Izhaja vsak četrtek	M ■■	JM ■■ ■■	■■	■■	MRM	■■■
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	ji ■ lOI lH MB UT	■ ■ ■ ■ ■ NAROČNINA:
Trst Ulica Martin della Libertž. BI lili ■	■	■	■ -	"	H	četrtletna	lir	450	-	polletna	Ur
(Ul. Commerciale) Tel. 28-770 HHH ■ ■	■ ■	■	■	■	■	_	,etna	lir	1600	.	za
Gorica P.zzaVittona	H	H	II	■	■	zemstvo:	letna	naročnina	lir	2800
(casella post.)	■	■ ■	■	I	H	I	■ I I
u/6464	■	J|	|UH	^1	g^JI	^1
plačana	IH	|B|	M	Hi	Spedizione	abb.	podale
ŠT. 529	TRST,	ČETRTEK	24.	DECEMBRA	1964,	GORICA	LET.	XIII.
Foto M. Magajna	Planinska	cerkvica	v	snegu
Spet se spušča sveta noč na zemljo, spet done božični zvonovi nad našimi slovenskimi vasmi in mesti kakor v vsem krščanskem svetu h oznanjajo Rojstvo Gospodovo. Na božičnih drevesih se prižigajo lučke in presrečne otroške oči strme v ta čudoviti simbol božiča in otroški prstki božajo božje Dete v jaslicah . ..
Božič — praznik notranje zbranosti, miru in družinske domačnosti, praznik poetičnih božičnih simbolov in navad. Toda bilo bi premalo, če bi ostalo samo pri tem, da bi na sveto noč in morda še naslednja dva božičnai praznika uživali poetičnost božičnega razpo,-loženja ter se predajah družinski domačnosti, nato pa šli kot navadno, nespremenjeni, nazaj na svoje delo, spet samo mrzli, preračunljivi, sebični in maščevalni do vseh tistih, katerih dejavnost je v dozdevnem ali resničnem navkrižju z našimi linteresi.
Božič naj bi bil za nas vse poleg vse poetičnosti in domačnosti vendarle predvsem praznik notranjega prerojenja. Pozdravimo ga kot priložnost, da poglobimo svoje notranje življenje, se zavemo svojih krščanskih in človeških dolžnosti in se znebimo sebičnosti, mržnje ali celo hudobije, ki so se nas oprijele kot prah in blato v življenjskem boju, ki ga bijemo, v boju za lastne interese iin tudi v boju za naše ideale. Božični zvonovi niso le romantična nota božične noči, ampak so živ n glasen opomin, da se zavemo svojih obveznosti do Boga in do ljudi, ki so naši bratje, ker imamo skupnega Očeta. Pustimo, da ta opomin, da glas božičnih zvonov prodre v našo zavest in vzdrami našo vest, da se po praznikih ne bomo več tako samozadovoljno vrnili na svoje vsakdanje delo, misleč samo nase in na svojo družino, na svojo stranko, ampak da mu bomo skušali dati višji smisel in bolj vsečloveški pomen.
Danes je svet poln problemov — in kakšnih problemov: ogražajo ga atomsko orožje, vojne, trajna politična razcepljenost na bloke, ki onemogočajo razvoj prijateljskih in tesnih odiosov med narodi, revolucije, trajr no pomanjkanje ali celo lakota na obsežnih »nerazvitih« področjih, analfabetizem, ki onemogoča vsak kulturni in civilizacijski napredek, bolezni, ki že v rani mladosti onemogočijo milijonom ljudem zdrav telesni razr voj in jih obsojajo na nesrečno življenje, ideološki fanatizem, porojen največkrat tudi iz nevednosti in sebičnosti, rasizem in drugo. Toda vse te probleme bi bilo mogoče ne le omiliti, ampak tudi rešiti, če bi se ljudje
(Nadaljevanje na 2. strani)
\Zescte- božične- azniUc in sieina tti ftolfed nma Uta žeti nawiniU<Hn,
aiutn, so-detavce*n in vsetn Sfouencem
NOVI LIST
RADIO TRST A
Brez dostojanstva
• NEDELJA, 27. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Božična odprava v gozd«. Mladinska božična igra (Frainc Jeza). Igrajo člani RO.; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v sve-tu; 15.00 Rado Bednarik: »V tihem objemu svete noči«; 18.00 Po društvih in krožkih: »Slovenski Kulturni Klub« (Saša Martelanc); 20.30 Iz slovenske folklore - Lel ja Rehar: »T'n u g'ščave u reuni štalce ana lučka še g'ri«.
• PONEDELJEK, 28. decembra, ob: 11.45 Naš juke-lx>x; 12.15 Iz slovensike folklore - Lelja Rehar: »Tn u g'ščave u reuni štalce ana lučka še g'ri«; 18.30 Naši mladi koncertisti; 19.15 Plošče za vas: 11. quiz oddaja — pripravil Danilo Lovrečič; 20.35 George Geirshwin: »Porgy in Bess«, opera v treh dejanjih.
• TOREK, 29. decembra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami;
18.00	»Zgodilo se je na letošnji božič« — pripravil Saša Martenlanc; 18.30 Sodobna jugoslovanska glasba. Ljubica Marič: Musiča octoiha. Orkester Zagrebške filharmonije, vodi Igor Gjadrov. Miilan Ristič: Glasba za komorni orkester. Simfonični orkester Zagrebške Radiotelevizije, vodi Pavel Deš-palj;	19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.30 Slovenske novele 19. stoletja: Josip Kostanjevec: »Na Silvestrov večer«; 21.55 Solisti naše dežele. Baritonist Marijan Kos, pri klavirju Livia D'Andrea Romanelli. Stanko Premrl: Božične skrivnosti.
• SREDA, 30. decembra, ob: 11.45 Tržaški motivi; 12.15 Brali smo za vas; 18.00 Franc Orožen: »Pred Silvestrovim«; 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah : »Izposojeni in prepisani glasbeni motivi« (Dušan Pertot); 19.15 Higiena in zdravje (dr. Rafko Dolhar); 20.35 Simfonični koncert Orkestra Ita-
SVET SLOVENSKE SKUPNOSTI ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM VESEL BOŽIC IN USPEHA POLNO TER SREČNO NOVO LETO!
lijnnske Radiotelevizije iz Rima. Približno ob 21.05 Knjižne novosti - Jože Peterlin: »Marijan Zadnikar in njegova knjiga ,.Znamenja na Slovenskem’’«.
• ČETRTEK, 31. decembra, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Po društvih in krožkih: »Slovenski kulturni klub«; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Novele in črtice - Vinko Beličič: »Po vino na Silvestrovo«; 19.15 cirimo obzorja: »Zgodovina 'koledarja« (Rado Bednarik); 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Silvestrov ples; 24.00 Novoletno voščilo.
• PETEK, 1. januarja 1965, ob: 8.30 Praznična matineja; 9.30 Veseli motivi v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 »Novoletna bajka«. Napisala Desa Kraševec. Igrajo člani RO.; 14.45 Tipični ansambli »Avsenik«, »Veseli Planšarji« in »Zadovoljni Kranjci«; 15.30 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 18.30 Radijska novela - Nikolaj Gogolj: »Prva božična noč«; 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj; 21.00 Iz slovenske folklore - Lelija Rehar: »Srečno novo leto, Buh dej«, 21.30 Koncert operne glasbe.
• SOBOTA, 2. januarja, ob: 12.15 Okno v svet;
15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste, 15,30 »Madeži na soncu«. Drama v troh dejanjih (Leopold Lahola, Vitomil Zupan). Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trslu; 17.20 II. Vatikanski koncil;
18.00 Novele in črtice: »Trije kralji« (France Kunste!); 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Slovenski modemi samospevi; 19.15 Družinsiki obzornik ; 20.45 Komorni zbor iz Celja, ki ga vodi Egon Kunaj; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Panorama velikih tujih simfoničnih orkestrov.
Italijanski parlament je postavil zadnji teden svojevrsten rekord. V tednu dni mi mogel izvoliti novega predsednika republike. Doslej, ko to pišemo, se je zvrstilo že trinajst glasovanj, toda noben kandidat še niti oddaleč ni dobil zadostno število glasov, da bi vzbujalo upanje, da bi lahko bil izvoljen. Predvsem je kandidatov za predsednika preveč. Povprečen državljan težko razume, zakaj kažejo najvidnejši 'talijanski politiki tako željo, da b|i zasedli predsednikov stol, ko pa je znano, da predsednik republike sam po sebi nima posebne politične oblasti, po drugi strani pa njegova reprezentativna funkcija tudi ni lahka. O-čitno gre vsem, ki se potugujejo zanjo, bolj za čast kot za kaj drugega. Iz teh prestižnih razlogov so vse večje stranke postavi-.e vsaka svojega kandidata in vsaka svojega tudi volile, zato so glsovi močno razpršeni, in ob takem sistemu tudi ni videti možnosti, da bi se strnili v taki meri, da bi bila možna izvolitev tega ali onega kandidata.
Italijanski dnevniki prinašajo že kar tabele o dosedanjih glasovanjih, podobne tabelam splošnih političnih volitev. Nekoliko pa spominjajo tudi na športne lestvice. Doslej so se predstavili kot kandidati za predsednika republike naslednji:	Leone
(kot uradni kandidat Krščanske demokracije), Terraoini (KPI), Saragat (soc. dem.), Fanfani (kršč. dem. disidenti), Nenini (socialisti), Martino (liberalci), De Marsanich (MSI), Malagugini (PSIUP), Pastore (kršč. dem. disidenti), Taviani (isto), Scelba (isto) in Rossi (soc. dem.). Največ glasov so doslej prejeli Leone, in sicer pri prvem glasovanju (319 glasov), Terraoini (253), pri tretjem glasovanju, in Saragat, pri prvem in petem glasovanju (po 140). Fanfani je dobil največ 132 glasov (dvakrat).
Krščanska demokracija, kd daje ob tej volitvi predsednika naravnost dramatično podobo svoje razdrobljenosti v skupine in svoje notranje nediscipline, je po dolgi in razgibani nočni seji v torek zjutraj objavi- ’
la, da Fanfani ne bo nikoli njen uradni kandidat. Fanfani je nato pozval svoje pr. V staše disidente, naj ne glasujejo več zanj, ker se hoče držati od,ločitve odgovornih organov v stranki. S tem je končno dal vzgled discipline in omogočil, vsaj teoretično, da se krščansko-demokratski glasovi spet osredotočijo na istega kandidata. Vendar se zdi, da Leone kot uradni kandidat stranke ne predstavlja ravno najbolj posrečene izbire, ker pri tolikih glasovanjih ni mogel potegniti vseh struj krščanskih demokratov za seboj. Široki javnosti se zdi vsekakor čudno, da se Krščanska demokracija ni odločila rajši za osebnost, ki ni toliko zapletena v boj med, strujami v slrankami in ki uživa tako v stranki kot izven nje velik ugled, povrh pa že začasno opravlja funkcijo državnega poglavarja, to je za senatorja Merzagoro. Kot pa je slišati, se je Merzagora zameril svojim kolegom v stranki s tem, ker je dosledno poudarjal, da bi morale biti sprejete vse važne politične odločitve v državi v parlamentu, ne pa mi pogajanjih med posameznimi strankami, tako da pripade parlamentu sai-mo še naloga, da jiih sankcionira.
Najbolj čudno iin v neki meri žalostno je to, da po tolikih dneh glasovanja še nikakor ni videti, da bi balo kmalu pričakovati izvolitev novega predsednika1.
V ljudeh vzbuja ta jalovost parlamenta sarkastične komentarje. Nekateri namigujejo na dogodek v zvezji s svoječasno volit vi j o papeža v Viterbu. Kardinali ikonkla-va so bili že več mesecev zaprti v gradu, pa se niso mogli zediniti glede izvolitve papeža. Ljudem pa je bilo tega že dovolj in so vdrli v grad ter razrušili vse strehe. Seveda tokrat ne bo prišlo do česa takega, ker je italijanski narod preveč demokratično zrel za to. Vendar pa bo marsikdo začel identificirati demokracijo z zmedo in popolno neenotnostjo, kar bo samo v prid avtoritativnim in totalitarnim tendencam skrajne desnice in levice.
TEDENSKI KOLEDARČEK
27. decembra, nedel a: Janez, Vanek
28. decembra, ponedeljek: Nedolžni otroci, Neva
29. decembra, torek: Tomaž, Vojan
30. decembra, sreda: Evgen, Genka
31. decembra, četrtek: Silvester
1. januarja, petek: Novo leto, Zivana
2. januarja, sobota: Makarij, Miljera
(Nadaljevanje s 1. strani)	na	vsem	svetu,	nam je dal papež Pavel VI.,
ki se je podal letos v Indijo, v eno najrevnejših in najnesrečnejših dežel na svetu, kjer so se v tisočletjih nakopičili problemi, ki danes tlačijo tamkajšnje ljudi. To ni bila samo simbolna gesta — bilo je zgodovinsko dejanje, ki bi moralo vzdramiti ves krščanski svet, zlasti pa tiste ljudi in narode, ki so v stanju, da lahko pomagajo pri reševanju hudih problemov v svetu, posameznikom in celim narodom.
To je smisel in pomen angelskega nazia^ nila : »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na Zemlji, ki so blage volje!«
— in predvsem odločujoči ljudje — zavedli opomina božičnih zvonov, ki oznanjajo mir med ljudmi in spoštovanje božjih zakonov.
Toda ne smemo čakati, da se bodo pomena tega oznanila zavedli samo tisti, ki odločajo o usodi narodov in celin. Najprej se ga moramo zavesti mi sami in šele potem bomo lahko moralno in z demokratičnimi sredstvi, ki so nam na razpolago, prisilili — vsak v svoji domovini in državi — tudi vodilne ljudi, da bodo upoštevali božje in človeške zakone, zapopadene v božičnem oznanilu. Prerojenje sveta mora izhajati iz nas samih. Vsak mora začeti sam pri sebi, ne pa ga zahtevati samo od drugih.
