopili zoper njega. Vendar Pohlin ne zasluži vse tiste graje, ki je je bil deležen v naslednjih stoletjih zaradi preostre Kopitarjeve kritike. Graje so vredni njegovi racionalistični nazori, njegova črkopisna reforma in pravopis. Veliko pa je storil za prerod slovenskega knjižnega jezika zlasti besednega zaklada s svojim slovarjem. V knjige je spravil precej vzhodnoštajer-skih besed, ki so bile dotlej zahodnim piscem neznane. S temi besedami so mogli odpravili iz knjižnega jezika najna-vadnejše tujke. V zaslugo je treba šteti Pohlinu tudi to, da je razširil rabo knjižnega jezika s področja verske književnosti tudi na knjige s posvetno vsebino. Omembe vredna je knjiga : Kmetom za potrebo in pomoč.
( Povzeto po razpravi Franca Tomšiča v «Zgodovini slovenskega slovstva», Ljubljana 1956)
ZA NASE KMETE
’0*jpna, ker je Bohorič iskal v
latinske-i*c je‘*ka ; vendar pa ima pone-J '* ! Opisane dobre misli. Na Jnji razvoj knjižne slovenja slovnica ni imela po-'A1. , Sa vpliva, je pa doživela ji'I stoletju še dve izdaji, eno 6, i 6skem in eno v nemškem
,lrfP-
a ' ' la
tl
in 18. stoletje
'južnemu jeziku 16.sto-*’i j bila podlaga živa slo-I * beseda, kakor se je v o-^asu govorila na Dolenj-Brav v tem pa so bile ji ab za njegov nadaljnji Jr Osrednja in zahodna slo. " narečja so doživela v j**°letju velike spremembe. |i' /lla vokalna redukcija, ki |, sVojih začetnih stopnjah ,|l že pri protestantskih pi-^ ob koncu 16. in v za-. *7.stoletja razvije < Vči lei' lij.
v p s kratkih zlogov. Dru-t^einemba, ki je zajela slopi r? Narečja, je prehod l v u | 9u). Ta prehod se je iz-ll‘ I » V drugi polovici 16. sto-’ bendar ne v vseh nare-j.,lstočasno. Prej se je to v.( V zahodnih in koroških r l'b ter v gorenjščini ka-"J,, ^ v dolenjščini. Ta dva ‘iif >jv sta tako preoblikovala 0 Ji lA’ da n. pr. dolenjščina,
‘ X
"".j 'tta tako, kakor se je govo ff1T l6.stoletju, ni
■
r kakor

v pol-občutno spremeni
bila več so jo govorili v
(jjlju. Za knjižni jezik na-ij . torej že v okviru iste-ji enjskega narečja občutne 1 : j, Oicd zapisano in izgo-l,\ft l(j 0 besedo. S tem se je po-l'j ( vprašanje,_ ali se bo ,|i , 'jezik obdržal v stari o-1 ,j(/ ;J' * pa se bo prilagodil go-i|.' ,nu jeziku. Praksa je po-■° f \ ' 'Dl je sicer Dalmatinov .^'"čiiejši faktor kakor ži-*' „■ V°r*ca, da pa je bil vpliv ['VjDiVorice vendarle toliko 1 l tV 'bi so začele dialektične iij Vi S*b spočetka sicer
.J)1 ’ Pozneje pa zmeraj moč. j ( » opletati stari pisani je-* ' Var se je še drugače za-

tej dobi v
'D/ i|; Bisci Gorenjci, se začeti zDaj tisti proces, ki je f ;t| °dčan šele skoraj dve j 'i< Pozneje: gorenjščina za-D J"^aP°ma prekrivati do-J . Podlago, dokler se v 11 tišp.^vetn času dokončno ne [til1	v knjižnem jeziku
' dolenjske poteze.
Kako zatiramo bramorje
Med žuželkami, ki povzročajo ogromno škodo na vrtovih, je brez dvoma bramor eden tistih, ki delajo največje preglavice našim vrtnarjem in tudi kmetom na splošno.
V	naših krajih ga ni vrta, kjer ne bi poznali tega škodljivca. Bramor, ki doseže približno 6 cm dolžine, je rjavkaste barve ter ima zelo močne prednje noge, ki mu služijo pri kopanju rovov, ker živi skoro vedno pod zemljo. Le ponoči in predvsem, ko je zemlja vlažna, zleze na površje.
Najpogosteje jih najdemo v vrtovih v močno pognojeni, rahli in vlažni zemlji. Ker živi vedno pod zemljo, si tam napravi tudi gnezdo. Pravzaprav napravi dvoje vrste gnezd : eno približno 20-30 cm pod zemljo, kjer običajno živi, drugo pa tik pod zemeljsko površino, kjer maja ali pa junija bra-morjeva samica položi približno 200-300 jajc.
Bramor ni žuželka, ki se hrani z eno samo vrsto rastline, ampak je vse kar najde na svoji poti, ko rije rove. Predvsem pojed« in uničuje mehke korenine rastlin, semena, ki kalijo, in gomolje, je pa tudi druge žuželke.
Zelo težka je borba proti bramorjem predvsem zaradi te. ga, ker živijo skoro vedno pod zemljo. Ni dolgo let od tega, ko je bilo edino učinkovito sredstvo borbe proti bramorjem njihovo nabiranje ob kopanju. Sedaj pa imamo na razpolago različna sredstva, ki jih lahko uporabimo, da uničujemo bramorje.
Strupi proti bramorjem
V	glavnem uporabimo razne strupe, s katerimi zastrupimo zdrobljeno koruzo ali pa otrobe. Zastrupljeno koruzo ali pa otrobe potrosimo na površino zemlje tako, da bramorji, ko pridejo ponoči ven iz sfvojiji rovov, pojedo zastrupljeno hrano. Najboljše uspehe so dale vabe iz zdrobljene koruze, riža ali pa otrobov, katerim smo na vsak kg dodali približno 50 g strupa na podlagi k gammesana» ali pa ccal-drina». Vabo pripravimo tako, da namočimo kg otrobov z dvema decilitroma vode kjer smo raztopili 50 g strupa in približno 50 g sladkorja ali pa melase.
Vabo potrosimo po vrtu ali po polju, ko je zemlja mokra zaradi dobrega dežja ali pa namakanja, ker se tedaj bramor najrajši spravi na površino zemlje. Najprimernejši čas za
trošenje zastrupljene vabe pa je doba, ko se bramorji družijo, to je aprila, maja, ker tedaj najbolj pogostoma zlezejo na površino zemlje. Tedaj lahko tudi opazimo, da ponoči bra-mori letijo, čeprav le za nekaj metrov.
Stroji in oprava za trgatev
V	tem mesecu začne grozdje rumeneti in mora vinogradnik že misliti na trgatev. V prvi vrsti mora pregledati ves svoj inventali, ki ga bo rabil pri trgatvi, da bo vedel, kaj mora nakupiti in kaj popraviti. Popravila moramo izvršiti čim prej, ker so tik pred trgatvijo vsi sodarji zaposleni. Torej ne smemo odlašati ! Ne mudi se še nakupovati novih oprav ; ali vendar je bolje si jih prej preskrbeti, ker je več izbire.
V	to svrho je Kmetijska zadruga v ulici Foscolo že preskrbela prvovrstno vinsko posodo in razne stroje, ki so potrebni za trgatev.