Lep vzgled za to nam je letos dala spet Cerkev, ki je na zasedanjih drugega vatikanskega cerkvenega zbora začela odločno prenovitveno akcijo v sebi sami, v vseh svojih strukturah in tradicijah, da bi tako omogočila prenovitev vsega katoliškega in krščanskega življenja v svetu. In pomenljiv vzgled za to, kako moramo misliti na druge, predvsem na vse nesrečne, revne, lačne, bolne, nevedne in zapuščene okrog nas in
Sftaro izgine
2e od nekdaj so se ljudje poslavljali s hrupom od starega leta in prav tako šum-no in razigrano pričenjali novo. Mnoge navade iin ljudski običaji so povezani s prelomnico starega in novega leta. V prvi vrsti so to bila voščila in darovi. V grobovih faraonov Amenemphata .in Sesostrica so ne-davno odkrili plošče z voščili vladarjem. Na njih so omenjeni tudi darovi, katere je ljudstvo prinašalo faraonom za Novo leto. Okrog leta 1200 pr. Kr. se je v Egiptu razvila prava industrija z voščilnimi razglednicami. Stari rimski k'ienti so tudi prinašali svojim gospodarjem patricijem novoletne darove in voščila, po navadi posode z umetiniimi risarijami ali pa z izreki na okrašenih pergamentih. Navada izmenjavati si novoletna darila se je ohranila sikozi vsa poznejša stoletja. Vladarji so sprejemali novoletna odposlanstva, iz česar se je razvila navada, da še danes sprejemajo državni poglavarji na posebnih sprejemih voščila diplomatskega zbora.
V srednje mveku je prevladovala na vo-ščiinih papirjih podoba »ladje življenja« ali .Teizuščka s ptico v naročju. Verski motivi so se v dobi prosvetljemstva umaknili posvetnim voščilom za »srečo v novem letu«. I 1 ’»i "4"JiO< ■ v	y začetku 19.
stoletja je prišla v navado tiskana razgled-
Spreminjajo se tudi novoletne šege, ki so v vsaki deželi drugačne. Po srednji Evropi je zelo razširjena ljudska vera, da je odvisno dobro prihodnje leto od srečanja na prvi dan leta. če srečaš belega konja ali otroka, bo prihodnje leto srečno*. V novih časih pa sreča pri' nas dosti ljudi črnega mačka, zlasti če se vračajo v poznih jutranjih urah s hrupnega silvestrovanja. V noči sv. Silvestra si radi tudi prerokujejo srečo. V rimskih predmestjih imajo navado, da zapičijo dekletom v obleko na hrbet tri igle z belo, rdečo in črno nitjo, če povleče dekle z roko čez hrbet rdečo nit, se bo omožila; če seže po beli, ostane samica; če naleti na črno, bo pa vse prihodnje leto nesreča. Po naših krajih so teden dni pred božičem napovedovali vreme bodočega leta iz 12 kosov narezane in osoljene čebule. Srečo je pomenilo tudii, če je na novega leta dan stopil kot prvi v hišo moški z vo-
=> imovo vpadle
ščilom. Zadnji dan leta so hodili po hišah koledniki ali pesmarji. Na veselem silvestrovanju so se poslavljali od starega leta z vlivanjem svinca ali vaška v vodo ter so iz nastalih oblik vedeževali
Danes je pa silvestrovanje posvečeno zgolj zabavi. Le opolnoči se ugasnejo luči, da se bolj slovesno zasliši dvanajsti udarec in se pričaka novo leto. Tedaj pa udarita na ušesa vrišč in trušč, skozi Okna letijo stari lonci in čevlji, v znak, naj vse staro zgine in z novim letom novo pride. Včasih tudi policijska ovadba, če so padle črepinje kakemu ponočnjaku na glavo.
Vse to pa ne moti veselega stajro in novoletnega razpoloženja, katerega glavno gibalo je, neprestano človeško upanje, da bo prihodnjost boljša in srečnejša.
 •--
NOVI MISIJONSKI MUČENCI V AFRIKI
Glasilo svete kongregacije »Propaganda Fide« je objavilo podatke, da je bilo zadnji čas ubitih v Kongu nad štirideset katoliških misijonarjev in misijonark. V Stan-leyvillu, na levem bregu reke, so uporniki umorili 25. novembra devet misijonarjevi duhovniške kongregacije Sv. Srca Jezusovega. Umorili so tudi štiri španske misijonarke, dominikanke Presv. Rožnega venca, ki so delale v mestni porodnišnici, dve Marijini frančiškanski misijonarki, od katerih! je bila ena Italijanka, in šest redovnic, ki so bile dioma iz Luksemburga.
V bližina Bunie so bili ubiti trije belgijski 'beli menihi in neka belgijska redovnica. V Dakmi pa so uporniki umorili dva holandska patra. V Isangi so umorili 19. novembra tri bele in eno črnsko redovnico ter nekega ameriškega redovnika. V Mombasi v škofiji Wamamba pa so ubili 26. novembra štiri redovnike »Malih Jezusovih, bratov«. Ubili so tudi italijanskega patra Rema Armanija iz Verone, nekega holand- i skega, dva belgijska in nekega nemškega I misijonarja.	I
SLOV. SKUPNOST V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Občinski svetovalec Slov. skupnosti dr. Simčič je pred dnevi prejel od pristojnega odbornika odgovor na vprašanje glede ureditve ulice Risano v Trstu, o čemer smo v našem listu že večkrat pisa’i. Odbornik pravi, da bi bilo za temeljito popravilo te ulice potrebnih 20 milijonov lir, ki jih u-prava za sedaj nima. Zato bo občina za enkrat za silo popravila tiste predele ulice, ki so najbo'j potrebni ureditve
Dr. Simčič je nadalje pismeno vprašal odbornika za šolstvo, ali ne smatra za nujno potrebno posredovati pri šolskem skrbništvu, d.a se slovenski osnovni šoli v ul. Sv. Frančiška v Trstu ponovno dodeli učilnica, ki jo je imela na razpolago do lanskega šo'skega leta. To bi bilo potrebno tako iz higienskih kot vzgojnih razlogov, pravi slovenski svetovalec.
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta je župan Franzil na vprašanje Fberalca dr. Jone odgovoril, da je bila ustanovitev novega slovenskega otroškega vrtca v ul. Donadoni v Trstu posledica sporazuma med Slov. skupnostjo in občinskem odborom poleti leta 1963, zaradi česar je dr. Simčič tedaj glasoval za proračun, ki ga je predložil odbor. Ista zahteva je bila inato postavljena ob sporazumu za sredinsko-levo upravo.
šz BOR priredi
VELIKO ELITNO SILVESTROVANJE
v Kulturnem domu v Trstu — ul. Petronio
od 21. ure do zore. Igral bo priznani orkester pod vodstvom Ivana Bogatca. Zaželena temna obleka.
Vabila bodo na razpolago v društvenih prostorih na Vrdelski cesti 7 v dneh 23.. 29. in 30. decembra od 20. do 21. ure.
Vstop samo z vabilom.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem d.omu, ul. Petronio 4
ANGEl.O BEOLCU RUZANTf LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju
PONOVITVE V PETEK, 25. DECEMBRA, OB 16 URI (abonma I, POPOLDANSKI)
V SOBOTO, 26. DECEMBRA. 03 20. URI
(abonma red A, B, C, D))
V NEDELJO, 27. DECEMBRA, OB 16. URI
(abonma II. POPOLDANSKI)
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri b'agajni Kulturnega doma.
POSTANITE ABONENT SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU!
TAKO BOSTE IMELI PRI VSAKI PREDSTAVI ZAGOTOVLJEN SEDEŽ
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednJr Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drag'
Legiša » Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, uliea
Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477	Foto	M.	Magajna
Planina v snegu
Sestava odbora v Devinu - Nabrežini
Enotna občinska lista v Nabrežini in KP1 sta pred dnevi dali nalepiti po vaseh na tržaškem Krasu lepake, v katerih je tendenčno obravnavano vprašanje sestave občinskega odbora v Nabrežini. V tej zvezi nam je Svet Slov. skupnosti poslal v objavo tole izjavo:
Svet slovenske skupnosti je v svoji izjavi z dne 15. 12. 1964 poudaril, da bo Slovenska skupnost sodelovala pri sestavljanju občinskega odbo-a v Devinu-Nabrežinii s tiistimi političnimi -skupinami,
1. ki javno in jasno pristajajo na slovenski narodnoobrambni program, ter
2. ki bodo nudile dejansko možnost in trdno poroštvo, da omenjeni program tudi izvedejo.
Dalje je Svet Slovenske skupnosti ugoto-viil, da volilni programi za občinske in pokrajinske volitve Enotne občinske liste, Italijanske komunistične partije, Krščanske demokracije in Italijanske 'Socialistične stranke nimajo navedenih zahtev slovenskega narodnoobrambnega programa, ter jih je zato vprašal:
1. ali so pripravljene sprejeti slovenski narodnoobrambni program in 2. ali imajo možnost, da ga dejansko uresničijo in zajamčijo Slovencem njegovo izvedbo.
Na zgornji poziv so kandidati Enotne občinske liste izjavili, da njihova skupina zahteva enakopravnost Slovencev na vseh področjih, izvajanje določil Londonskega sporazuma ter objavo državnih in deželnih zakonov za konkretno izvajanje načel ustave in deželnega statuta.
Svet Slovenske skupnosti ugotavlja:
1. da se Enotna občinska lista na splošno izjavlja za ureslniičenje pravic Slovencev v Italiji, da pa ne izrecno omenja svojega stališča glede zaščite slovenskega ozemlja pred umetnim spreminjanjem njegove etnične sestave;
2. da kandidati Enotne občinske liste ne odgovarjajo na vprašanje, a'- ima njihova skupina, ki jo sestavljajo večinoma komu.-1 nisti, možnost, da dejansko uresniči celotni ali vsaj del slovenskega narodnoobrambnega programa in zajamči Slovencem njegovo izvedbo;
3. da je izvoljeni kandidat na Enotni občinski listi leta 1959, ko je zavzemal odgovorno mesto v občinski upravi, podpisal dovoljenje za gradinjo enega izmed begunskih
naselij v občini, ne da bi za to koga vprašal ali se kakorkoli upiral;
4. da je minister Pieraccini, vpliven član Italijanske socialistične stralmke, odredil pospešeni postopek za novo veliko naselje, ki ga sedaj gradijo v Sesljanu;
5. da ni doslej znano stališče, ki ga zastopa Italijanska socialistična stranka do slovenskega narodnoobrambnega programa, in da je PSI vladna stranka in zato skupno s krščansko demokracijo iin italijansko socialdemokratsko stranko soodgovorna za raznarodovalno politiko v devinsko-nabre-žinski občini.
Zaradi teh in še drugih dejstev smatra Svet Slov. skupnosti, da niti KPI niti PSI nista doslej dali resnih jamstev, da sta pripravljeni dejansko zašč'titi narodnostno sestavo devinsko-nabrežinske občine.
Trst, 22. 12. 1964
Svet Slovenske skupnosti
SMRT UGLEDNE UČITELJICE
Po kratki bolezni je v nedeljo, 20. t. m., umrla v tržaški bolnišnici učiteljica osnovne šole v Zgoniku Vanda Ipavec, poročena Grgič. Bilo ji je 34 let. Odšla je v večnost, ko si ni nihče mislil iin ko bi jo še najbolj potrebovali.
Pokojnica je dokončala slovensko učiteljišče leta 1948 v Gorici. Od tedaj je uči-teljeva’a po raznih vaseh na tržaškem Krasu, pred 7 leti pa je bila nastavljena v Zgoniku, kjer je ostala do svoje prerana smrti. Kot študentka in mlada učiteljica se je pokojnica živahno udejstvovala v
prosvetnih društvih, zlasti v dramskih skupinah in večkrat nastopala na odrih ter ustvarila nekaj karakternih likov.
Kot učiteljica je bila vestna in marljiva, čeprav jo je pri svojem delu oviralo rahlo zdravje. Slovenska osnovna šola je z njeno smrtjo zgubila dragoceno učno moč. Naj ji bo lahka domača zemlja in naj v miru počiva. Hudo prizadeti hčerkici, materi in možu izrekajo prijatelji in znanci globoko občuteno sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi Novi list.
BOŽIČNA MAŠA PRI SV. JAKOBU
Že trinajsto leto imamo pri Sv. Jakobu v Trstu božično sveto mašo na sveti večer ob 9. uri. Naši zavedni verniki uveljavljajo vsako leto to važno polnočnico s svojo veliko udeležbo, zato jim gre vse priznanje.
Vsi se dobro zavedamo, da se rešuje slovenski jezik in naš narod v prvi vrsti v cerkvi, pri oltarju. Kjer je slovenska služba božja, se ohranja naš jezik in se rešujejo naše neumrljive duše, kar je poglavitno. Kdor prav ljubi svoj jezik, svojo molitev in petje, bo pošten tudi v drugih rečeh.
Po dolgih stoletjih smo dočakali največjo zmago: na sedanjem koncilu je sveta Cerkev povzdignila na oltar tudi slovenski jezik. V tem veselem razpoloženju praznujemo z največjo udeležbo božično mašo na! sveti večer ob 9. uri. Vsi prisrčno vabljeni in pozdravljeni!
France Zlobec kaplan
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu želi svojim članom in prijateljem ter njihovim družinam mnogo tihega božičnega veselja in ireče.
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU želi vsem včlanjenim društvom, vsem prosvetnim delavcem in vsem Slovencom vesel in srečen božič.
LITERARNA REVIJA »MLADIKA« želi vesele božične praznike vsem bra/vcem in poverjenikom. Naj seže božični blagoslov do vseh Slovencev.
Slov. skupnost za dolinsko občino
;ljek so se v Borštu sestali ob- > bili povabljeni številni ljudje, katerih zemlja po inski svetovaloi, kandidati in zaupniki | na^rtu pride v poštev za razlastitev. Zaradi tega je tov. skupnosti fe dolinske občine. Sesan- S?
POČASTITEV PROTIFAŠISTIČNIH ŽRTEV
V nedeljo, 20. t. m., je odposlanstvo Slovenske skupnosti, položilo venec na kraj, kjer so bili pred 23 leti ustreljeni slovenski protifašistični borci Tomažič, Bobek, Vadnal, Kos in Ivančič.