K za trgatev potrebnim opra, vam spadajo : tehtnica za mošt, razna posoda za pobiranje grozdja, prevoz in vrenje, rezila za trganje, grozdni mlin, stiskalnica, toplomer za vrelno klet in druge manjše priprave.
O teh opravah in o trgatvi bomo podrobneje pisali v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
odrih
Komedijo jugoslovanskega dramatika Branislava Nušiča «D-r» uprizarjajo po številnih mestih Sovjetske zveze. V Ruski federaciji jo uprizarja 28 gledališč. V Moskvi jo uprizarjata dve gledališči in sicer akademsko Malo gledališče in Dramsko gledališče «Puškin».
Režija komedie «D-r» (Doktor filozofije) na odru Malega gledališča, ki spada med najstarejša gledališča Rusije, priča, da obstaja veliko zanimanje za dramaturgijo Jugoslavije med sovjetskimi gledalci. Komedijo je režiral ljudski igralec ZSSR K. Zubov.
Komedija «D-r» se strupeno posmehuje nad kapitalistično družbo, kjer se vse — prepričanje, glasovi volivcev, doktorati in celo ljubezen da kupiti za denar.
Visoko ocenjujoč komedijo B. Niišiča je ljudski igralec ZSSR K. Zubov med pogovorom z dopisnikom revije «Slavja-nje» izjavil :
«Z velikim zanimanjem je kolektiv gledališča delal nad uprizoritvijo te komedije, ki nas je zainteresirala zato, ker prav ona najbolj nazorno pooseblja tvorno mojstrstvo jugo-; slovanskega dramatika. Ta komedija spada med njegova najboljša dela in ni le komedija situacije, marveč še komedija značajev».
Jugoslovani so se odrezali v Arezzu
V petek 24. avgusta se je v Arezzu začelo IV. mednarodno polifonsko tekmovanje, na katerem sodeluje več držav. Nagrado za zbore z ne več kot 50 člani so bile takole razdeljene : 1. Wiener Madrigalkreise s 1178 točk (od 1500), prejme nagrado 300.000 lir; 2. Ensemble Vocal P. Caillard iz Pariza, 1100 točk in nagrado v znesku
200.000	lir; 3 KND Joža Vlahovič iz Zagreba, 1072 točk in
150.000	lir nagrade; na 11. mestu so madrigalisti iz Beograda. V zadnjem dnevu tekmovanja z zbori z ne več kot 30 člani so prvo nagrado odnesli madrigalisti iz Beograda (150 tisoč lir), za njimi so se plasirali madrigalisti iz Dunaja (100.000 lir) in koralna šola iz A rezza (75.000 lir). V tem tekmovanju se je zbor Joža Vlahovič plasiral na 6. mestu.
Obisk
prosvetnega
ministra
ZSSR v ZDA
Sovjetski prosvetni minister se je povrnil v ZSSR po dvotedenskem bivanju v ZDA. Za časa svojega bivanja se je minister srečal z vidnimi ameri-škimi kulturnimi osebnostmi in se predvsem zanimal za ameriški teater in film. Nekaj dni se je ustavil tudi v Hollywoodu, kjer sc je seznanil z najnovejšo ameriško filmsko tehniko. Kot poročajo ameriški listi, je minister povabil v Sovjetsko zvezo več teatrskih in filmskih režiserjev ter igralcev. Zavzemal se je tudi za upostavitev kulturnega sodelovanja, ki bi nedvomno pripomoglo k večjemu razumevanju in zbližanju med obema deželama.
50-letnica PD ”Morje
Velik praznik v Sesljanu
(j. g.) Prejšnjo nedeljo je Pernarčič, Franc Colja, Štefan Sesljan doživel lep kulturni do- Pirih, Alojz Klemenc, Jožef godek : koordinacijski odbor za Kravanja, Anton Volarič, Josip obnovo prosvetnega društva Gabrovec in dolgoletni pevovo-«Morje» je namreč organiziral dja Anton Šuc. proslavo petdesetletnice ustano-
Delavci in kmetje
vitve društva.
A'a prijetno dvorišče gostilne g. Šiica, kjer je bila organizirana proslava, je prihitela množi, ca vaščanov in okoličanov, kakor tudi Tržačanov, ter s tem dala poudarka važni zgodovinski kulturni manifestaci ji.
Proslavo je oivoril
Gre za same kmete in delavce, ki so ljubili slovensko besedo in slovensko petje. Posebno tesne stike so Morjaši vzdrževali z Ladjaši iz Devina. De-j vinčani, ki so sodelovali na kul-imenu \ turnem področju s Sesljanci in
V Sesljanu je bila v nedeljo važna kulturna prireditev, ki je zlasti pomembna zato, ker se je v znamenju enotnosti proslavila 50-letnica PD «Morje» in ker je prireditev prekinila dolg kulturen molk v tem delu tržaške obale, kjer je življenjsko važno, da se dalje razvija slovenska kultura. Sesljanska prireditev nas uči, da naše ljudstvo globoko čuti enotnost. Velika množica ljudi, ki je iz vseh krajev prihitela na to prireditev, nam mora biti v vzpodbudo k še vztrajnejšim naporom za dosego enotnosti na prosvetnem polju, kar bo nedvomno pripomoglo k okrepitvi narodne zavesti v naših ljudeh. Na sliki: zgoraj, nastop novega pevskega zbora PD «Morje» pod vodstvom Frančka Žerjala; spodaj, pogled na del množice, ki je prisostvovala prireditvi.
koordinacijskega odbora vaščan Radovan Kravanja, na kar je domači moški pevski zbor, ki je bil pred kratkim oživljen, zapel pod vodstvom Frančka Že rjala, pevovodje iz Križa narodno «Pastirsko» in Volaričevo «Eno devo le bom ljubil». Zbor je vadil samo dva ali tri tedne, kljub temu je dosegel razveseljiv uspeh, za kar mu iskreno čestitamo, obenem pa ga pozivamo, naj nadaljuje z vajami, naj se okrepi, da bo v ponos vaščanom in društvu.
O nastanku in zgodovini prosvetnega društva je govoril dr. Janko Jež.
| Ustanovitev ! društva leta 1906
Bralno pevsko društvo «Morje» so ustanovili leta 1906. Njegov prvi predsednik je bil trgovec Jakob Gabrovec iz Se-sljana. Stalnega sedeža niso i-meli. Pevske vaje so imeli po raznih hišah, kjer so tudi u-rejali svojo čitalnico. Prireditve so bile na prostem in v mali dvorani gostilne Legiša. Na svojem začasnem sedežu so izo-bešali napisno desko, ki jo je s ponosom oskrbel zaslužni predsednik Gabrovec. Na našem lepem sinjem morju je plula ladja. Simbolično podobo je okvirjalo ime društva. Vsak svoj pevski nastop so začenjali z geslom «Buči, buči morje Adrijan-sko». Društvo je tesno sodelovalo s sokolskim društvom v Mavhinjah, s društvom «Grmada» za Mavhinje in Cerovi je ter z društvom «Ladja» v Devinu. Posebno so se pri organizacijskem delu izkazali Franc Pernarčič, ki je bil tudi društveni predsednik, Alojz
ČLANEK ”SLAVJANJE O NIKOLI TESLI
lz 7. številke revije «Slavjanjey>, mesečnika slovanskega komiteja ZSSR, objavljamo naslednji zanimiv članek ob stoletnici rojstva Nikole Tesle.
Letos se praznuje stoletnica rojstva enega od tvorcev industrijske elektrotehnike, slavnega sina jugoslovanskega ljudstva Nikole Tesle.