V ponedeljek so se činski Slov
ku je prisostvoval tudi deželni svetovalec dr. Jože škerk. Prisotni so proučili politični položaj, zlasti v zvezi s sestavo odborov v raznih okoliških občinah in v okviru pokrajine. Večji del seje pa so posvetili vprašanju naftovoda, ki tako od blizu zanima prebivalstvo dolinske občine. V tej zvezi, so prisotni tudi ugotovili, da na katastrskem in zemljeknjižnem uradu v Trstu nii uradnika, ki bi znal slovenski, čeprav je mnogo listin napisanih samo v slovenskem jezilku'. Zato so izrazili željo, naj bi Slov. skupnost zahtevala od pristojne oblasti, naj namesti v teh važnih uradih nekaj oseb, ki bodo obvladale tudi naš jezik. O vprašanju naftovoda pa so sprejeli tole resolucijo :
Občinski svetovalci, kandidati in zaupniki Slovenske skupnosti za dolinsko občino, zbrani na sestanku 21. dec. 1964, so glede načrta za naftovod z izhodiščem v dolinski občini sprejeli| sledečo resolucijo:
1. Gre za načrt, ki utegne temeljito spremeniti življenje in značaj naše občine. Ugotavljamo, da je bil spričo tega sestanek, ki ga je v soboto cine 19. decembra 1964 uradno v imenu občine sklical g. župan Dušan Lovriha, odločno preozek in nezadostno pripravljen. Na sestanek so bili povabljeni in so glasovali za neki odbor tudi ljudje, ki nimajo zemljišča na področju, katero bo razlaščeno, niso pa
2. Ker gre za zelo važno zadevo in ker občina vsaj v kolikor je znano, ni zaščitila svojih občanov, ki so bili razlaščeni v korist Pristaniške ustanove, se mora za gradnjo izhodiščnih naprav naftovoda podrobno zanimati novi občinski svet, ki mora zavzeti do tega vprašanja takšno stališče, kakor odgovarja pravicam ter koristim prizadetih občanov.
3. Prisotni so se načelno izjavili proti razlašča-i ju slovenske zemlje, katero je treba ohraniti. Ako bi bila res v splošno in širšo korist potrebna ta velika žrtev, naj se načrt spremeni tako, da sc do skrajnosti skrči obseg razlaščene plodne zemlje ter se prostor za naftovodne naprave premakne na manj rodoviten predel na področje Sv. Roka.
4. Oškodovanci naj ustanovijo enotni konzorcij in pokličejo k sodelovanju kvalificirane slovenske organizacije ter vse ostale, ki so pripravljene pomagati. Treba je stopiti v neposredna pogajanja z naftovodno družbo in zagotoviti, da bodo dobili lastniki za razlaščeno zemljo takoj izplačano odkupnino in to po trzni ceni in da bodo v obrate novega podjetja za naftovod na področju dolinske občine prvenstveno nastavljeni domačini vsaj na tista mesta, za katera niso potrebni posebni strokovnjaki.
K resoluciji samo pripomnimo, da bi prizadeti lastniki, zemljišč ne smeli podpisovati nobene izjave ali pristopa h kakemu odboru, preden se celotna zaideva ne razčisti in postavi v pravi okvir.
I	^
i____________________________________________
Z OBČINSKE SEJE V GORICI
Zadnja seja občinskega sveta je bila izredno burna. V začetku je župan poročal o posredovanju v Rimu glede slabega gospodarskega stanja v pokrajini in zaradi pomanjkanja dela v tkalnicah. Že tedaj se je vnela, siter še ne prehuda debata med županom in komunističnim svetovalcem) Chiarionom.
Ozračje se je pa zaostri’o, ko je prišel na vrsto zakon 167, katerega hoče večinska stranka na svoj poseben način izvesti z odvzemom rodovitne zemlje štandreških in podturenskih vrtnarjev. Iskra se je vžgala, ko je zahteval socialni demokrat Candussi, naj se razprava o gradbenem načrtu na tisti zemlji prenese na drugo sejo, da bodo imeli svetovalci dovolj časa za proučevanje te zadeve, ki je povzročila v vsej javnosti tako veliko razburjenje. Pridružili so se mu tudi liberalec Majo, komunisti;, socialisti, slovenski zastopniki in celo krščanski demokrat Madriz, ki je obenem zastopnik neposrednih obdelovalcev.
Večinska stranka pa ni hotela dati na glasovanje predloga za odlog, marveč je obupno (klicala po telefonu še dva svoja svetovalca, ki nista prej prišla k seji. Pomagala pa ni niti njuna navzočnost. Velik del svetovalcev, med njimi tudi Madriz, je v znak protesta zapustil sejno dvorano. Župan je bil pnisiljen zaključiti sejo, ker ni bilo več navzoče legalno število svetovalcev.
Zadeva je povzročila v demokrščanskih vrstah veliko razburjenje. Njih pokrajinska zveza je brž izdala proglas, v katerem obsoja opozicijo, češ da se je zgodilo prvič v zgodovini občinskega sveta, da so svetovalci s protestnim izhodom onemogočil delovanje najvišjega mestnega zbora.
Niso pa povedali, kaj se skriva v ozadju njihove zagrizene trme, da se mora prav na štandreških vrtovih in njivah širiti mestni stavbni načrt. Za urbanizacijo je pač dovolj prostora proti Ločniku, Moši, Farri, kjer ni take plodne zemlje kot v Štandrežu, od koder odpeljejo dnevno do 200 stotov izbrane zelenjave na tržaški trg. Tam naj zidajo, kjer ne bo škode ne za gospodarstvo ne za naše etnično ozemlje.
Borba proti zakonu 167 se bo še nadaljevala, čeprav jo misli občinski odbor še pred božičem zaključiti. Ekonomski razlogi so nagnili tudi druge stranke, da se upirajo taki uporabi zakona 167, ki bi bolj škodila kot koristila
GORICA — CELOVEC
Kulturna in gospodarska povezava med Gorico in osrednjimi sosednimi mesti onkraj mej se vedno bolj poglablja. Mestni upravniki iz Nove Gorice so že večkrat prišli kot gostje na kulturno-gospodarske pomenke v Gorico in obratno. Sestanki so
Vedno živahnejši so hudi stiki med Gorico in Celovcem. Celovški župan Aussen-obrodili že marsikak otipljiv sad.
vvinkler je že v novembru obiskal s skupino mestnih svetovalcev naše mesto. Gostje so si ogledali poslovanje nekaterih mest nih ustanov in so odnesli najboljše vtise.
V petek je pa vrnil goriški župan Galla-rotti s skupino mestnih odbornikov obisk v Celovcu. Goriške goste so Korošci sprejeli prav ljubeznivo. Po obiska mesta so se razgovarjali tudi o poglobitvi kulturnih, gospodarskih in upravnih stikov med obema mestoma.
Še ni dolgo tega, kar so nas meje ločile, danes pa jih med sosedi že skoro ni več.
PODGORA
Menda ne bo napak in tudi ne bo nihče zameril, če ob koncu leta zapišemo opozo-ri'o svojim sosedom, katerih se seveda to tiče. Mislimo namreč na grdo razvado preklinjanja, katere nismo bili vajeni še pred vojno. Kako žalostno udari na uho, ko neprestano slišiš zlasti iz nedorastliih ust tisti ponavljajoči se »dio...« Zdi se, da se nekateri rojaki ne morejo iz drugega jezika nič boljšega naučiti kot te surove navade. Morda je pa to celo njih prvi korak v’ napredovanju iz italijanske slovnice. Zelo pogosto namreč slišimo, da se naši ljudje kaj radi tudi med, seboj in popolnoma brez potrebe pogovarjajo v drugem jeziku. Ali se jim to zdi bolj »nobel«, kakor v starih časih, če je šel loncevezec v mesto in se je si’il pačiti svojo materinščino. Pa če bi ti naši ljudje v tujem jeziku vsaj pravilno izgovarjali! Tako pa lajnajo v nekem laškem žargonu, ki ni ne italijanski ne slo venski in pozabijo — oba. Kje je narodni ponos in spoštovanje tujega?
Pravtako tudi opažamo, da se naša mladina prav malo udeležuje prosvetnega življenja. Prav razžalosti se človek, če primerja nekdanjo narodno zavedno Podgoro z današnjo. Danes ko ni nobenega hujšega pritiska, je več nezavednosti kot pod fašizmom. To je kot pribito, čeprav žalostno'
Upajmo, da bo bodoči rod, kaj boljše vzgojen. Začeti je treba z najmlajšimi. Hvala Bogu, da jih je letos po zaslugi nekaterih poštenih in zavednih družin kar lepo število v otroškem vrtcu.
Občina naj poskrbi za ugoden umik in za prave prostore. Ker smo že pri občinskih skrbeh, naj še enkrat naprosimo mestno upravo, da bi malo boljše popravila zgornjo cesto mimo pokopališča proti šoli. Nametani šoder še ni dovolj. Tudi razsvetljeno božično drevo še ne, čeprav smo veseli tega prazničnega znaka, ob katerem si voščimo vesel božič!
RUPA — PEC
Božič je že potrkal na vrata tudi v naših vasicah v Kraškem podnožju: v Rupi, Peči, Gabrijah. Tihe in mirne so te vasice kot Vipava, ki spokojno Šumija mimo njih.
V tem naj lepšem in najbolj idiličnem času vsega leta se polasti src naših ljudi neko hrepenenje in duše prekipevajo od radosti v božični noči. Posebno romantično je takrat, ko je polnočnica v cerkvici na skalnem hribčku Peči in so vse poljane naokrog odete v svežo belo haljo. Tedaj se nam resnično nudijo prizori, kot jih beremo v knjigah ali slišimo po radiu. Kaj je lepšega kot tedaj, ko se vsaj enkrat na
leto zbere večina sosedov iz Rupe, Peči in iz manjših zaselkov in zadonijo iz mladih grl lepe božične melodije.
Po končani polnočnici se ljudje počasi razhajajo na svoje domove, da po vasujejo ob jaslicah in božičnem drevescu, ki je bil včasih le brin iz bližnjih gaberskih hribov. V marsikateri družini zapojejo vsaj to noč domačo slovensko pesem. Zavejo se, da so kristjani in obenem tudi Slovenci.
Ce je na božični večer jasno nebo in so zvezde na gosto posejane, se zberejo fantje na vasi in naša pesem odjekne pod širno nebo, d,a se odpre marsikatero okno kljub mrzli noči in da prenekatero srce zadrhti ob zvokih slovenske pesmi. Najprej se razlegajo božične melodije, nato pa zadoni mogočna Jenkova »Naj čuje zemlja in nebo...« Včasih so fantje prepevaje šli tudi v bližnje Sovodnje, kjer se je božična romantika nadaljevala. Kako prav je, če te naše lepe navade in običaje, zlasti za božič, zvesto ohranjamo in če jih bomo kot domačo dediščino pustili potomcem.
D.
KAJ BO Z AVTOMOBILSKO CESTO?
Goriški gospodarstveniki in prometni izvedenci se potegujejo že več časa za to, da bi se Gorica vključila v veliko mednarodno prometno omrežje. Pripravljali so se že načrti za veliko avtostrado, ki bi tekla iz Ljubljane mimo Gorice in Villesse ter bi se združila z italijanskim velikim cestnimi omrežjem. Brezdvoma bi ta mednarodna prometna žila prinesla precej koristi goriški pokrajini.
Lepi upi so se pa izjalovili, ker se v bodočem večletnem načrtu državne ustanove za gradnjo in vzdrževanje cest (ANAS) sproh ne omenja ta načrt. Profesor Maternim, ki je imel nalogo izdelati črteže za omenjeno cestno progo, je prejel celo ukaz, naj prekine z delom.
i
špeter Slovenov:
BOŽIČ V JAMI
Že zadnjič smo pisali, da so tržiški jamarji začeli prodirati v notranjost sloveče Landarske jame v Nadiški dolini. V Lan-darski jami se nahaja tudi znamenita cerkev sv. Ivana Krstnika. Pravzaprav stoji v vhodu kraške votline, prilepljena kot ptičje gnezdo k skalam nad, omotičnim prepadom. Cerkev je stara že nad tisoč let. V njej so se še do prve vojne brale ob gotovih praznikih svete maše. Dvakrat na leto je pa bil velik cerkveni shod, in sicer na praznik sv. Janeza Krstnika in na drugi velikonočni praznik. Od. vseh strani, celo s Kobariškega, je privrelo toliko ljudstva, da so morali verniki celo po strmih stopnicah.
Maše so se potem opustile. Letos bo pa glede tega kar velika novost. V cerkvici se bo obhajala sv. maša na božični praznik. Pobudo so dali jamarji iz Tržiča, ki so zadnjič preiskovati to votlino. Božična maša v Landarski votlini bo res nekaj novega; kdor jo bo prišel takrat obiskat, bo poln božične romantike.
VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN
Proti temu, kar so goriški fašisti uganjali, se je goriška Straža stavila v bran in objavila sledeči članek.
Goriški Italijani so bili neznansko presenečeni, piše Straža, da je naš list začel v
139.	Dr.	E.	BESEDNJAK
zadnjem času tako odločno in ostro pisati. Začudeno majejo z glavo in se poprašujejo ali niso to isti Slovenci, ki so z nami dcclej sodelovali ob neštetih prilikah?
Ali niso to isti Slovenci, ki so se pri občinskih volitvah v Gorici odrekli samostojnemu nastopu in oddali svoje glasove narodni italijanski stranki? Ali niso to isti ljudje, ki so se v deželnem zboru odpovedali v korist Italijanov večini, do katere so imeli naravno pravico? Ali niso to isti Slovenci, ki so sedeli z zastopniki vseh italijanskih sfrank v odboru za vojne oškodovance, z njimi sporazumno nastopali, skupno delali in se borili?
Ali niso to isti Slovenci, ki so včlan'li svojo največjo zadružno organizac'jo v Gorici v italijansko centralo v Milanu? Ali niso to isti ljudje, ki so ustanovili s Furlani skupno zvezo stavbinskih zadrug v Gorici? In ali se ne spominjate, kako je nastopal poslanec Sček kot parlamentarni zastopnik celokupne Goriške?
Ko so lansko leto prosili visokošolci državno podporo, da gredo na univerzo v Italijo, je priporočil naš poslanec 2 Slovenca in 11 Italijanov. Obrnili so se nanj celo italijanski sodeželani, ki so bežali med vojn^
iz Avstrije v Italijo, se tam borili proti habsburški monarhiji in ki čakajo sedaj obljubljeno odškodnino od vlade.
Kako je torej mogoče, da se po vsem tem sodelovanju povzpne naenkrat Straža do tako nepopustne in odločne ostrosti? Goriški Palijani strmijo in se čudijo. Nekateri si mislijo: to je dvojna politika, to je izračunana prekanjenost.
V Rimu za sporazum, doma za boj, v ita-li|anskem svetu lojalni, sredi domačega ljudstva napadalni.
ODKRITA BESEDA
Gospodom, ki tako govorijo, povemo na tem mestu odkrito besedo iz lica v lice. Povedati jim hočemo mnenje našega ljudstva o f porazumu.
Gornje vrs‘e govore jasno in neizpodbitno, da Slovenci gotovo niso zavračali prilik za sodelovanje. Z Italijani so sedeli v skupni odborih in se z njimi razumeli. Stavimo vprašanje: zakaj in kako je bilo to mogoče? Za*o ker smo bili Slovenci vselej in povsod enakopravni člani. Vse, kar se je tam sklepalo, se je sklepalo tudi z našo voljo.