Da bi pravilno ocenili značaj Teslovih del, je treba orisati zgodovinsko dobo, v kateri je on živel in delal.
Sredi preteklega stoletja so se vršili prvi negotovi poskusi industrijske uporabe električne energije. To so bila leta proc-vita «cesarstva njenega veličanstva pare». Znani angleški ing.
Robert Stephenson (ki je skupno s svojini očetom Georgeem zgradili znamenito lokomotivo
«Racket») je 1. 1857 izjavil na enem izmed svojih javnih predavanj : «Ne more biti dvoma, da uporaba elektrike v industriji v kakršni koli obliki ni mogoča... Energija, ki se nahaja v elektromagnetu, zajema tako malo prostora, da ne more biti koristna».
Samo maloštevilni bistri umi so predpostavljali silo clektri. čne iskre, ki se je pokazala neizmerno bolj revolucionarna od pare.
V začetku osemdesetih let so se pojavili električni generatorji in motorji, primerni za prak.
lične namene. Zahvaljujoč se delu ruskih raziskovalcev Jablo. čkina in Rodigina, njihovega sodobnika Amerikanca Thomasa Edisona (trojica se je rodila leta 1847 ) in raziskovalcev drugih dežel, so se dokazala prvenstvo in možnosti električne razsvetljave.
To je bila elektrotehnika stalne struje. Stalna struja je dobra za vsako uporabo. More se zbirati v akumulatorjih in uporabljati v elektrokemični proizvodnji. Motorji na stalno strujo imajo odlične značilnosti.
Bila je pa neka ovira, ki je postavljala v nevarnost nadaljnji razvoj elektroenergetike. Pri stalni struji bodisi v priboru, ki deluje na energijo, bo-
disi na liniji za prenos električne energije kot tudi v generatorju je potrebna nizka napetost. Pri nizki napetosti pa se električna energij^ ne more p re. nasali na velike razdalje. Po-trošniki bi morali biti le v neposredni bližini elektrarne.
Za' uresničenje prenosa veli. kih količin elektroenergije na velike razdalje je bil predložen sistem izmenične struje. Zahvaljujoč se uvedbi transformatorjev, je postalo mogoče prenašati po daljnovodu strujo viso, ke napetosti in jo na kraju potrošnje pretvorili v nenevarno nizko napetost. To je bilo dobro za razsvetljavo, toda v tem času
G. BAGAT
Vižovci, so bili: Ivan Kocman ml., ki je bil tudi društveni predsednik, Josip Rojc, Ivan Pecikar, Fran Peci kar, Ferdo Hrekov, Josip Pahor, Miroslav Colja, Josip Mervič, Ivan Sardoč, Edoard Praprotnik in Josip Rojc. Naši ljudje iz Sesljana in \ ižovelj so posebno radi sodelovali na «božičnicah» društva «Ladje» v korist šolske mladine v Devinu. Prav živo je vsem preživelim članom pro-svet. društva «Morje» sodelova. nje s Sokoli iz Ljubljane, ki so večkrat imeli uspešne nastope na naši obali, med drugim tudi v Mavhinjah, ter skupna udeležba na velikem vsesokol-skem zletu v Pragi leta 1919.
Mlajše člane «Morja» pa samo čitalništvo in petje ni zadovoljevalo. Želeli so si tudi dramskega dela in zato so ustanovili «Ljudski oder)) s sedežem v Vi-žovljah, ki je imel tudi pevski zbor in knjižnico. Prvi predsed. Ljudskega odra je bil Franc Legiša iz Sesljana, za njim pa železničar Anton Klemenc iz Postojne. Dramski -odšel: je z velikim uspehom vodil Josip Kralj iz Slivnega. Razgibanost Jjjudskega odra dokazuje tudi dejstvo, da je imel nad 100 članov, medtem, ko so jih v okviru pevskega udejstvovanja pri Morju imeli samo 44, kar je kljub vsemu izredno veliko, če pomislimo, da je imel Sesljan samo nekaj hiš. Društvo «Morje)) je prenehalo delovati leta
1922, uradno leta 1927.
pa so ga ukinili
Pozdrav SHLP in
SPZ
(Nadaljevanje na IV strani)
No, seveda, portret Mohamedov... Samo Ko. libri hiti kar naprej po sohah in kiti se vlečeta za njo po tleh in sploh se noče obrniti in čedalje manjša je, čedalje manjša... To že sploh ni več Kolibri, temveč fantek v kožuščku in on je njegov vzgojitelj in zlesti mora za tem fantkom v dajnogled, cev pa je čedalje ožja, glej, že se ni več moč premikati... ne naprej ne nazaj in dihati ni mogoče in nekaj se mu je podrlo na hrbet... in prst na usta...
23.
Kuzma Vasiljevič je nazadnje odprl oči. Naokrog je bilo svetlo, tiho... dišalo je po kisu in meti. Nad njim in ob strani je bilo nekaj belega ; pogledal je bolje: posteljne zavese. Hotel je pridvigniti glavo... ni šlo ; roko... tudi ni šlo. Kaj se to pravi? Povesi oči... Nekakšno dolgo telo se steguje pred njim in na tem telesu je volnena odeja, rumena, z rdečkastim robom. Sprevidi, da je telo nje-govo, telo Kuzma Vasiljeviča. Poskusi zavpiti... ničesar ne spravi iz sebe. Še enkrat poskusi, napne vse moči... piškavo stokanje je slišati, ko mu zatrepeta pod nosom. Slišati je težke korake, žilasta roka odgrne zaveso. Sivolas invalid v zakrpanem vojaškem plašču stoji pred njim in ga gleda... Sam pa tudi gleda invalida. Velik kositrn vrč se pomakne Kuzmu Vasiljeviču k ustnicam. Kuzma Vasiljevič žejno pije hladno vodo. Jezik se mu razveže. «Kje sem?» Invalid ga še enkrat pogleda, odide in se vrne z nekom drugim v temni uniformi. «Kje sem?» ponovi Kuzma Vasiljevič. «No, zdaj bo ostal», pravi moški v uniformi. «V bolnišnici ste,» glasno doda ; «toda izvolite počivati. Govorjenje vam škoduje». Kuzma Vasiljevič bi se rad začudil, a vnovič omedli...
Drugo jutro je prišel zdravnik. Kuzma Va-
I. S. TURGENJEV
Povest poročnika Jergunova
siljevič se je zavedel. Zdravnik mu je čestital na ozdravljenju in naročil, naj mu prevežejo glavo.
«Kako? Glavo? Kaj sem mogoče...».
«Ne smete govoriti, ne smete se vznemirjati», mu je segal v besedo zdravnik. «Zdaj pa mirno ležite in hvalite vsemogočnega stvarnika. Kje so obkladki, Poplevkin?»
«Kje je pa denar... državni...».
«No! Spet se mu je začelo blesti... Še več ledu, Poplevkin».
Minil je še teden dni. Kuzma Vasiljevič si je toliko opomogel, da se je zdravnikom zazdelo mogoče, da mu povedo, kaj se je medtem zgodilo z njim. Glejte, kaj je izvedel: Dne šestnajstega junija ob sedmih zvečer je zadnjikrat obiskal hišo gospe Fritzschejeve, sedemnajstega junija okrog kosila, to se pravi skoraj čez štiriindvajset ur, pa ga je pastir našel v grapi «ob veliki hersonski cesti dve vrsti od Nikolajeva nezavestnega, z razbito glavo, s škrlatnimi lisami na vratu. Uniformo in telovnik je imel odpeto, vse žepe obrnjene, čepice in bodalca ni bilo nikjer, usnjenega pasu z denarjem — tudi ne. Po potlačeni travi, po široki sledi v pesku in glini je bilo
mogoče sklepati, da so nesrečnega poročnika vlekli po tleh na dno grape in ga šele tam udarili po glavi, ne s sekiro, temveč s sabljo — verjetno kar z njegovim bodalcem : vzdolž vse sledi prav od ceste dalje ni bilo. videti niti kapljiče hrvi, oh glavi pa je stala cela mlakuža. Ni bilo dvoma o lem, da so ga morilci naj-prej napojili, potem so ga skušali zadaviti, da bi ga ponoči odpeljali iz mesta, ga zvlekli v grapo in ga tam dokončno pobili. Kuzma Vasiljevič samo po zaslugi svoje v resnici železne narave ni umrl. Zavedel se je dvaindvajsetega julija, to se pravi celih pet tednov pozneje.
25.
Kuzma Vasiljevič je nemudoma sporočil predstojnikom, kakšna nesreča ga je zadela, razložil vse okolnosti ustno in pismeno in povedal naslov madam Fritzsche. Policija se je zaletela v navedeno hišo, a nikogar dobila v nji; ptički so se speljali iz gnezda. Prijeli so hišnega gospodarja ; toda s tem gospodarjem, postarnim in gluhim meščanom, si niso mogli kaj prida pomagati. Sam je stanoval v drugi četrti in vedel samo eno : pred štirimi meseci je oddal svojo hišo v najem neki Judinji s potnim listom, ki se je pisala Šmul ali
Šrnulke, in je to tudi sporočil oblasti. «K njej je pripotovala neka druga ženska,» tako je pripovedal, «tudi s potnim listom — toda s kakšno obrtjo sta se ukvarjali, to mu je čisto neznano ; ali sta imeli še koga na stanovanju - tega tudi ni slišal in ne ve ; fantič pa, ki ga je imel v tej hiši za hišnika ali čuvaja, jo je tudi pobral, bodisi v Odeso ali pa v Piter ; novi hišnik je šele pred kratkim stopil v službo, s prvim julijem.» Začela so se poizvedovanja po policiji in po soseščini : ugotovili so, da je Šrnulke s tovarišico vred, ki ji je bilo v resnici ime Friderika Bengel, odpotovala iz Nikolajeva okrog dvajsetega junija, a ni bilo znano, kam. Skrivnostnega moškega s ciganskim obrazom in s tremi gumbki na zavihu kakor tudi črnikaste deklice, tuj. ke z velikimi kitami, pa ni nihče videl. Kakor hitro so Kuzma Vasiljeviča spustili iz bolnišnice, je sam obiskal zanj tako usodno hišo. V majhni sobici, kjer se je pogovarjal s Kolibrijem in kjer je še zmeraj dišalo po moška-tu, so bila še ena, prav tako skrivna vrata ; k njim je bil ob njegovem drugem obisku primaknjen divan in skoznje je verjetno prišel morilec in ga zgrabil od zadaj. Kuzma Vasiljevič je po redni poti vložil tožbo ; začela se je preiskava. Nekaj registriranih dopisov in poročil je poletelo na razne strani ; oh svojem času so prihajali uradni odgovori in obvestila... s tem pa se je tudi vse končalo. Bilo je, kakor da so se sumljive osebe kakor v zemljo vdrle — z njimi pa je izginil tudi izropani državni denar, tisoč devet sto sedemnajst rubljev v kopejkah, bankovcih in zlatu. Za tisti čas kaj pomembna vsota ! Kuzma Vasiljevič jih je potem celih deset let odplačeval, dokler ni bil deležen splošne pomislo*
(Konec prihodnjič)
Nato je dobil besedo zastopnik SPZ, Silvan Mesesnel, ki je pozdravil trud domačinov za oživljanje domačega prosvetnega društva in poudaril u-spehe začetega dela. Za njim je govoril tov. b rane Gombač, podpredsednik SHLP, ki je prinesel pozdrav omenjene organizacije in poudaril važnost lega, da se širi in gradi napredna slovenska kultura, ki je zlasti važna na lem obmejnem koščku zemlje, kjer gre za obrambo jezika in pravic slovenskega ljudstva. Tov. Gombač je spodbujal vaščane k še krepkejšemu delovanju v korist narodnih pravic in kulture.
Nato je zapel pevski zbor iz Sem pola ja pod vodstvom Stanka Zidariča Foersterjevo «Naše gore», Venturini jevo «Pohojena iravca)) in narodno «Orglar», mali Zvonko Legiša je pa živo in jedrnato recitiral Gregorčičevo «Delavcem)) in Vodnikovo «Dramilo)). Ob spremljevanju harmonikarice Romilde Sedmak sta zapeli duet Elda Šuc in Zofka Žužek in sicer «Oj lam za goro», «Kako bom ljubila)) in «Ne bom se m ožila». Pevski zb dr iz Zgon ika-Saleža je zapel pod vodstvom Hermana Miliča Doktoričevo «Goriške trte», Švabovo «Kadar zora» in Flaj-šmanovo «Triglav». Sledila je še recitacija «Slovenska mladina govori» ki jo je podala Elda Šuc. Harmonikarica Lavra Bi-z jak je pa odločno in pogumno zaigrala «Kolo» iz Gotovčeve «Ero z onega sveta», tako da je žela zasluženo navdušeni aplavz.
Nastop zborov
Zopet je bil na vrsti pevski zbor iz Šempolaja, takrat samo moški, ki je zapel Volaričevo «Moj dom», Zajčevo «G boj» in Vodopivčevo «Lojači na potu». Sledil je nabrežinski zoor pod vodstvom Oskarja Kjudra, ki je zapel- Medvedovo «Nazaj v planinski raj», in nato še trebenski z Aljaževo «Ne zvoni mi» in «Opomin k veselju». Oba zbora (trebenski in nabrežinski) sta za zaključek zapela vedno pod vodstvom O. Kjudra Gotovčevo «Nove brazde», Boštjančičevo «Naš Kras» in «Pesem XIV. divizije».
Po proslavi je stopil na oder orkester «Herman» iz Križa in začelo se je veselo ra jan je.
Sesljančanom ob tem važnem kulturnem dogodku iskreno čestitamo in jim želimo še obilo uspehov v skupnem na pral nem delovanju.
Stran 4
DELO
1. septembra 1956
DOMACI PROBLEMI I N VESTI
Zakon 703 prinaša
nova davčna bremena
Zakon 703, ki predvideva preureditev občinskih in pokrajinskih financ v vidiku zvišanja dohodkov občin in pokrajin, je bil
odobren v Italijanski republiki julija 1932 in je še isto leto stopil v veljavo.
Bivša ZVU ni nikoli smatrala za potrebno raztegniti ta zakon na naše področje, upoštevajoč izredno gospodarsko stanje. Takratna okupacijska oblast se je držala stališča, da je
treba preprečiti novo povišanje občinskih davkov, kar bi pomenilo povišanje življenjskih stroškov. Na tem stališču so bile seveda tudi vse gospodarske kategorije našega mesta in po-
trenutek, ko je šla dejansko vsa stvar neopazno mimo. Zadevni odlok je bil podpisan 18. maja letos, to je v polnem teku volilne kampanje, objavljen je bil v uradnem vestniku
dročja, ki so se v tem smi-. 21. maja. Uradni vestnik
slu tudi večkrat javno izjavile.