Tam nam nihče ni ukazoval, nihče nam ni "alaoal svoje gospodovalne volje. V vsaki stvari smo se sporazumeli. Ko bi nam bil ho'eli ukazovati, bi se bili vzdignili slovenski zastopniki in odšli.
Podlaga vsakega sporazuma je torej ta, da nas upoštevajo in spoštujejo. Zopet s^a-v'mo vprašanje: kako ste postopali in postopate z nami v zadnjem času? Ali nas je kdo | kaj vprašal, ko ste odločali o upravi skupne
dežele?
Kdo se je menil za mnenje Slovencev, ko se je odpravljal slovenski jezik iz deželnega odbora? Kdo se je brigal, vas vprašamo, za naše želje, ko ste prepovedali gluhonemim otrotičem učenje materinega jezika?
In ali nas sedaj kdo kaj vpraša, ko gre za odpravo slovenskega jezika na sodnijah? Vse, kar se je zgodilo in se še godi, je šlo ti gre na ukaz; mi bi morali le ubogati, se pokoriti, brez debate vse sprejeti. Ali mi-sli"e, da nimamo nič časti v sebi?
Ali menite, da obstoji sporazum v tem, da k vsemu molčimo? Kako bi mogli to zagO'-varjati pred sodnim stolom naše zgodovine? I Kako bi mogli to braniti pred svojo vestjo j in svojim ljudstvom?	(Dalje)
Fc.o M. Magajna
BITKA PRI SISKU______________________________________
--------I«.	    I.	STE KLAS A —-------------!
V spomin na sijajno zmago je ukazal zagrebška kapitelj zgraditi v vasi Greda pri Sisku kapelo, posvečeno svetemu Ahaciju, čigar god se obhaja prav na dan zmage, 22. junija. Še danes se daruje na dan 22. junija v zagrebški stolni cerkvi slovesna maša v večni spomin te zmage. V ' j jbljan ;ki stolnici in v cerkvici svetega Ahacija na Turjaku se še danes opravljajo ustanovne maše na obletnico zmage. Pri službi božji v ljubljanski stolnici imai duhovnik na ta dan mašni p'ašč, sešit iz Hasanovega plašča. Tkanina je rdeč da mast, bogato spleten z zlatom in svilo ter ima vtkane zelene im modire cvetlice. Leta 1665 je bil ta mašni p'ašč predelan in iker se je sčasoma obrabil, je kapitelj ukazal, da se sme le poredko uporabljati, da se obvaruje častitljiva starina.
V cerkvici pri Turjaku, posvečeni svetemu Ahaciju,* se prav slovesno obhaja spomin te zmape. Že na pred,večer naznanja strel iz topičev praznik sv. Ahacija in 22. junija mrgoli vse živo oko'd te sicer bolj redko obiskovane cerkvice, skrite med visokimi smrekami'.
Važen in veličasten je ta dan v slovenski zgodovini. Vsak Slovenec mora biti nanj ponosen, ker je proslavil na široko njegovo ime.
Dva dni je počivala naša vojsika pod Siskom. Tretji dan je šla čez Kolpo po obnovljenem mostu, da bi udarila na Petrinjo, kamor so pobegnil ostanki turške vojske. Ko so naše čete zapustile Kolpo na levem bregu, so korakale skozi gozdove med Drenčino in Petrinjo. Bilo je deževno vreme in vojska je zato le počasi napredova'a. Medtem je Rustan beg zvedel, da so se naši vzdignili proti Petrinji, in je začel pripravljati obrambo.
Tedaj so naznanili banu Erdodiju, da se je Eggenberg, ki je korakal z zadnjimi četami in topništvom, umaknil. Ban je takoj pohitel k njemu in ga je vprašal, zakaj se noče več bojevati.
* Opomba: Cerkev in grad sta danes porušena. Spomin na zraajo pri Sisku se tudi ne obhaja več.
Eggenberg se je opravičeva', da nima dovolj hrane /.a vojsko. Trdil je tudi, da ne sme iti nad trdnjavo s topovi brez posebnega cesarjevega dovoljenja, češ da še obstaja mir med cesarjem in su’tanom. Sovražnik da je za sedaj že dovolj 'kaznovan in da bo odslej bolj pezil na mir. Ban mu je pa odgovoril, da ni potrebno posebno cesarjevo dovoljenje, ko že sami božja roka 'kaze, kaj je treba ukreniti. Petrinja je nevarna za vse hrvatske in vskivenske deže’e. Zastonj je bilo vse banovo nagovarjanje in očitna nezadovoljnost hrvaških in slovenskih čet. Eggenberg je odpeljal svojo vojsko liin jo je pri Sisku razpustil. Zdaj ni banu preostalo nič drugega, kakor da se tudi on vrne s svojimi četami. Isto je naredil tudi Andrej Turjaški.
2e sedmi dan po bitka pri Sisku se je zmagoslavno vrnil s s-.ojimi četami v Karlovcc. Kakor je ban Erd.odi proslavil to zmago	v Zagrebu, ta'ko je naredi'	tudi Turjaški	v Karlovcu. Topov,i,
so	grmeli z	nasipov karlovške	trdnjave, ko	se je slavni vojsko-
vodja bližal glavnim vratom. Ljudstvo ga je sprejelo z velikim slavjem in ga je spremljalo v cerkev Sv. Trojke, kjer so peli zahvalno mašo za dobljeno zmago. Pred. njegovo četo so nosili glavo Hasan paše (in zvorniškoga bega Mohameda, da so se Turkom maščevali za vse, kar so oni storili1 stricu Herbartu leta 1575. Nosili so v sprevodu tudi šest glavnih turških zastav in šest zaplenjenih srebrnih vojnih trobent.
Medtem	so zvedeli tudi v	Carigradu o	nesrečni bitki in o
veliki zgubi.	Vise ljudstvo se je	vznemirilo. Povsod so tarnali, da
bo izgubilo turško cesarstvo vso Bosno, Ogrsko in Slavonijo. Zaradi velike izgube topov, orožja, vojakov, ker je padlo več paš in dva vnuka sultanove sestre, so proglasi'! tiisto leto za »žalostno leto«. Tako jo tudi omenjajo turški zgodovinarji«.
Krvoločni veliki vezir Sinan paša je pa ljudstvo še bolj hujskal, da bi prisilil su'tana na vojno proti cesarju Rudolfu II. Sultan se je bal splošnega upora in je popustil. Vojno so res sklenili iin so jo v avgustu slovesno razg'asili v glavnem mestu turške države. Zdaj so nastopili za kristjane zopet hudi časi. Naš j mak Andrej Turjaški pa ni s ode lova' v novih bojih. Po siiški bitki je odstopil od poveljstva, ker si je hotel odpočiti od, velikega truda. Dolgo pa ni živel v mirj, kajti že naslednje leto 1594
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
— 11 I KMB . BBBS  -l 11  "	l-	■	.	i	,	;	■	—
/lasgoifoV 2 llhaltluni
Ubald Vrabec je eden najuglednejših tržaških in slovenskih glasbenikov. Na slovesnosti, s katero so odprli novi Kulturni dom v Trstu, so izvajali dve njegovi skladbi, med njimi Punt, skladbo o slovenskih kmečkih uporih.
Kaku, da Vas je zamikal prav motiv slovenskih kmečkih uporov?
— Alojz Gradnik spada med moje priljubljene pesnike. Poleg Punta sem uglasbil Gradnikovo Našo zemljo, Komen in Prihod. Ker sem se vedno zanimal za boj našega naroda za svoj obstoj in ker je bil ta boj vedno tudi boj za socialne pravice, sem vedno zelo rad uglasbil pesmi s tako tematiko. Zato sem uglasbil tudi pesmi Mile Klopčiča in pa Kajuhovo Slovensko pesem, katero je pel menda že vsak slovenski mešani zbor. Zato je čisto naravno, da sem se lotil tudi Punta. In to še s posebno prizadetostjo, ker sem po materi tudi sam Tolminec. Napisal s'em jo, za sam zbor, že pred vojno. Prvi jo je v tej obliki izvajal zagrebški Radijski zbor takoj po vojni. Pozneje sem prišel do spoznanja, da bi vsebina zahtevala večji izva-jalsgi kompleks, zato sem vse skupaj prekomponi-ral in napisal krajšo kantato, kakor ste jo slišali pri odprtju Kulturnega doma.
Kaj skušate predvsem izraziti v svoji glasbi, to je, kakšno vsebino ji hočete dati?
— Na to vprašanje je težko odgovorili Posebno o lastni glasbi. Mnenja sem, da glasba ostane glasba le, dokler s toni le simbolizira posamezne dogodke oziroma z glasbeno govorico prikazuje subjektivno občutje ob raznih dogodkih. Zato odklanjam takoimenovano konkretno muziko, ki hoče vnesti v glasbo čisto realistične magnetofonske posnetke raznih šumov in ropotov. Kvečjemu jih sprejmem kot dodatek, kot barvilo dobri, subjektivni glasbi. V kolikor se pa da vzklikanje uporne kmečke množice prikazati tudi realistično, sem to storil Seveda vedno z glasbeno govorico. Če bi zbor pustil enostavno kričati in vzklikati, bi bila to obdelava za dramsko uprizoritev, ne pa kantata. V glasbenih mejah sem pa skušal biti kar moč lealističen. Prav tako sem postopal z orkestrom, s katerim sem v začetku in na koncu skušal prikazati zvonjenje zvonov, hrumenje množice, gorenje kresov po vrhovih, zbiranje upornikov in podobno.
,^te zadovoljni s svojimi skladbami, kadar so enkrat ustvarjene, ali se Vam z.di, kot tudi mnogim drugim umetnikom, da uresničenje nikoli ne doseže idealne zasnove?
Indirektno sem nekoliko odgovoril že prej. Punt sem napisal najprej kot zbor a cappella. Po desetih ali petnajstih letih sem prišel na to, da bi za Punt bil potreben tudi orkester Isto se mi je zgodilo s priredbo Bilečanke. Prejel sem marsikatero čestitko za ta zbor a cappella. Ker je bila zelo uporabna, ji je Rado Simoniti podložil še orkestralno spremljavo. To mi je dalo misel, da sem Predelal cel vokalni part in napisal novo Bilečanko,
kjer in orkester samo spremljevalec, ampak polnovredni sodelavec. Tako obstoja in se izvaja danes Bilečanka kar v treh redakcijah. Glede zadovoljstva pa bi rekel, da je človek takrat, ko jo dokončno da iz rok, res zadovoljen. Ker se pa vsak razvija ali vsaj izpreminja, gleda na svojo skladbo čez nekaj let z drugačnimi očmi. In takrat ugotavlja razne nerodnosti in pride do spoznanja, da bi se marsikaj dalo boljše povedati. Zdi se mi, da nobena skladba ni nikoli dokončno napisana. Večkrat me mika, da bi katero starejšo skladbo kar še enkrat in čisto znova napisal. Slabo je to, da je že bila objavljena in tudi izvajana in se mi zdi neprimerno, da bi delal zmedo z drugimi redakcijami.
Kaj bi si teleli od sodobne slovenske glasbe?
—- Da ne bi papagajsko sledila raznim izmom. Da bi skladatelji ne videli svojega ideala v neki izenačenosti ali gleichschaltungi mednarodne muzi. ke. Da bi spoznali, da bodo mednarodno glasbo najbolj obogatili, ako bodo gojili in razvijali svojo osebno in narodno individualnost, ne pa se skušali vtopiti v neki brezosebni in tudi breznarodni glas-
bi. To bi bilo pa res obubožanje mednarodne glasbe.
Kaj mislite o naših pevskih zborih in njihovi bodočnosti?
— Zborovska glasba bo vsekakor živela še naprej. To nam dokazuje zanimanje velikih narodov. Saj prav v zadnjih letih vidimo vsepovsod razne revije in tekmovanja. Tudi si ne morem predstavljati, da bi kulturen človek za vedno zavrgel umetnine, ki so jih napisali veliki mojstri. Pred kratkim sem bil na oMkranječevi proslavi v Beogradu in poslušal velike jugoslovanske zbore, ki so dobili tudi v inozemstvu laskava priznanja. Le tu pri nas ■so se včasih nekateri oglašali z nekimi idejami o preživelosti. Verjetno zato, ker jih je premotila kratkotrajna slava raznih popevkarjev, kričačev in podobno. Seveda bo terjal razvoj, da se dvigne splošna izobrazba in tehnična raven tako pevcev kot zborovodij. Kar se razvojnim zahtevam ne bo moglo ali hotelo prilagoditi, bo moralo seveda umreti.
Mislim, da bi morale prosvetne oblasti, organizacije in ustanove, zaradi večjih zahtev, ki ga stav Ija razvoj, razmišljati o načinih in oblikah, ki naj olajšajo nadaljnje življenje zborovske glasbe. Ce danes pri nas zbori životarijo, je krivda prav v tem, da je za zbore na odgovornih mestih premalo zanimanja in nedvomno tudi premalo kultuie. Zato zbori ne morejo polno zaživeti. Pa tudi umreti nočejo — tako životarijo.
Božje rojstvo v starokrščanski umetnosti
Prvi spomenik, ki se nanaša na rojstvo Gospodovo, je v kamen vklesani napis, shranjen v Lateranskem muzeju. Na njerrf se razberejo besede v latinščini, da je Cezar Avgust izdal ukaz, naj 'se popiše ves svet; prvi popis je izvršil Kvirin, namestnik v Siriji.
Rana krščanska umetnost pa ni pustila v is voj ih spomenikih znakov o misteriju Kristusovega rojstva. Razlog je psihološki in utemeljen. Prvi verniki, obdani od razkošja tedanjega rimskega življenja, so se bali izpostaviti skromnost in uboštvo Božjega rojstva v pastirskem hlevu zasmehu poganskega sveta. Iz istih vzrokov tudi ne najdemo znaka križa, katerega je imel poganski svet za znak najbolj sramotne smrti. Eden izmed naj starejših verskih simbolov starokrščanske umetnosti je sidro, 'ki je pomenilo upanje v vstajenje.
Božjega rojstva torej niso ponazorjevali z betlehemskimi jaslicami ne prvi krščanski slikarji, ne klesarji. Prikazovali so le Mater Božjo z Detetom v naročju, kot nam jo predstavlja dragocena freska iz začetka drugega stoletja na pokopališču svete Piscile v Rimu.