Nedvomno je bilo vse to dobro znano vladnemu komisarju, ki je pa kljub temu raztegnil omenjeni zakon na naše področje, ne da bi vprašal za mnenje kroge, kateri bi bili za to pristojni in so pri stvari neposredno zainteresirani. Kar se pa tiče raztegnitve zakona, je treba pripomniti, da je znal vladni komisar izbrati res primeren
pa je šel v javnost 24. ali 25. maja, to je prav ob zaključku volilne kampanje. V hrupu volilne kampanje vsega tega skoro nihče ni opazil in tako tudi ni bilo mogoče protestirati, ker je bila dana stvar v javnost, ko se je kampanja končala.
Zakon 703 predvideva povišanje skoro vseh občinskih davkov in to bo privedlo do dviga življenjskih stroškov, kar bo se-
Prispevki za naš tisk
V okviru kampanje demokratičnega tiska, ki je v teku, so bili dostavljeni osrednji u-pravi prvi zneski in sicer: Sekcija Skoljet :	Livio 200,
Silvano 100, dva podpornika dem. tiska 200, Godina 500, Adam Dušan 50, Rino 100, U. N. 400, skupina podpornikov 3.000.
Na zadnjem sestanku sekcije Sv. Vid so nekateri tovariši Divorili nabiralno akcijo z naslednjimi zneski: Giacomin 1.000, PastroVicchio 1.000, Martini 1000, Scorepa 500, Bonivento 1.000, pozivajoč vse celice, naj čimprej dosežejo svoj cilj in vse tovariše naj se osebno potrudijo v kampanji za nabiranje prispevkov. Sekcija Sv. Vid je razen zgoraj navedenih zneskov položila še vsoto 14.340 lir kot izkupiček prve veselice tiska.
Sekcija Kolonkovec :	preko
tov. Fato : Delconte 65, A rman do 100, Stefano 300, Bisiacchi 100, Greco 100, Bole 150, Pregare 100, Arteritano 70, Jak se tic 100, Colombin 50, Silvano 100, Gervasi 90, Degrassi 100, Giacomo 50, N. N. 100, Orsen 50, Lidia 50, Stellio 130, Santin 80, Sosič 100, Falo Vittorio 50, Fato L. 65, Kariš 100, Puntini 50, Gildo 100, Paglierini 100, Senica 50, Savi 50, Bertani 100.
Kar se tiče ciljev, ki so si jih zadale sekcije, naj tokrat omenimo Pončano, kjer so se tovariši obvezali, da bodo nabrali za naš tisk najmanj 80.000 lir, na Opčinah so se obvezali za 50.000 in na Greti za 30.000 lir.
ših in avstrijskih folklornih skupin ter pevski zbor iz Križa.
V okviru srečanja so se odigrale tudi tekme v namiznem tenisu, nogometu in odbojki. V namiznem tenisu so odnesli levji delež Avstrijci, v odbojki in nogometu pa tržaški mladinci.
veda najbolj prizadelo de-lovne ljudi in povzročilo nove težave malim trgovcem, obrtnikom in drugim gospodarskim kategorijam.
Občine našega področja morajo zakon izvajati, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do imenovanja komisarja, ki bi poskrbel v tem smislu. V primeru, da bi komisar vztrajal na stališču izvajanja zakona, bodo pač potrebni protesti, kar se tiče zakona pa bo treba paziti, kako naj se pravilno razčleni. Kar se tiče n. pr. trošarin-skega davka predvideva zakon 703 precejšnje možnosti za razbremenitev, kot na živilih, oblačilih itd. Vzporedno z razbremenitvijo teli nujnih življenjskih potrebščin pa se lahko istočasno bolj obremenijo luksuzni predmeti, tako, da bo breme padlo na premožnejše sloje.
Za nova davčna bremena nosijo vso politično odgovornost vladne stranke. Ko govorimo o odgovornostih, ne moremo mimo dejstva, da se je novoizvoljeni občinski odbor obvezal za uvajanje bolj demokratične davčne politike, upoštevajoč realno ekonomsko stanje delovnih množic. Občinski odbor tržaške občine se postavlja prav v primeru uvedbe novega zakona pred preizkušnjo.
Naši svetovalci se bodo borili za izvajanje našega volilnega programa, ki postavlja zahteve za tako občinsko finančno politiko, katera naj ščiti koristi delovnih ljudi, malih trgovcev in industrijcev ter o-brtnikov.
ALI NI BILO že dovolj procesov ?
S KULTURNE PRIREDITVE
v SESLJANU
Štirje domačini s Proseka: Drago Štoka, Josip Čuk, Adrijan Puntar in Olindo D'Angelo bodo v kratkem morali pred sodišče. Iz obtožnice je razvidno, da se bodo morali zagovarjati za dejanja, ki naj bi jih bili izvršili v noči pred prihodom italijanske vojske na Tržaško ozemlje. Obtožnica navaja, da so v noči med 25. in 26. oktobrom 1954 povzročili telesne poškodbe nekemu Armandu Cappellu, ko se je ta vozil s svojim avtom mimo Proseka. V avto naj bi bili vrgli kamenje ali petardo, zaradi česar naj bi bil Cappello. dobil telesne poškodbe. Puntar naj bi bil v isti noči govoril proti italijanski državi. Čuk pa naj bi bil skupno z drugimi vaščani poskušal stgati italijansko zastavico z neke lambrete. Obtožnica se sklicuje na člene 110, 583, 585, 577, 291 in 292 kazenskega zakonika. Nekateri izmed omenjenih členov predvidevajo do 3 let zaporne kazni.
Značilno je to, da ni bilo nikoli izdano kakršno koli uradno poročilo merodajnih oblasti v zvezi z dogodki, ki jih navaja gori omenjena obtožnica. O teh dogodkih sta vedela mnogo in sta o tem tudi pisala samo dva najbolj reakcionarna italijanska lista. Po verzijah, ki sta jih širila ta lista, naj bi bili Prosečani napadli Cappel-lov avto z bombo, dočim obtožnica omenja le kamenje ali pe-tardov.
Vse kaže, da temelji obtožnica na trhli osnovi. Eden izmed obtožencev je tisto noč delal v Trstu. To lahko potrdijo številne priče. Ostali so bili na Proseku, sredi vasi, skupno z mnogimi vaščani in celo s policisti.
Vsem je še v spominu, da so prav tisto noč krožile fašistične škvadre po okoliških vaseh z namenom, da bi ustrahovale slovensko prebivalstvo.
Ali pripravljanje procesa proti štirim Prosečanom spada v gonjo proti Slovencem na Tržaškem? Ali, sé hoče podžigati narodnostna mržnja med obema tu živečima narodoma?
znamenita prva velika elektrarna oh Niagarskem vodopadu (1896).
Dolivo-Dobrovoljski se je približal vprašanju teorije in u-porabe magnetnega polja, ki se giblje, na svoj originalen način. Dolivo je predložil sistem treh faz in ne dveh, kot je napravil Tesla. Sedanji sistem ge-neriraiija, prenosa in razdelitve elektroenergije preko trofazne
V Nabrežini rešena pritožba volivcev
V ponedeljek je imel devinsko - nabrežinski občinski svet izredno sejo, ki je bila v celoti posvečena razpravljanju o pritožbi skupine volivcev glede nekaterih nepravilnosti na dveh voliščih. O ostalih dveh točkah, ki sta bili na dnevnem redu je občinski svet razpravljal včeraj popoldne. O včerajšnji seji pa
♦	Komisija je sprejela rekurz
♦	Dva druga svetovalca „Torretl
ZA TEDEN DNI
List h.
N<
K
r
v občinskem svetu
_ bomo poročali v prihodnji šte-struje povezujemo z imenom Do- (
liva-Dobrovoljskega. Ne smemo pa pozabiti, da Dolivo ni bil sam v svojem delu. Bil je le vrh med pionirji sodobne elektroenergije. Prav tako ni dvoma, da tudi Nikola Tesla spada skupno z Dolivom med pionirje sodobne elektroenergetike.
Po vsem svetu, v vseh deželah delajo milijoni mnogofaznih e-lcktromotorjev v tovarnah in podjetjih, v rudnikih in premogovnih. V tem je nesmrtna zasluga Nikole Tesle.
(Konec prihodnjič)
Občinski svet je v ponedeljek dokončno rešil vprašanje vložene pritožbe štirih volivcev. Kot smo že poročali, so o tem razpravljali že na prvi redni seji. Takrat je občinski svet imenoval posebno komisijo, ki je imela nalogo, da preuči pritožbo ter nato poroča občinskemu svetu.
O opravljenem delu komisije je poročal odbornik Drago Legi,ša, ki so ga člani te komisije izvolili za predsednika. Iz pred-
sednikovega poročila izhaja, da je komisija res podrobno preučila vso zadevo, zaslišala je tudi skrutinatorje, dočim se volivci, ki so vložili pritožbo sploh niso odzvali njenemu vabilu. Komisija je v prisotnosti funkcionarja prefekture znova preštela vse glasovnice. V re-kurzu štirih volivcev je namreč rečeno, da so se pripetile napake na dveh voliščih in da je prišlo zaradi tega do nepravilne izvolitve nekaterih kandidatov na listi «Torre».
Komisija je ugotovila deset nepravilnosti na volišču št. 2 in dve nepravilnosti na volišču št. 8. Na podlagi teh ugotovitev
Stavka v »Istituto
Farmacoterapico Triestino"
je
iz-
je prišla do zaključka, da treba spremeniti vrstni red voljenih kandidatov liste «Torre». Tako prideta na mesto sedanjih svetovalcev Caldija in Vecchieta dva druga, ki imata po novem štetju večje število glasov in sicer Pietro Bonomo in Giovanni Caselli.
Na predlog komisije je občin-ski svet nato proglasil za svetovalca zgoraj omenjena kandidata liste št. 1. Glasovanja so se vzdržali 3 svetovalci PSDI.
Izključena svetovalca Caldi in Vecchie! sta si pridržala pravico, da vložita priziv na upravni odbor pokrajinskega sveta. Omenjenima svetovalcema so izrazili priznanje in solidarnost dr. Jež, župan Dušan Furlan ir. Alojz Markovič.
Sobota, 1. septembra - E2 Nedelja, 2 - Maksima Ponedeljek, 3. - Doroteja Torek, 4. - Rozalija (miai1 Sreda, 5. - Viktorin Četrtek, 6. - Hermogen Petek, 7. - Regina
ZGODOVINSKI DNEVI 1. 1939 je nacistična Ne»
zahrbtno napadla P°1J*. .
6. 1930 so fašisti na bazovs*, eklo strelišču usmrtili Rido četrt Marušiča, Valenčiča Miloša.
RADIO
ODDAJE
SOBOTA: 12.45 Jugosl0' skl motivi - 1.6.40 Orke’ 'oditel Pacchiori - 19.15 Sestan6’ poslušalkami - 21.15 Stav«1 Vedijeve opere «Erna»1*
Z2.30 Melodije iz revij.
Ravnateljstvo hoče na vsak način odstopiti trgovinski oddelek Možnost zaostritve agitacije „Pastificio lriestino“ pred stečajem
Avtomobilske
takse
S ponedeljkom je začel urad za motorizacijo izdajati kolke za plačevanje tretjega obroka avtomobilskih in motorističnih taks za tretje tromesečje 1956. Urad je odprt vsak dan, razen praznikov, od 8.30 do 11.30.
Avstrijski mladinci v Trstu
V soboto in nedeljo je bila v gosteh pri tržaški mladini močna sunina avstrijskih mladincev, organiziranih v Zvezi svobodne avstrijske mladine. Avstrijski gostje so prišli v Trst z dvema avtobusima in nekateri z motorji v prvih jutranjih urah. Sprejeli so jih predstavniki Z KM, ki so jih nato spremili v krožek Pečar, kjer so avstrijski mladinci in mladinke postavili svoje šotore.
Zvečer so se tržaški in avstrijski mladinci zbrali na prostranem vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina, kjer je kmalu zavladalo prav razigrano razpoloženje. Prav posebno so prisotne navdušili nastopi na-
V imenu Slovensko lirvatske ljudske prosvete je na prireditvi v Sesljanu prinesel pozdrav Franc Gombač. Sesljan v resnici že dolgo let ne pomni tako lepe in dobro obiskane kulturne prireditve, kot je bila v nedeljo 26. t. m., ko so svečano proslavili 50-letnico ustanovitve tamkajšnjega prosvetnega društva «Morje». V nedeljo se je na ta način tudi Sesljan častno uvrstil med vasi, ki so aktivne na kulturnem področju.
V sredo so stavkali od 10. do 13. ure vsi nameščenci v «Istituto Farmacoterapico Triestino». Stavka, ki sta jo po prejetem pooblastilu prizadetih proglasili obe sindikalni organizacij, je popolnoma uspela. Do stavke je prišlo, čim je ravnateljstvo podjetja potrdilo svojo namero, da bo odstopilo trgovinski oddelek podjetja Zvezi. -----------------——
lekarnarjev v Vidmu.
O tej zadevi, ki je že več časa v sporu, smo že pisali. Gre v bistvu za resno nevarnost, da ostane brez dela kakih 60 na-
Nikola
Tesla
(Nadaljevanje s 3. strani)
ni bilo elektromotorjev izmenične struje z dobrimi značilno, strni.
L. 1881 je italijanski fizik Galileo Ferraris objavil teoretična dela, v katerih se je govorilo o možnosti stvaritve ma-ghetičnega polja, ki se giblje ne samo z uporabo izmenične struje, marveč sistema več izmeničnih struj, t. j. mnogofazne izmenične struje. Nobeden od vodilnih elektrotehnikov tega časa ni posvetil pažnje na Ferra-risova dela. Samo dvojica tedaj mladih clektrikov, Mihajl Osi-povič Dolivo - Dobroveljski (1862-1919) in Nikola Tesla (1856-1943), se je zavzela za stvaritev elektromotorjev na o-snovi načela o magnetnem polju, ki se giblje. Dolivo je delal na Nemškem, Tesla v ZDA. V sredini osemdesetih let se začenja procvit inženirskega in raziskovalnega delovanja Nikole Tesle. Izhajajoč iz načela magnetnega polja, ki se giblje, je Tesla ustvaril prve dvofazne elektromotorje.
Dela Nikole Tesle o mnogofaznih sistemih izmenične struje so bila podrobno razložena a-mežiškemu inštitutu inženirjev-elektrikov leta 1888. Tesiine patente je odkupil zanani ameriški industrijec George West-inghouse. Po Teslovem sistemu so bile zgrajene številne elektrarne ZDA, celo svojčas tako
meščencev. Če bi ravnateljstvo odstopilo omenjeni oddelek, bi se obratovanje znatno skrčilo, kar bi privedlo do neizbežnih odpustov.