Nekoliko kasneje so umetniki prešli k upodabljanju Rojstva na ta način, da so odstranili za rimsko miselnost ponižujoči prizor v hlevcu i:n so prikazovali raje prihod treh kraljev z bogatimi darovi. Ti prizori se ponavljajo na reliefih sarkofagov iz tretjega stoletja in se nadaljujejo v prvi polovici četrtega stoletja. Starokrščanski nagrobni spomeniki na pokopališčih sv-Kaliksta, Domitile, Marcelina in Petra raje kažejo podobe počastitve sv. Treh krailjev kot znalk božjega veličastja, kakor pa jasli, znak uboštva. Umetnost je skušala prikazati poganskemu svetu rojstvo Rešenika kot prihod napovedanega nebeškega kralja.
Tudi na slikah v katakombah iz prvih stoletij se redko kje najde podoba jaslic. V 'bogati zbirki Inscriptiones Christianae je posnetek edinega primerka freske z jaslicami, ki je bila odkrita na pokopališču svetega Sebastjana. Podoba je precej preprosta. Dete leži v jaslih ali bolje na nekaki podolgovati klopi. Prav do jasli skla-
njata glavi vol in oslič, njuniih teleis pa ni videti. V ozadju je naslikana nesorazmerno večja doprsna ženska podoba s svetniškim, sijem.
Betlehemske jasli z dvema živinčetoma pa že najdemo na polreliefih iz četrtega stoletja. Eno teh vklesanih podob so odkrili na ostanku krščanskega sarkofaga, kil nosi konzularno letnico »Placido et Romu 1 o consulibus«, ki je preračunana na leto 343. Ta ostalina dokazuje, da so že takratni krščanski umetniki upodabljali Dete v jaslih med dvema živalima, med volom] 'n osličem. Iste vrste podoba Božjega Rojstva se vidi na mnogoštevilnih sarkofagih rimskih krščanskih pokopališč na planem, ne v katakombah. Ti sarkofagi so danes razstavljeni v krščanskem muzeju v Late-ranu.
V četrtem stoletju se že zasledi združena oba prizora. Rojstva, to je »veličastni« ali prihod Treh kraljev ob Razglašenju: in »skromni«, to so jaslice z Detetom in obe živinčeti. Med prve krščanske spomenike Gospod,ovega rojstva spada tudi pokrov kamenitega sarkofaga ali kamnite rakve, ki se tudi vidi v Lateranskem muze-iu. Prizor je skupinski v dveh polovicah. Na desni so vklesane jasli z oslom in volom ter z Jožefom, ki pa nima 'brade, pač pa d,rži palico v rokah; na levi strani sedi Devica z Detetom na kolenih. Njej se približujejo trije Modri z darovi, za njimi pa kamele. Na nekem drugem kamnitem kosu! je vklesan podoben prizor, le z betlehemsko zvezdo.
Prizor Razglašen ja, kot nadomestilo za podobo Rojstva, kažeta tudi dva mozaika. Prvega je naročil Sitost III. za liilberijansko baziliko, danes Santa Maria Maggiore, takrat imenovana tudi »ad praesepe«. Drugi, mozaik s podobno sliko je iz začetka 8. stoletja. Ukazal ga je narediti' papež Janez VII. za staro vatikansko baziliko.
ozLČue n dva,
e m M/etn
Povsod, kjerkoli žive kristjani, obhajajo božične praznike kot svete in družinske dneve, ki vlivajo mir in tolažbo v trpeča srca. Različne so po svetu božične navade, ! toda vse so polne svete tajinstvenosti in j vseobjemajoče ljubezni.
Na Angleškem okrasijo že en teden pred, krajih na Koroškem so hodili na predbo-
...........žični dan otroci od hčše do hiše. Na dol-
spremstvom. V roikah nosi zlato im črno knjigo; v prvo zapisuje dobre otroke, v črno pa hudobne.
Božične navade na Koroškem in pri nas
Po nekaterih avstrijskih in slovenskih
božičem vsa stanovanja z belo omelo m. bodičevjem. Na božični večer se pa zbira po vaških in tudi po londonskih cestah vesela množica, ki prepeva božične pesmi. Sicer bolj togi Angleži se na ta dan sprostijo. Pokrijejo se s pisanimi papirnatimi kapami, pokajo s papirnatimi bombami in se obmetujejo z raznobarvnimi papirčki kot pri nas za pust. Na praznik je pa vsa družina zbrana okrog visokega božičnega drevesa.
Božič v Ameriki
Na poseben način pričakujejo »božička-< v Severni Ameriki. Za Američane je glavna božična oseba možiček v rdeči obleki, ki je podložena z be'o kožuhovino, v škornjih in z belo dolgo brado. Imenujejo ga Santa Claus in ni težko uganiti, da gre za našega sv. Miklavža, ki so ga protestanti prenesli v božični čas in mu dali namesto katoliške škofovske kape 'kučmo. Prihaja s severnega tečaja na saneh, polnih darov, ki jih vlečejo severni jeleni. »Božiček< se ustavi na strehah in meče darove kar sikozi dimnike. Božično drevesce seveda tudi ne sme manjkati.
V Južni Ameriiki ludi obhajajo božič, a v drugačnih okoliščinah kol mi, ki si ne moremo predstavljati božičnih praznikov brez zime. Tam doli je pa v božičnem časi že po'etje, ker so na južni polobli. Božič je zanje in tudi za naše izseljence, ki se prav temu najbolj težko privadijo, bolj velika noč kot pa zimski praznik božiča. Postavljajo sicer jaslice, a v oko'ju tropske narave. Zato pa tem bolj segajo po raznih poslasticah.
Skandinavski božič
Pojdimo spet na sever, v Skandinavijo, kjer pravijo božiču »Jul«. Središče božičnih simbolov so ve’iike smreke kar na prostem, bogato razsvetljene in okrašene. Mladina pa pleše pod njlimi v ljudskih nošah stare nordijske plese.. Na Norveškem imajo pa še posebno navado, da sredi gozda posečejo drevje okrog izbrane ve'ike smreke. Na sveti večer gredo vsi vaščani v gozd, in zažgejo smreko, da zgori v velikem zublju na čast Detetu Jezuščku. Vendar so te navade prevzete še iz poganskih časov, 'ko so obhajali ob istem času praznik svetlobe.
V Porenju in na Bavarskem, kjer žive katoličani, hodi pred božičnimi prazniki po vaseh in mestih deček, preoblečen v Jezuščka in obdan z velikim otroškim
gih palicah so nosili papirnate h’evčke s prižganimi svečkami. Ko so obšli vse hiše, prepevaje božične pesmi, in ko so si nabrali darov, so se odpravili k bližnjemu potoku in so med petjem neke ma’o razumljive pe mi »Ante, pante, popolore ...« potopili napirne hlevce v vedo. Ta navada je še zdaj v veljavi v Železni kapi: in je prastara.
Podobno navado je videli tudi v tržaški oko’ici, zlasti okrog Katinare, toda ne za božič, marveč pred praznikom Razglašen ja. Otroci, preoblečeni v svete Tri kralje, s» hodili zvečer po hišah, z zvezdo na drogu ‘n kleče prepevali do'go pesem o Rojstvu in o Treh modrih. Za njihov obisk in pesem so jim dajali 'kose potice ali pa denar.
Ta navada je živa ludi še po tirolskih vaseh, seveda poleg postavljanja jaslic in. božičnega drevesca.
Čredica pri polnočnici
Drugačne so spet navade v južnozahodni rranciji. V pokrajini Caimargue priženejo pastirji opolnoči k cerkvi svojo drobnico in bele konjič", ki smejo prestopiti celo cerkveni prag. Na njih pritovorijo poljske pridelke kot darove za božje Dete in jih. po službi božji razdele med reveže.
Na Balkanu obhajajo pravoslavni božič spet po svoje. Obhajajo pa ga štirinajst dni za nami, ker njihov cerkveni koledar zaostaja. V bolgarskih vaseh spečejo za le praznike poseben kruh, imenovan »bogovi-ca«. Hiše pokadijo z materno dušico ali s timijanom. V Srbiji imajo navado zažigati za božič križem postavljene veje mladih hrastov. Obmetujejo se tudi z žitnim zrnjem in molijo za rodovitnost.
V Srednji in Južni Italiji so tipičen božični pojav mehači in piskači s flavtami 'n klarineti. »Pifferari« jim pravijo, prihajajo pa z abruških gora v mesta in vasi. Njihove božične me'odije so mile, včasih prave zvočne umetnine. V Rimu jih vabijo v palače in ce'o v Vatikanu je že večkrat nasto-rvl zbor božičnih »pifferarov«.
Vsak pač po svoje praznuje in čustvuje za praznike Rojstva Gospodovega. V naših rr’e.ctih' se je ustalila navada, okrasiti ulice in drevorede s stoterimi žarnicami. Nad uradom v Trstu in Gorici na da'eč žari kot božični simbol zvezda repatica ali obris božičnega drevca.
Najbolj skrito in sveto pa obhajajo božič tiste naše družine, ki še postavljajo v kotu na mah jaslice in prižigajo svečke na drevescu ter kot nekoč skupaj in tiho zapojejo lepo »Sveta noč, b'ažena noč ...«.
Zima V sVetih krajih
Po naših krajih je v skladu z letnim časom, da pričakujemo za božič mraz in sneg. To je rodilo navado, da krasimo s »snegom« ludi božično drevesce, v obliki kosmičev iz vate, in nekateri okrase z njim celo ozadje betlehemskega hlevca.
Toda imajo sveti kraji, Jeruzalem in Betlehem, res »belo zimo« kot mi? Ali pa je podoba jaslic in drevesca v snegu morda doce'a zgrešena?
Poglejmo, kakšnega mnenja so vremenoslovci. Jeruzalem in Betlehem ležita na 31 stopinji severno od ekvatorja, to je za 15 stopinj južneje kot mi. Razumljivo je torej, da mora biti v Palestini temperatura povprečno višja kot pri nas. Pomisliti pa je treba, da ležijo prav sveti kraji na viso*-ki planoti s srednjo višino 800 metrov. Višinska razlika torej nekako izenačuje vpliv zemljepisne širine, tako da se podnebne razmere svetih krajev skoro skladajo z našimi.
V krajih Gospodovega rojstva in življenja je zato možno, da za božič sneži. Poleg geografskih in vremenskih zaključkov nam to izpričuje tudi sveto pismo. V prvi knjigi Makabejcev, 13 do 22, se bere: »V tisti noči je nastal velikanski snežni metež. Ni bilo mogoče utreti gazi skozi sneg.« Psa'mist (psalm 147) se izraža še bolj pesniško: »Gospod je daroval sneg; kot volno ga je raztrosil.«
Podobna poročila imamo ludi iz poznejših časov. V decembru leta 1879 je zapadlo
v Jeruzalemu in v oko'ici v eni samii noči 42 centimetrov na debelo snega. Neko vremensko poročilo iizpred petnajstih lel pravi, da je ležala po jeruzalemskih u'icah 40 centimetrov debela snežena odeja. Smučarji so se smučali kar po mestnih Irgih. Odjuga je pa že čez tri dni spremenila vse ozke u'ice v drveče hudournike.
Betlehemske planjave so marsikateri božič v resnici pobeljene s snegom. Zato ni prav nič neutemeljeno, če si tudi mi upodabljamo jaslice in drevce v snegu. Nam, vzbuja be'i božič tudi romantično razpoloženje. Drugače je pa za domačine v napol pustiinjskih krajih Svete dežele. Oni se vesele mrzlih vetrov, ki pihajo v decembru iz Male Azije preko morja. Nad Sredozemskim morjem se naberejo vodnih hlapov. Zračne p'asti se morajo dvigniti nad planoto v notranjosti Palestine in vodni hlapi se zgoste v deževne kaplje ali snežinke. Ko se sneg topi, se polnijo z vodo suhi vodnjaki, cisterne in struge. Za pastirje in poljede'ce so pa zaloge vode vir vsega gospodarstva.
M
Bodite pripravljene kaj žrtvovati za skupno srečo!
Kakšni so danes glavni problemi novoporočen- v tem pogledu izjeme. Mislim, da je srednja pot cev, kli jim pri porolki ni preveč »z rožcami posl- I najboljša pot. tano« in se morajo boriti z vsakovrstnimi teža-
vami pri znašanju svojega gnezda? Želeč zvedeti, kako je pri duši takim mladim ženam, smo zaprosili za intervju kar urednico naše rubrike »Zena in dom«, mlado gospo Ondino Tavčar, ki se je šele pred kratkim poročila.
Kaj se vam zdi glavni problem, ali rec.mo, glavna težava novoporočene žene?
Kot urednica ženskega kotička rada odgovarjam na Vaša vprašanja, kolikor lahko moji odgovori zanimajo naše bravke glede na to, da so moji problemi le osebni problemi in moj pogled na zakonsko življenje izključno le moj.
Kar se moje poroke t:če, moram povedati, da je belo mnogo z »rožcami postlanega«, in če sva pri znašanju svojega gnezdeca naletela na kak trn, naju ni ranil, iker sva g.i prej previdno odstranila.
Na težave ali probleme kot lake nisem naletela. Mislim, da je vse odvisno od tega, kar neko dekle od zakona pričakuje;. Ce si dela prevelike iluzije in misli, da bo živela kot na dnu Andersenovih pravljic, bo nedvomno razočarana. Ce pa je njen pogled na življenje realnejši, potem r.e bo ostala zagrenjena. Edino, kar lahko imenujemo problem v prvih mesecih zakonskega življe-. nja, je to, da se je treba znati prilagoditi drug drugemu; vsak je do sedaj živel na svoj način, j imel je svoje navade, svoje misli, svoje okuse. Vse to je treba sedaj vskladiti med seboj. To pa ne bi smelo predstavljati prevelike težave, če se dva razumeta in sta popustljiva drug do drugega.
Vam dela oprema stanovanja skrbi, ker se težko odločite pri izbiri, ali obratno?
Pii nakupovanju opreme in podobno si ne delava skrbi, ker imava tako on kot jaz jasne pojme o temu, kar hočeva in kaj zmoreva.
Kako	je s kuhanjem?	Imate težave?	In mož,
je	kdaj	»skeptičen« glede	Vaše kuharske	umetno-
sti?
Kuhanje mi res ne dela preglavic, nasprotno, veseli me, ker predstavlja neko spremembo za moje osemurno psarniško delo. Kar pa se mojega moža tiče, Vam moram zaupati, da sem ga že pred poroko obvestila, da bo morda včasih ostal brep kosila, ko bom vse prismodila. Izkustva so pokazala, da ni tako hudo, kot je prvotno zgle-dalo, in čeprav sem še daleč od kuharske umetnosti, kljub temu z veseljem opazujem, kako si moj mož od časa do časa »obliže prste«.
Kaj sodite o skušnjavi vsakovrstnih električnih gospodinjskih predmetov, ki mikajo mlade Žene? So res tako neobhodno potrebni?