V	teku razgovorov, ki so se vodili na uradu za delo, je slednji predlagal notranjo reorganizacijo podjetja, kar bi preprečilo popolno ukinitev trgovinskega oddelka. Vendar pa ravnateljstvo ni hotelo vzeti v poštev tega predloga in tako je prisililo nameščence, da so napovedali stavko.
V	primeru, da ne bi se dosegla zadovoljiva rešitev, ni izključena možnost nadaljnje zaostritve agitacije v podjetju. Upravičeno borbo teh nameščen, cev utegne podpreti tudi vsa strokovna kategorija.
Oba sindikata sta poslala vladnemu komisarju posebno spomenico, v kateri je podrobno obrazložen položaj, ki je nastal v «Farmacoterapico Triestino»,
Podjetje, ki hoče sedaj skrčili obratovanje na škodo našega mesta, je prejelo svojčas od ZVU posojilo v znesku 40 milijonov, ki je bilo do sedaj le deloma poravnano. Posojilo je bilo dano seveda v cilju, da se podjetje okrepi, nikakor pa ne, da bi odstopilo kak oddelek drugim.
malo jzgledov, da bi se tovarna rešila pred stečajem.
V četrtek je potekel rok za odložitev stečaja, ki ga je po stavilo tržaško sodišče. Do tega dne so bila pogajanja za prevzem podjetja brezplodna. Tudi v tem primeru je vsa zadeva precej nejasna. Ne moremo namreč prezreti dejstva, da je tudi «Pastificio Triestino» p re-jel svojčas od ZVU več milijonov lir posojila, danes pa je zašel v konkurz.
se delavci
«Pastificio Triestino» ima prejeti od vlade vojno škodo. Če hi se bila ta vsota takoj izplačala, bi si bilo podjetje nedvomno pomagalo. S tem bi bil preprečil stečaj in bi bili končno rešeni pred nevarnostjo brezposelnosti.
V cilju, da reši podjetje pred stečajem, bo nova Delavska zbornica zopet intervenirala pri vseh merodajnih oblasteh.
Tudi nabrežinski župan je prisegel
Smrt zvestega tovariša iz Barkovelj
NEDELJA: 9. Kmetijska vanje
t
želj
ki
(T
C
'prave,
’tibor;
1 jih sj rat se rbtom lovrnil "ri kr °bvezr tìi raz
ralov
obljt
pana
«Viljem Tell» opera v
Mžut
janjih; 3. in 4. dejanje. .	1
V soboto je končno lahko položil prisego tudi župan de-vinsko-nabrežinske občine Dušan Furlan. S tem je zadostil zakonskim predpisom in lahko prevzel posle župana.
Nabrežinski župan je dejansko zadnji župan tega področja, ki je položil prisego pred merodajno oblastjo. Da je Dušan Furlan lahko opravil to formalnost šele tri mesece po volitvah, je pripisati nerazumljivemu zavlačevanju s strani prefekture. Alcssijev vsegavedni «Piccolo« je celo natolceval o neki dozdevni preiskavi, ki naj bi bila uvedena glede državljanstva novoizvoljenega nabrežiu. skega župana. Toda ta zlonamerna vest je bila postavljena iia laž. Postavilo jo je na laž že samo dejstvo, da je župan končno lahko položil prisego.
Vsekakor je bilo zavlačevanje s strani prefekture nepotrebno, ker je imela od tega škodo občina kot taka.
V	torek je priminul v bolnici zaveden in vesten tovariš Anton Bizjak iz Barkovelj, dolgoletni član nase partije. Zapustil nas je po dolgi in neprizanesljivi bolezni.
Do zadnjega je tov. Bizjak sledil — čeprav v bolnici — političnim dogodkom in napredovanju naše borbe ter se ra-doval iz srca po vsaki zmagi, ki jo je dosegla naša partija.
V	četrtek so ga Barkovljani spremili na zadnji poti in tovariši njegove celice so mu počastili spomin s tem, da so ga ne. sli na pokopališče.
Užaloščeni vdovi, hčerama in vsem sorodnikom izrekata sekcija KP iz Barkovelj in prosvetno društvo «Matjašič» najgloblje sožalju. Pridružuje se tudi uredništvo «Dela».
o je nazi
daja - 12. Oddaja za še - 13.30 Glasba po-17. Moški zbor Valentin , nik iz Doline - 20.30 RoSI' 'h še «Viljem Tell», opera v * izvija janjih: 1. in 2. dejanje. ij0 PONEDELJEK: 18.30 \	.
čarane police - 19.15 Ra» estan univerza - 21.30 Zenski * «e de tet Večernica - 22.05 R°j 6, ki
SHLP pripravlja za september izlet na Matajur in v Lan-darsko jamo v Slovenski Benečiji.
Za pojasnila se obrnite na SHLP, trg Duca degli Abruzzi 3, II, telefon 28-402.
Glasbena matica - Trst
Vpisovanje v šolo Glasbene matice je od 1. do 8. septembra t. 1. v šolskih prostorih v ul. Ruggero Manna 29, I. dnevno- od 9. do 12. in od 16. do 18, ure (telefon 29-779). Pričetek pouka v ponedeljek 10. sept. Istotam dobite vse potrebne informacije.
Poučujejo se klavir, harmonika, vsi -orkestralni instrumenti ter nauk o glasbi (teo. ria, solfeggio, harmonija itd.). Sprejemamo tudi prijave za sodelovanje v pevskem zboru in orkestru.
Ravnateljstvo
V * Pastifici o
Triestino “
Veliko zaskrbljenost vzbuja tudi vprašanje «Pastificio Triestino». Svojčas se je govorilo, da bo tovarno prevzel Kmetijski konzorcij. Zgleda pa, da so nastale medtem precejšnje ovire, ni znano kakšne, in zato je le
Vpisovanja in izpiti na šolah
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi izpiti — sprejemni, nižji tečajni, popravni in razredni izpiti — v ponedeljek 3. septembra ob 8.30.
* * *
Vpisovanja na Državni trgovski akademiji za solško leto 1956/57 bodo začela 1. septembra t. 1. in bodo trajala do vključno 25. septembra.
Popravni in vstopni izpiti začnejo 3. septembra ob 8.30 pismeno nalogo iz sloven. ščine. Razpored izpitov je ob-
javljen na oglasni deski zavoda.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, kjer dobijo prosilci vsa potrebna objasnila.
* * *
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ulica Montorsi-no št. 8/III.) obvešča prizadete starše, da se bo vršilo vpisovanje v I., II. in III. raz. red za šolsko leto 1956/1957 od 1. do vključno 25. septembra t. L, vsak delavnik od 10. do 12. ure, in opozarja učence in učenke, ki so bili pripušče-
ni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek dne 3. sep. tembra t. 1. ob 8.30.
Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski
* * *
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu, Piazzale Gioberti 4, sporoča da vpisovanje za šolsko leto 1956-57 se prične 1. septembra in traja do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je -odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti pričnejo 3. septembra 1956 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
* * *
S-olsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šoli, v ulici Scuole Nuove 12, I., prednostna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim u-čnim jezikom za šolsko leto 1956-57.
Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12, ure od 31. avgusta do vključno 9. septembra t. 1.
TEDENSKE NOVICE
TOREK: 13.30 Glasba S9 n m< ijah . 19.15 Zdravniški v^. L da 20.30 Poje sopranistka 06' 1 dem* Otta - 21, Radijski oder j lje Cenzato:	«Učinkoviti 1,1 V
igra v 3 dejanjih.