Dandanes živimo v taki	dobi, ko nam	moderna
tehnika	marsikaj prihrani	na času in trudu. Ne-
smiselno bi bilo, zdaj ko imamo na razpolago sredstva, odpovedati se tem »skušnjavam«, kot jih vi imenujete. Mislim, da če so naši dedje hodili bosi, s tem ni rečeno, da se moramo mučiti tudi mi, ko si lahko privoščimo udobne čevlje
Kaj mislite o dolgih in kratkih zarokah? So boljše prve ali druge?
Mislim, da niso ne prekratke, ne predolge zaroke, pripeljale do srečne poroke, čeprav so tudi
Kako menite o miselnosti nekaterih deklet, da morajo nujno imeti vse že pre , od stanovanja do vse gospodinjske opreme, preden se poročijo,! in da se toliko časa ne poročijo, dokler tega nimajo?
Ne strinjam se z mislijo teh deklet iz dveh razlogov: prvič, ker je mnogo lepše, če si dom opremita mož in žena skupaj; drugič pa zato ker, ko si po dolgem času končno le opremijo stanovanje m oskrbijo vso gospodinjsko opremo, jim na koncu zmanjka to, kar so prej imele — fanta.	.
I
Kakšen nasvet bi lahko dali iz lastnih izkušenj dekletom, ki se pripravljajo na poroko?	j
Mislim, da imam še premalo izkušenj o zakonskem življenju, da bi lahko drugim svetovala. Kar za sedaj lahko rečem, je to: poročite se s tistim, ki vaim je najbolj pri srcu, ki vas razume, in bodite tudi pripravljene 'kaj žrtvovati za skupno sre-, ŠSfii čo.
Foto M. Magajna
Žena športnica
ig Gospa Olga Pavleti-P čeva, žena znanega tržar I škega športnega delavca P Bojana Pavletiča, je kljub 1 temu, da je poročena in I mati, še vedno aktivna in tudi dobra športnica J ter je ravno pred kratkim na športnem tednu šp. zdr. »Bor« dosegla ? lepe uspehe v metih in tekih.
V prepričanju, da ima povedati marsikaj takega, ■ ”?	kar bo	zanimalo	naše
:	, bravke,	pa tudi	bravce
in zlasti tiste, ki se zanimajo za šport (in kdo se	danes	ne?),	smo	jo	naprosili,	da bi odgovorila
na	nekaj	naših	vprašanj. S tem	začenjamo	serijo
intervjuvov, ki jih bomo prinašali od časa do časa *n s katerimi bomo predstavili širši javnosti naše najboljše športnike.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s športom?
Tekmovalno že s 14. letom, k naraščajniški telovadbi pa sem začela hoditi že s sedmim letom.
Kakšna zadoščenja vam nudi šport?
Celo vrsto zadoščenj: pri športu se sprostim, razvedrim, predvsem pa je to bog iz vsakdanjosti.
Vas športno udejstvovanje kaj ovira pri Vaših dolžnostih žene in matere?
Nasprotno, prav nič. Služi mi celo kot dopolnilo vsakdanjim opravkom.
Ste mnenja, da je šport primeren za večino deklet in žensk?
Vsekakor.
Kakšne športe bi jim predvsem svetovali?
Telovadbo, odbojko, plavanje in izletništvo. Nikakor pa ni rečeno, da morajo šport gojiti tudi tekmovalno.
In majhnim deklicam?
Telovadbo, plavanje, smučanje, kotalkanje.
Katero je bilo Vaše največje športno zadoščenje?
Postavitev slovenskega rekorda v teku na 80 metrov z zaprekami.
Kdaj, mislite, pride ženska do starostne meje, ko naj bi opustila šport, ali pa po vašem mnenju
take meje sploh ni, seveda upošteva oč, da so za različne starosti različni športi?
Absolutne meje ni, ker obstoja za vsako starostno dobo celo določen tekmovalni šport.
Kaj menite o športnem udejstvovanju naših slovenskih tržaških deklet?
Obžalovanja vredno je, da se naša dekleta tako maloštevilno športno udejstvujejo.
Kaj menite o planinskem športu (plezanju po goiah ali o izletih v gore)?
Ce ni pretirano, odlično povezuje koristno s prijetnim.
In o plavanju?
Da je vsestransko priporočljivo.
Na kakšen športni dogodek imate najlepši spomin?
Na dan, ko sem prvič preplezala severno Triglavsko steno.
In zdaj še malo indiskretno vprašanje: je lepo imeti športnika za moža, ali ste vedno nekoliko v strahu, da pride domov s tem ali onim izpahnjenim udom, če ne naravnost z zlomljeno nogo ali čem drugim in boste morala hiti za bolniško strežnico?
Kar se poškodb tiče, lahko pride do njih na cesti, na delu in kjerkoli drugje. Sicer pa je moj mož kot aktiven športnik že itak bolj »bivši«.
In kaj pravi mož, kadar se vam pripeti kaka športna nezgoda te vrste? Je potrpežljiv in vam rad postreže5
Na splošno so njegovi pogledi na prenašanje poškodb im bolečin precej šparlanski. V kolikor pa posledice niso »opazne« v kuhinji, prenaša moje poškodbe še kar znosno.
Iflehai za bniehz
PRVI ČLOVEK
— Mama, danes smo se pa v šoli učili o prvih ljudeh.
— No, kaj pa je bil prvi človek?
— Dojenček.
SOGLASJE
On: Nočem se prepirati z ženskami. Za vsako stvar trdijo zmeraj ravno nasprotno.
Ona: Ni res! Jaz nikoli!
A
iltk
A
!
A
!
A
A
S
K. Z.
Vsak božič je doživetje zase, vsak ima svoj poseben, mili čar in vsak se nam globoko vtisne v spomin, čeprav se zdi, da so ga za vedno zagrnile življenjske skrbi in čas. Toda pridejo trenutki, ko nenadno, brez pravega povoda, spet zaživi v nas spomin na ta ali oni božič v preteklosti in zazdi se nam, kakor da spet občutimo njegovo vzdušje, njegovo lepoto in tolažbo.
Najbolj živo in največkrat pa se spomnim treh božičev v svojem življenju. Vhi trije leže že daleč nazaj v času.
Ne vem, koliko let mi je bilo tedaj, morda osem, morda deset. Morda su je strnilo v tisti spomin celo več božičev, ki so si bili enaki in jih zato ne morem več razločevati enega od drugega.
★ ★ ★
Vidim se v duhu na ulicah majhnega, starin, skega štajerskega mesteca. Ob pločnikih je nakopičen visok sveže zapadli sneg, ki se še blešči od beline. Vsak umazan madež na njem sproti prekrijejo snežinke, ki še vedno počasi poplesav&jo izpod mračnega neba. Ozračje pa je mirno in tiho ter obeta še mnogo novega snega. Po ulici počasi stopajo mogočni rjavi konji in neslišno vlečejo kmečke sani, le zvončki, ki jih imajo pripeti konji na komate, veselo cingljajo. Na saneh sedita kmet in kmetica, ona dobro zavita v šale in volneno ruto, on pa s kučmo na glavi, noge pa imata pregrajene s pisano kočo, da bi se ubranila pred mrazom. Dno sani j'e nastlano s slamo, da bi ju manj zeblo v noge, S konja se kadi sopara, in tudi možu se dvigne iz ust oblaček sopare, kadar zavpije povelje konju in hkrati rahlo nategne vajeti. To je bila tedaj še navadna zimska vprega. Avtomobilov' ni videti, morda so le trije ali štirje v mestecu in še tistih danes ni na spregled. Ob takih sneženih decembrskih dneh ostanejo pod streho. Ozko zorane gazi na cestah zadostujejo komaj za sani Včasih se pojavi srdei ulice kak smučar.
Stojim prod prvo iz m« d obeh pomembnejših knjigarn in papirnic v mestecu in strmim v vsakovrstne jaslice, ki so z božičnimi okraski vred razstavljene v izložbi. Na glavi imam volneno kapo s čopom in skoro do oči sem zavit v zelen šal, skozi katerega se dvigajo oblački sape. Na ustni, cah čutim mokro od sape, ki se v hipu shladi ob izdihu. Po hlačah se me se drži sneg od gazenja po visokem snegu in morda sem bel tudi še po hrbtu, ker sem se nemalokrat zavalil v mehki globoki sneg, ali od kup iz snežne bitke, ki sem jo po poli izbojeval s kakimi znanimi ali neznanimi paglavci. Roke tiščim v žepe in v pesti stiskam nekaj drobiža, ki sem si ga prihranil, nekaj pa, da bi si kupil še nkaj zaželenih pastirčkov in živalic za jaslice. To niso bile figurice iz sadre, ne, te to bile predrage za moje finančne zmogljivosti. Želel sem kupiti le papirnato polo z natisnjenimi pestro barvanimi pastirci in živalmi. Vse je bilo treba Selc izrezati in nalepiti na jaslice, toda to je bilo nadvse prijetno božično opravilo. Težava je bila le v tem, za katero polo se odločiti. Vse so bile tako mikavne, vse polne prikupne fantazije. Vsaka je imela kakšno prednost Na eni mi je najbolj ugajalo eno, na drugi drugo, in težko se je bilo odločiti.
Ze sem držal za kljuko in morda sem tudi že stopil v toplo zakurjeno, prijazno prodajalno, polno ljudi. Toda spet so me popadli dvomi. Izmuznil sem se še enkrat ven — sicer pa se nihče ni zmenil zame — in si šol rajši še enkrat ogledat jaslice tudi pred izložbo druge, Blankejeve knjigarne in papirnico; rekli smo ji tudi nemška, v nasprotju s »Cirilovo« ali »slovensko«, ki je bila podružnica mariborske Cirilove knjigarne. Teda v obeh so govorili s slovenskimi kupci slovensko
nah ali po drugih znamenjih, ki sem jih dobro poznal. Toda bil sem poln veselja.
Tupatam je rahlo zazvončkljalo za menoj in umaknil sem se čisto ob rob gazi ali moral stonui celo v visoki sneg, ki mi je segal nad kolena, da sum spustil mimo kmečke sani Potem sem stopa! po tirnicah, ki so jih zarisale v novi sneg sani .e. Na zemljo je že padal prvi mrak in v hišah, mmio katerih sem prišel, so prižigali luči. Bližaj se je sveti večer, čudovita noč Jezusovega rojstva. Kmalu bom doma, kjer je že čakalo božično drevesce, kjer sta čakala brat in sestra, da sc lotimo postavljanja jaslic in krasitve drevesca Vsa hiša pa je dišala od božične potice, ki jo je pekla mama... Nocoj nas ne bo poslala spat. Čakali bomo na polnočnico. Prišla bosta bratranec mojih let in sestrična, da si	bosta ogledala naše jaslice in	božično
drevo ter	pokusila	našo božično	potico,	nato pa
bomo šli mi trije z njima, da bomo občudovali njunu jaslice in drevešček. Ta bratranec je bil kavelj: imel je že baterijo, da je napajala majceno žarnico, tako da je okence v, betlehemskem hlevčku žarelg v toplem siju in ožarjalo sveto družinico, pa tudi okna v betlehemskem mestu so bila razsvetljena iz istega električnega vira. Bilo je čudovito, občudovali smo brez zavisti. Pri naših jaslicah je bilo treba	prižgati	za hlevčkom	in Betlehemom
svečke, da so razsvetlile okna, a tudi to je bilo lepo in morda še lepše, ker so živi plamenčki sveč tako	prijazno	utripali. In	potem	smo šli
morda še kam drugam, pogledat kakšne jaslice so postavili pri sosedovih. Pri vsaki hiši so imeli otroke, povsod smo morali pokusiti božično potico. Tako je hitro minil čas do polnočnice. Kar presenečeni smo bili, ko so začeli pritrkavati božični zvonovi in »vabiti« k polnočnici, in tekli smo domov, ker nam je mama zabičala, da moramo priti prej domov, da nas ba za polnočnico ŠU topleje oblekla. In ko smo potem ob drugem pritrkavanju stopili na cesto smo zagledali dolge vrste premikajočih se luči in raket, ki so letele v zrak. Ljrd e. ki so sli k polnočnici in so prišli bolj od da ec, so si svetili z leščerbami, mladina pa je prižigala rakete in jih metala visoko v zrak, da so se zdele kot prave božične repatice. Nekatere hiše v vasi so imele še slamnate strehe in nji-
in z nemškimi nemško. Tisto so bila mirna leta: i narodnostni boj med obema etničnima skupinama, | ki je bil tako zagrizen piud prvo svetovno vojno je ponehal, Hitler pa je tedaj šele pisal svoj »Mein ' Kampf« in zbiral svoje prve pristaše v Munchenu. | V štajerskih mestecih su še nikomur ni sanjalo o ; njem in tudi ne o tistem, kar je sledilo čez dobro desetletje ali malo več.
Zares, težko se ju bilo odločiti Tudi pri Blan-keju so bile razstavljene imenitne pole z jaslicami, iz kartona in papirja. Končno pa sem le vstopil v trgovino, v kateri je prijetno dišalo po božiču. Se danes su mi zdi, da čutim v nosnicah tisti vonj po pravkar odprtih škatlah z božičnimi okraski, ki so popolnoma zakrili police s šolskimi zvezki in drugim, kar je spominjalo na prozaično šolsko vsakdanjost. Nad vsem je prevladal božič ln zdi se mi, da še čutim tisto blagodejno toploto, ki jo je širila visoka lončena pcc v kotu, v kateri je vesulo plapolal ogenj in metal skozi reže v vratcih prijazen sij v nadrenjano poln prostor. Živo sem sc prerival med ljudmi, da sem su prerinil do pulta, kjer so bile razstavljene škatle z jasličnimi polami, ter začel (izbirati. To so bili najlepši trenutki, polni uživanja in veselja, pa tudi nove neodločnosti. Toda končno sum našel polo, ki je odgovarjala mojim željam, izbral še nekaj »angelskih laskov« in steklenih okraskov za božično drevo, spravil vse v nahrbtnik in se odpravil po snegu spet domov. Kmalu je začulo spet na debelo snežiti in izginil sem za migotajočo snežno zaveso v beli pokrajini, v kateri je bilo težko razločevati cesto in sem se moral orientirati bolj po obcestnih jabla
hovi gospodarji so se za vsako polnočnico nekoliko bali, da bo padla kaka raketa na streho in jo zažgala. Toda na srečo so bile strehe skoro vsako leto zasnežene in nikoli su ni nič zgodilo. Bila je pač sveta noč..
V cerkvi je bila gneča, nas pa je najbolj skrbelo, če bo kdo res odkril kako čarovnico. Trdno smo še namreč verjeli, da ju možno pri polnočnici odkriti čarovnice. Pri povzdigovanju se namreč obrnejo nazaj, vidi pa jih lahko tisti, ki sedi na stolčku, zbitem iz vseh vrst lesa, kar jih raste v gozdu. In les je moral biti porezan na kresni večer. Nekateri večji fantje so res prišli s takimi stolčki v cerkev in se postavili z njimi pod kor, čisto pri zadnjih vratih; toda čeprav smo se postavili blizu njih in skrbno pazili, le nismo nikoli doživeli, da bi bil kdo odkril kako čarovnico. To imo si razlagali s tem, da je morda manjkala v stolčku kaka vrsta lesa, ali pa da les ni bil odrezan v pravem Iripu. O tem ,mo potem dolg i razpravljali. Niti na misel nam ni prišlo, da bi podvomili v to, da je bilo pri polnočnici tudi nekaj čarovnic. Saj je stala na samoti sredi polja, niti ne daleč od cerkve, kapelica, kjer so se čarovnice rade shajale. Govorilo se je, da je že marsikdo opazil tam ponoči migotajoče luči...
Toda tisto noč nas ni bilo strah niti čarovnic. Bila je sveta noč, ko čarovnice niso imele moči. To noč ju vladalo nad vsem novorojeno Dete... Mirno in pogumno smo se vračali skozi noč domov, kjer nas je sprejela mama s toplim lipovim čajem, nato pa smo zaspani in srečni omahnili v postelje.
★ ★ ★
Božič 1940... Bil je zadnji božič, preden smo bili pahnjeni v vojno. Morda mi jo zato neizbrisno ostal v spominu. Takrat sem žu študiral ha ljubljanski univerzi. Čeprav sem ljubil slovensko prestolnico in sem se v njej dobro počutil, posebno 7arad; nienega nenavadno razgibanega in evropsko iazgledanc,Ta duhovnega in kulturnega življenja (Ljubljana je imela tedaj štiri dnevnike, več izredno zanimivih revij, kot »Dejanje«, »Dom in Svet«, »Sodobnost« in »Ljubljanski zvon«, dobro gledališče in opero ter zlasti nekaj izrednih in polemičnih kulturnih osebnosti, ki so preko revij in predavanj v študentovskih klubih ali na univerzi teme-1 iito razgiba'e mladi rod), sem se vendar za božič rad odpeljal domov. Nisem si mogel predstavljati, da bi moral preživeti božične praznike izven doma (kar ju postalo že naslednje leto in potem še dolgo vrsto let samoposebi razumljivo).
Vlak, ki je odpeljal 23. decembra okrog dveh popoldne z ljubljanske postaje proti Mariboru, je bil poln študentarije. Ne da bi se bili zmenili, se nas je znašla v istem vagonu velika družba prijateljev in znancev, sicer z različnih fakultet, toda iz istih ali duhovno sorodnih študentovskih društev, in vsa vožnja je potekala v izredno veselem razpoloženju, v nuprenehnih šalah in debatah o vseh mogočih vprašanjih Vmes so bila tudi dekleta in to je dajalo razgovoru in debatam še posebno mikavnost in ljubeznivost. Malokdaj v svojem življenju sem se znašel v tako resnično prijetni družbi, kljub temu, da je bila čisto improvizirana, kot tudi vse debate. Mogoče smo že podzavestno slutili, da se bliža konec normalnim časom, konec ne samo naši brezskrbni študentovski mladosti, ampak tudi svobodi in mnogim našim predstavam o svetu. In marsikdo od tistih, ki smo se takrat znašli v tistem vagonu, je izgubil v dogajanju, ki je kmalu sledilo, tudi življenje...
Vozili smo se na božične počitnice v kraje, kjer je živela takrat še močna nemška manjšina, ki je po veliki večini podlegla hitlerjanskemu mitu. Mi vsi pa smo bili vneti za slovenstvo in za demokratične ideale, čeprav smo se v njihovem vrednotenju in njihovem mestu na lestvici vrednot tu pa tam nekoliko razhodi. Toda misel na bližnje
A
A
A
A
I
J
K
lik
I
I
A
A
A
božične praznike in zavest, da se .vsi skupaj vračamo v kraje, ki jih je hitlerjanstvo že neposredno i ogražalo, sta nas zbliževala in napravljala vse razlike nebistvene.
Se danes vidim pred svojimi duševnimi očmi liste vesele, odkrite mlade obraze, s katerih so si jate mladost, življenjska vedrina in inteligenca...
Bila je že trda tema, ko sva prišla z bratom domov, in čeprav nisva mami nič pisala, kdaj pri-deva, naju je že čakala s toplo večerjo. Imela je pravi šesti čut za te, pa tudi za druge stvari... Njej na ljubo sva šla drugo jutro navsezgodaj k adventni maši, k zornicam ali k »svitnicam«, kot so je reki«) pri nas, čeprav se nama ni posebno ljubilo vstati iz gorke postelje in oditi v temo in mraz. Pod nogami so se drobile ploščice ledu na cesti kot tanke šipe. Toda ko sva bila enkrat v rerkvi, sva bila zadovoljna, da sva premagala skušnjavo mehkužnosti Te maše »svitnico« so nama bile še iz otroških let najljubše. Cerkev je bila že polna nekega intimnega, prisrčnega božičnega vzdušja in prijetno je del pogled na znane podobe ; vet ni kov na oltarjih in stenah, pa tudi' domači vonj kadila, čistega oltarnega perila in sveč nama je bil tako prijeten. Duhovnik je polglasno bral mašo in v cerkvi je vladalo vzdušje nekake družinska povezanosti, ki sva ga tembolj uživala, ker ga že dolgo nisva bila občutila.
Po maši sva počakala župnika, da smo si izmenjali voščila, in medtem ko sva pred zakristijo čakala nanj, so drsele mimo stare ženske, ki so bile pri maši, in naju prijazno nagovarjale. Vas ie bila takrat še povezano občestvo in človek ni mogel mimo drugega, ne 'da bi si izmenjal z njim tekaj prijaznih besed. Seveda ni manjkalo tudi takih, zlasti med sosedi, ki so se prepirali, zaradi mejnikov,zaradi kokoši, ki so zahajale na sosedove njive, ali zaradi česar drugega. Toda te zamere so bile še vedno bolj človeške in opravičljive kakor mrzla brezbrižnost, ki vlada med ljudmi po mestih tako da se sploh ne poznajo, tudi če stanujejo leta in teta v isli hiši...
Po zajtrku je bila najina prva pot v domači gozd po božično drevesce. To je spadalo že k tradiciji Še na misel nama ni prišlo, da bi drevešček kupili, ko pa smo jih imeli toliko v lastnem gozdu. Toda ta je ležal skoraj uro daleč od vasi. Morala sva najprej preko širokega ravnega polja, ki je počivalo pod debelo snežno odejo, Jablane ob poti so bile vse bele od ivja, in skoraj nikjer živega človeka, le vrane so se z glasnim krakanjem spreletavale nad poljem. Ko sva prišla do gozdov, sva zavila s ceste med drevje, da bi si skrajšala pot. Sneg je bil tako zamrznjen, da naju je držal; čez zamrznjeno skorjo pa je bilo spet zapadlo za nekaj prstov pršiča, mehkega kot puh, v katerem je bilo razbrati vsako sled. In te sledi so razodevale bogato življenje zimskega gozda. Vse polno je bilo zlasti zajčjih sledov, ki so se sekali vse križem, kakor da je prevzela zajce prava slast tekanja po gozdu. Sicer pa je bil to zanje res čas ljubezenske opojnosti in razboritosti Sijalo je svetlo zimsko sonce in se odbijalo kakor od milijarde biserov, da je sketelo v oči. Tn niti sapica se ni zganila. Drevesa v gozdu so bila vsa odeta vivje in so bila tako nepremična podobna čudovitim božičnim dre. vesom. Morala pa sva paziti, da se mimogrede nisva dotaknila kake veje, ker se je takoj usul z drevesa oblak ivja in snega A kljub temu, da sva pazila, sva bila kmalu popolnoma bela. A to naju je zabavalo in včasih je kateri še nalašč stresel na drugega tak bleščeči, iskreči se oblak.
Na neki jasni sva našla trdo zmrznjenega zajca. Neki lovec ga je bil obstrelil, potem pa ga ni več
našel, ali pa se je ran jun i zajec zavlekel pregloboko v gozd To se je zgodilo najbrž na zadnjem nedeljskem pogonu.
V našem gozdu sva izbrala primeren drevešček in ga posekala, potom sva nabrala še nekaj mahu in se počasi odpravila nazaj domov. Ni se nam mudilo iz čudovitega zimskega gozda in še zdaj nosim v duši ipodobo tiste čudovite zimske pravljice.
Doma sva zaupala drevešček mami,, da ga okrasi, in mah, da ga osuši, nato pa sva se po kosilu odpravila v mestece, da še nakupiva nekaj potrebnih stvari in se oglasiva pri znancih in prijateljih. Mestece je bilo v navadnem predbožičnem razpoloženju. Zdaj so drugi otroci strmeli v izložbena okna papirnic, kjer so prodajali jaslice in božične okraske. Na ulicah je bilo videti še nekaj vec smučarjev in smučark, drugače pa se ni nič spremenilo od dni najinega otroštva — razen v ljudeh samih. Srečavala sva najino nekdanje sošolce. Nemce, in pozdravili smo se kakor vedno, si izmenjali tudi kakš.no besedo, toda med nas se je vrinilo nekaj tujega V večini izmed njih je bilo zdaj občutiti neko čudno samozavest, neko ošabnost, ki jo je prisiljena prijaznost te slabo skrivala. 2e v njihovi hoji je bilo nekaj tujega, izzivalnega. Vsi so bili oblečeni športno, tako da so lahko nosili bele volnene nogavice, ali pa značilne sive gor-nještajerske in tirolske obleke z zelenimi našivki in hrastovimi listi... Pri znancih sva zvedela, da Q nekaterih se je že splošno govorilo, da so določeni je velik del te nemške mladine več čez mejo v Hitler, jevem Reichu kot doma, in tega nič več ne skrivajo
za razne funkcije, ko bodo Nemci zasedli Štajersko, in da imajo pripravljene razne seznamu slovenskih ljudi, ki jih bo treba pobiti ali zapreti. Nekaj takih seznamov je prišlo pri preiskavan tudi že na dan Toda oblasti so bile popustljive in so se delale, kakor da nič no vidijo in ne slišijo, da bi ne razdražile mogočnega soseda na severu. Le na kako posebno energično intervencijo in v kaki čisto določeni stvari so se no koli ko zganile in dale izvršiti kako hišno preiskavo, brez posebne energije in ne da bi bile koga vtaknile pod ključ...
Vračala sva se s polnimi ušesi takih zgodb in z občutkom v duši, da se bo v kratkom nekaj zgodilo, nekaj usodnega. Toda bila sva mlada in se nisva bala velikega dogajfunja. Čutila sva, da mora priti in da moramo biti pripravljeni nanj.,.
V mrak padajoče svete noči so cingljale kmečke sani in v zvoniku mestne stolnice, ki je bil nokdaj trnjavski stolp v taboru rimskih legij, in stražni stolp na meji Kocljeve Panonije, je zazvonilo Ave Marijo... Doma sva našla že prižgane svečke na božičnem drevoscu in na praznično pogrnjeni mizi je nalivala mama vročo kurjo juho.
★ ★
Božič 1941 .,. Ljubljana, zasedeno mesto. Na stotine štajerskih študentov qas je bilo odrezanih od domačega kraja. Meja je sicer tekla čisto v bližini Ljubljane, toda za nas je 'bila neprehodna, razen na skrivaj, kar pa je bilo prenevarno, ne toliko zaradi prehoda samega kot pa zaradi tveganja, da nas ujamejo gestapovci v domačem kraju. Nekateri so kljub itemu tvegali in se splazili preko meje, da bi obiskali domače in se prepričali, če jih še niso izselili, toda vrnili se niso vsi. O usodi drugih smo zaman povpraševali. Izginili so. kot da bi se bili pogreznili v zemljo. Domnevali smo, da so jih zaprli ali mobilizirali v nemško vojsko. Sele čez leta smo zvedeli, da se je v večini pirmerov res talko zgodilo. Nekateri pa so se, ko so bili enkrat doma, potuhnili in skrivali, v upanju, da vojna ne bo dolgo trajala, ker da bodo zavezniki kmalu obračunali s Hitlerjem. Ven-
dar so se zmotili in končno je bilo tudi tem dovolj skrivanja ter so se čez leto in dan po skriv-n h potih vrnili v Ljubljano, v kateri pa so se razmere medtem popolnoma spremenile — in to na slabše — ali pa so se na Štajerskem samem vključili v osvobodilni boj.
Ravno v tednih pred božičem je fašistični okupator zelo poostril svoje ukrepe v Ljubljani, ker je postajal odpor vse odločnejši. Policijska ura je bila že ob devetih in kdor je čaikal, da je šele proti deveLim hitel proti domu, je tvegal, da dobi brez opozorila kroglo v hrbet. Tom se je nekaterim tudi zgodilo. Zaito je pač gledal, kdor je bil pameten, da je bil nekoliko prej doma. V edino tolažbo so nam bile novice s front. Očitno je bilo, da se je moral Hitler že odpovedati vdoru v Anglijo in da mu tudi na vzhodni fronti ni šlo tako, kot je pričakoval. Pred Moskvo 'je bil odbil in tudi v južni Rusiji se je ustavil -. Hille jamči so sicer samozavestno trobili po radiu in pisali, da bodo prihodnjo pomlad nadaljevali svoj zmagoviti pohod v Rusijo, toda mi smo se zanašali na »generala Zimo« in na zaveznike. Prepričani smo bili, da se bodo ti med zimo temr,ljiito pripravili in ssomladi udarili po Nemčiji, kakor sc spodobi. Mnogi so si celo delali iluzije, da bo že prihodnjo pomlad konec vojne, v upanje, da bo nemškemu narodu kmalu dovolj le vojne pustolovščine, ko bo videl, da se Hitlerju ni posrečila hitra zmaga in da bi se moral pripraviti na dolgo, strašno vojno, ki se ne more končati drugače kakor z nemšk:m porazom. Čeprav se drugi n:smo zanašali na to ker se nam je le zdelo preveč optimistično in celo fantastično, pa vendarle nismo 'vključevali kakega »veselega« presenečenja, n. pr. kak atentat na Hitlerja ali kak udar nemških generalov; to usanje se nam je zdelo boli realno. Vsekakor pa smo bili skalno trdno prepriča'•i, da bosta hitlerjanska Nemčiija in fašistična Italija končno premagani, pa naj traja vojna. kol:kor hoče, ter smo bili že polni načrtov o tem, kako bomo urejali svojo slovensko domovino v svobodi. Mnogi so nosili v žepu zemljevid bodoče Zedinjene Slovenije, si so si ga sami narisali. Morda nam niti ni bilo preveč zameriti, če smo bili pri tem preveliki optimisti in smo računali samo na najboljše in na nikakršne težave na mirovni konferenci. Dogodki leta 1941 so ta optimizem glede slovenskih meja in slovenske bodočnosti še vsaj delno opravičevali . . .