SREDA: 12.-55 JugosloV9] motivi - 18.30 Radijska ca - 19.15 Radijska univ®
20.30 Vokalni tercet ček - 22. Iz slovenske ževnosti in umetnosti -Čajkovski: Simfonija št. . v ČETRTEK: 12.55 Kmečki * x tet iz Doline - 20.30 V°L kvintet Lisinski - 21 D1* tizirana zgodba - 22.15 P h S(a fjev: Aleksander Nevski, p0 tata.	'pa
PETEK: 13.30 Glasba P"
vp dve
ljah - 18.40 Koncert basiS** j^azal« tore Gerije - 19.15 RadV
: 1
univerza - 21. Umetnost » j, konf* reditve v Trstu.	; (Opta.
Ostala '
K I N 0K1"
Sneži
opo
't
t», k
Vojn*
k
totika:
PROSEK
Sobota, 1. sept. ob 20: 9 nal Lambertini» (H c naie Lambertini); Minerva.
Nedelja, 2. sept. ob 17: novi.
Sreda, 5. sept. ob 20:
zate sem živela» (S° ^ ( te ho vissuto); filo1
:V?a tež I,ravi 1
7: S*
«P <;
H'
' Li na
ner Bros.	,
NABHEZINA-POSTAj7
e8a d
Sobota, 1. sept. «Kdor 3e j greha...» (Chi è sen2» cato...). V glavnih v‘, |i^Ve Amedeo Nazzari in -ne Šanson. Film T* j
Nedelja, 2, sept.:
pofl"
Izleti
nedeljo 9. septembri
desi
jjj* K is’ ^Ugle
jv t uiave
/ : dejsi
/Njeni
d
ni<
Mitničar našel smrt
pod kolesi “600“
Prejšnji četrtek zjutraj se je pri mitnici v Barkovljah zgodila težka nesreča. 37-letni mitničar Guglielmo Berni je hotel pobrati zavoj časopisov, ki ga vsako jutro odvrže neki prevoznik, ki z avtom vozi časopise z goriškega letališča. Mitničar se je zaradi velikega naliva dežja ogrnil v jopič in skočil sredi ceste, ne da bi pogledal ali je prosta. Ravno v trenutku, ko je pobiral zavoj ga je podrl neki «600», ki se zaradi mokre ceste ni mo. gel tako hitro ustaviti. Mitničar je dobil hude poškodbe, zaradi katerih je že okrog pol-dne istega dne umrl v mestni bolnici.
Težka prometna nesreča pri Čedasu
Komaj tri dni po cestni nesreči, ki je zahtevala življenje 37-letnega Guglielma Ber-nija, se je zgodila v bližini Barkovelj druga nesreča, k a. tere žrtev je bil 43-letni mestni stražar Ivan Cergolj od Sv. Marije Magdalene spodnje. Do nesreče je prišlo tako-le:
Zaradi velikega cestnega prometa je poveljstvo mestnih straž odredilo okrepljeno sluz. bo prometnih redarjev. Straž, niki so bili postavljeni na šte-
vilnih mestih, ki so določena za prečkanje ceste. Stražai Cergolj je bi dodeljen prehodu pri kopališču v Cedasu. Okrog 21. ure je po cesti v smeri proti Miramaru privozil 71-let. ni uradnik Mario Vanzetto. Vozil je z veliko brzino, prehitevajoč številne avtomobile. Z vso silo se je zaletel v službujočega stražnika ter ga vrgel ob pločnik pri čemer si je slednji prebil lobanjo. Stražnik je med prevozom v bolnico umrl. Zapušča ženo in dva otroka.
saj so tamkajšnjo cerkev zgradili domačini. Takih izpadov smo bili navajeni samo za časa fašizma, ko je veljalo geslo «qui si parla soltanto italiano».
Gonja proti slovenskemu petju v openski cerkvi
■Na prazni-k sv. Jerneja, ki je patron openske fare, je prišlo v tamkajšnji župni cerkvi do zelo- neljubega -dogodka, o katerem so pisali tudi tržaški dnevniki. Župnik Silvani je baje cerkvenim pevkam zapovedal, naj pri veliki maši po. jejo latinsko, toda pevke so raje, po stari navadi, pele slovenske pesmi. Zaradi tega je baje župnik za 6 mesecev suspendiral organistko in voditeljico zbora. Tržaški «Piccolo» je" v zvezi s tem objavil strupen članek proti slovenskemu petju v openski cerkvi. Članek so napisali predstavniki «Katoliške akcije» in za. trjuje, da so danes Opčine pretežno italijanske ter da je zato slovensko petje neprimerno.
Zaradi tega je prišlo na Opčinah do velikega razburjenja,
Požar v Boljuncu
V noči med soboto in ne. d el j o je pogorelo gospodarsko poslopje Ivana Maverja iz Bo-ljunca št. 14. Pri tem je lastnih utrpel veliko škodo. Stavba je bila zavarovana, vendar pa izgleda, da je škoda znatno večja od zavarovalnine.
Dva mladoletna tatiča
pod ključem
zàéf
Policija je pred kratkim prijela dva mladoletna tatiča doma pri Sv. Magdaleni v Tr. stu. Svoj nečeden posel sta izvajala predvsem v mestnih kopališčih. Ukradeno blago sta prodajala, denar pa porabila. Policijsko poročilo našteva 18 tatvin, ki sta jih omenjena mladinca izvršila v teku letošnjega poletja.
Iz matičnega urada
V dneh od 23. do 29. avgu sta 1956 se je v tržaški občini rodilo 68 živih in en mrtev otrok, umrlo je 62 oseb, poročilo pa se je 43 parov.
priredilo prosvetno «Kolarič» izlet v Doloro’^ S vse informacije obrnite - i p0ses prosvetno društvo pri S*' bari.	Ib
Prosvetno društvo «Zve*^ , !* s Podlonjerja priredi izlet 1 i ^ ” 1 cer v nedeljo, 9. septeO1 « 0 ®s 1. Podlonjerci so si	% 3 ^
Ravascletto. Za vsa fj ^
cilj
nila in za vpisovanje J j»
ob1
.A
v večernih urah v Lju^' domu v Podlonjerju.
Mote ' če r D
^°kaz *aho<! ’Lh rt-
se na društveni odbor vs“7ji
Barkovljani v
»sta
. d
k Vs<
%nj
V
štvo
AuronzU
prosi5t£:i
nedeljo je
_ «Matjašič» iz l ^ priredilo izlet v Auro^ p !rjj.Vecj< hi tako nagradilo marlj*^. j (j^ni
kovljanske harmonikast
teka
* ■'7"dk
vodstvom učitelja Pieri^ in di j o in se učijo. Mla^'11,,1 -, spremljala skupina član”/ u°ga prijateljev, ki se je v Pe y j, 0 čl sviranju harmonik več ^ žala v prijetnem Aure se vrnila v večernih Trst.
V nedeljo, 2. tembra 1956 bo cionalen
d o d1' }
fe
sta
se
it
h!"
*i|
JAVNI PLES PRI BANAH
Igrala bo Sdd godba.
Preskrbljeno b° jed in pijačo. Začetek ob 17*
u
/ 1
■Vi
PLES BO TUD1 ponedelN ZVEČER
V1*
spr
>v
11
j
’ tja:
V kV?01
s
«
teli ,