V znamenju tega trdno zasidranega upanja v bodočnost smo obhajali tudi tisti božič. Štajerski univerzitetni študentje katoliškega svetovnega na-zoraJki smo živeli kot begunci v Ljubljani, smo sc bili s časom zatekli pod streho Jegličevega akademskega doma, ker nismo imeli sredstev, da bi bili stanovali v dijaških sobah zunaj. Poleg lega ie bilo v Domu bolj prijetno zaradi družbe in debat. Mogoče tudi nekoliko boli varno kot zunaj, ker je veljal Jegličev dom za katoliški zavod in ie vzbujal pri Italijanih manj suma, d-> je koti-šče kake komunistične propagande . . . Vsaj do takrat še niso bili napravili nobene resnejše preiskave v njem, čeprav so se nekajkrat že pojavili v Domu in se pozanimali za to in ono. Nekaj jim je moralo pač že priti na ušesa, da vsi študentje v njem le niso tako vdani v tedanje stanje... V mestu skoro ni bilo opaziti kakega božičnega vzdušja. Božičnih dreves niso prodajali in tudi iz-i ložbene im druge božične razsvetljave ni bilo, zaradi varčevanja z elektriko in zaradi zatemnitv. Mesto se je zdelo mrko in pusto, zavito v svojo vlažno zimsko meglo.
(Konec na 14. strani)
Podoba mladega intelektualnega rodu
Razgovor z Vladi mirom Vromcom
Vladimir Vremec, doma z Opčin, je eden izmed urednikov revije »Most«, v kateri sodeluje s članki, ki razodevajo intelektualno občutljivost za aktualne probleme današnjega človeka in zfusti za slovenskega. V prepričanju, da bomo s tem u-stregli našim bralcem, smo zastavili mlademu izobražencu, ki živi večinoma na Dunaju, nekaj vprašanj, da bi tako ugotovili duhovni utrip dela naše mlade intelektualne generacije.
Kako pojmujete vlogo revije »Most« v našilt tukajšnjih in splošno slovenskih razmerah?
Težnja po decentralizaciji je resnična potreba vsake	resne kulture.	Tudi provinca mora imeti
svoj lasten utrip. Le tako lahko rešuje svoje probleme. Toda njena prava podoba bi se težko izoblikovala brez prizadevanja, vključiti se v neko širšo kulturno dejavnost in sodelovanje. Da bi to lahko uresničili, bo potrebno, da se mnogi, ki da-res' še stojijo ob strani, čim prej vključijo v revijo.
In	kaj bi	lahko	izjavili o vlogi današnjega
mladega slovenskega intelektualca?
Današnji mladi intelektualec, in ne samo slovenski, se bo moral zavesti, da ne more graditi boljšega sveta samo ena skupina, ideologija ali narod, ampak samo plodno sodelovanje in pogumna duhovna tekma, ki edina lahko pomaga k resničnemu zbliževanju. Predpogoj pa je resnično zanimanje za ideje drugih ljudi, kar bi morala biti glavna odlika vsakega poštenega intelektualca.
Kaj menite o današnji mladi slovenski gen,’-raciji?
Tudi ona je izpostavljena nevarnim skušnjavam lanatizma in oportunizma, pa tudi brezbrižnosti. Mislim pa, da premalo poznamo obstoj neke povsem nove, mlade marksistične generacije v domovini, ki je znotraj komunističnega sistema najbolj odločno izrazila zahtevo po novih odnosih, ki ji je vodilo spoznanje okolja in življenja s pomočjo lilozofske,. sociološke, psihološke analize itn., zaradi česar je avantgarden pojav v svetovnem me rilu sploh.
In kaj menite o naših mladih intelektualcih, zlasti o tistih katoliškega svetovnega nazora? Se vam zdi, da so dorasli času in njegovim zahtevam?
Na žalost ne morem reči istega, kot sem rekel prej, tudi o naši tržaški, goriški in niti o koroški mladi generaciji (ki je edina resnično napredovala <n postala zelo delavna, kljub zelo težkim razmeram). Manjkajo seveda pogoji, pa tudi določeni pritisk, ki bi povzročil bolj ali manj zdrav odpor. Ne čutijo ogroženosti manjšine kot moralni in intelektualni problem. Sicer ne smemo pozabiti tipične bolezni naše dobe, t.j. zatekanje v neko individualnost, ki ne temelji na osebnosti, ampak na potrošniški maniji, ki človeka pozunanji in mu omogoča, da skriva svojo nepomembnost, katere pa itak ne more prikriti. Mogoče je vsaj za katoliški del krivo tudi dejstvo, da se preveč govori o posedovanju prave in edine resnice, ki omogoča, cla si nekateri prilaščajo monopol v tolmačenju idej, na način: prepustite to nam, ki smo za to poklicani in se na to najbolje razumemo. To ver jetno vodi v pomanjkanje duhovnih iniciativ pri rpladih katoličanih, k pomanjkanju poguma pri diskusijah. Kako to, da v območju katoliškega vpliiva pri nas, ne raste noben filozof in sociolog?
Kaj sodite o tukajšnjem duhovnem, ali če hočemo kulturnem ozračju?
Da ni razveseljivo, to pa je razumljivo, kot sem i že navedel. Preveč pritiskov je preko raznih kanalov. Zgleda, da imamo več čuvajev raznih barv, kot kulturnih delavcev. Za dvig intelektualnega nivoja naše mladine hi bilo potrebno, da najdemo nek nevtralni forum. Tak bo moral postati novi kulturni dom. Organizirati bi bilo treba stalne popoldanske nedeljske gledališke predstave za dijake z diskusijo, katero naj vodijo naši priznani | in manj priznani kulturni delavci, na vsak način i ludi kdo iz domovine. To ne bi smelo bili neizved- I
Ijivo. Nekaj dni pred vsako novo predstavo bi morali profesorji vključiti v normalen šolski pouk slovenščine dotično delo, ki je na sporedu. V primeru, da ni dobili dela v knjižni obliki, pa je treba ciklostilirati poi en izvod za vsak razred. Predhodno poznavanje dela bi marsikomu pregnalo strah pred diskusijo, ki bi se lahko spustila tudi v obravnavanje estetskih in ideoloških plati dela. Seveda bo potrebno rešiti vprašanje lastništva novega kulturnega doma, ki še ni last cele manjšine, kot je bil to nekdanji Narodni dom.
Kaj vam v duhovitem pogledu nudi dunajsko okolje?
Dunaj ni tisti kulturni center, kot se komu zdi. Morda je ta okolnost prispevala k moji večji kulturni vnemi, ki mi je omogočila tudi bolj smiselno usmerjanje lastnih hotenj. K temu je precej prispeval tudi prijatelj Lev Detela, Tako sem se lahko lotil naloge iskanja tistih sil v avstrijski kulturi, ki imajo pomen tudi za nas.
Kakšno vlogo ima po vašem mnenju dunajski duhovni center v današnji Evropi?
Dunaj bi res lahko bil žiivi center zbliževanja in spoznavanja raznih narodov in kultur. Ima pa premalo resničnih osebnosti, ki jim kultura ne pomeni samo neko samougodje in narcizizem. Preveč se še vedno bohoti tisti ošabni, vase zaprti in vzvišeni tip izobraženca, ki mu ni, da bi resnično spoznal svoje okolje. Sicer Dunaj še ni dobil svojih Perspektiv. Karl Kraus je na žalost ostal samo spomin.
Kaj se vam zdi najnujnejša naloga za današnjega mladega intelektualca krščanskega svetovne, ga nazora?
Povratek v Kristusovo revolucionarnost duha, ki je bil predolgo zaprt v suhe črke. Drugače ne bo sposoben prave duhovne tekme z mladimi marksisti.
Vas privlačujejo praktični, stvarni, ali bolj intelektualni, duhovni problemi, ali recimo, problemi politične narave?
Uresničevanje intelektualnih spoznanj v praktičnem življenju postaja v današnjem svetu, k|er se nezdravi pojavi lahko zelo hitro razširijo, vedno večja nuja. Drugače se lahko zgodi, da tudi intelektualec prodaja svoj opij, ki je v neresničnem svetu zelo iskan produkt.
Kaj najbolj pogrešate v našem tukajšnjem slovenskem življenju?
Odkrito in pošteno zbliževanje, kar preprečujejo delno zaprtost in tabuji enega in bohotni oportunizem drugega tabora.
Foto M. Magajna
In kaj se vam zdi najbolj pozitivno ali tako, da bi lahko postalo vir pozitivnih navdihov, energij in izkušenj?
Spoznanje, da je pripadnost slovenstvu ravno taka biološka danost kot glava na vratu. Ohranitev slovenstva je potemtakem predpogoj za kvaliteten razvoj posameznega človeka. Zaradi poskusov asimilacije se Trst tudi ne more znebiti svoje strašne provincialnosti. Le razvijanje samostojnih skupnosti omogoči zbliževanje in plodno sodelovanje dveh partnerjev, kar pa ne velja samo za tržaške razmere. Asimilacija Slovencev je zaradi tega močna ovira za kvaliteten razvoj italijanskega človeka.
Kako sodite o dosedanji fiziognomiji »Mosta«? Kakšna naj bi bila po vašem idealna revija, kot jo potrebujemo?
Fiziognomija »Mosta« je močno odvisna tudi od splošnega duhovnega ozračja v Trstu, ki ga bo treba razgibati in mu dati novih pobud. Drugače bo nujno padal nanj očitek neke abstraktne vzvišenosti, da hoče vsem soliti pamet. Nadaljnji razvoj »Mosta« je v marsičem odvisen od volje manjšine po razvoju, kar pomeni, da bo treba vedno v večji meri izolirati tiste, ki hočejo zaprtost in zavračajo sodelovanje v imenu nekih zelo določenih koristi. Prepogosto slišimo očitke, češ v reviji imajo glavno besede emigranti, zaradi česar nekateri odklanjajo sodelovanje in podporo, kakor tudi očitek rdečkarstva, s čimer hočejo onemogočili njeno poslanstvo. To dokazuje prisotnost zelo nevarnega in škodljivega mišljenja, ki mu ni do odstranitve vzrokov nekdanjega sovraštva in tragičnega medsebojnega obračunavanja. Ti hudi predsodki so po mojem še zelo zakoreninjeni, zaradi česar je mir, v katerem danes živimo, zelo navidezen in krhek.
Torej more biti v Trstu, idealna revija le taka, ki bo v največji meri pomagala odstraniti vse negativne pojave med našim ljudstvom. Seveda more biti to le pogumna, odprta in neodvisna revija.
Kaj menite o duhovni podobi današnjega mladega intelektualnega rodu v matični domovini?
Zadnji v dolgi verigi raznih neljubih pojavov v slovenski kulturi je najnovejša, zelo čudna zamenjava uredništev osrednjih revij Sodobnosti in Problemov. To je kljub vsemu utemeljevanju in opravičevanju korak nazaj, ker ni bila izvedena demokratično, to je na podlagi svobodni; javne debate. Ker je to, kar pravim, v tisku objavljeno mnenje mlade generacije iz domovine (Tribuna, List slovenskih študentov) lako upravičeno trdim, da vendar obstoja neki linearen razvoj k vedno večji zainteresiranosti za usodo skupnosti, k vedno večjemu subjektivnemu napredku t.j k spontanemu zavzemanju stališča in odgovornosti, kar je vse v veliki meri zasluga mlade marksistične generacije, njenega spopada z uradno sholastiko.
Kaj sodite o tukajšnjem in na splošno o slu. venskem tisku?
Pomanjkanje sredstev v zamejstvu manj boli, kot pa pomanjkanje pravih in sposobnih ljudi. Nezanimanje mladine za naš tisk je splošen pojav dobe, kar pa bi lahko omilili s primerno vzgojo in manj oportunističnim tiskom.
Kdo se vam zdi v intelektualnem pogledu naj-j zanimivejša osebnost na Dunaju in v čem je po vašem mnenju zanimiva tudi za Slovence?
Leva katoličana psiholog Daim in zgodovinar Heer zaradi poskusov stvarnega spoznanja in zbliževanja med ljudmi. Heer je celo osvetlil dobo reformacije na Slovenskem na poseben, zelo izvi. ren način. Tudi s tem bomo morali seznaniti našo javnost. Nadalje kardinal Konig, zaradi ostrine in nekonformističnega spopada z negativnimi pojavi v življenju katoličanov Mladi socialist, publicist Nenning, ki se ne boji boja zoper klikarstvo in obrambo največkrat zelo osebnih interesov vodstva stranke. Komunist Ernst Fischer, zaradi njegovega boja za pristnost in nekonformizem v marksistični kritiki umetnosti. Tudi v Sloveniji ga nekateri citirajo in cenijo.
Kakšno čtivo vas privlačuje?
Aktualno kulturno in politično poročanje, filozofske in sociološke razprave, v leposlovju pa poezija in problemska proza.
Katere naše ali tuje prdbleme bi najrajši preštudirali?
Kot agronoma me zanima položaj našega kmetijstva, posebno v Sloveniji. Kot vrtni arhitekt bi
(Nadaljevanje na strani 14)
GOSPODARSTVO
Svinina zopet upoštevana
podpirali gonjo proti prašičevim ikrogi, ki imajo posebne interese v oljarstvu Prvi, ki je nastopil v obrambo prašičevine, je docent živilske higiene na univerzi v Bologni. Končno pa so bili pojmi razčiščeni na nedavnem sestanku v Padovi, kjer je 'bil glavni predmet razpravljanja »Meso v človekovi prehrani«. Na tem sestanku je z najtehtnejšimi argumenti zagovarjal večjo potrošnjo prašičevtine docent »zdravniške posebne patologije in klinične metodologije« na vseučilišču v Padovi, ki je imenoval nerazpoloženje proti prašičev in i za predsodek brez podlage.
Tako je svinjsko meso zmagalo 'tudi v Italiji, kjer so prašiči že postali neikaliiko dražji. Veliko povpraševanje pa je le po mesnatih prašičih, med,tem ko trg zame-, marja mastne, težje od 120 kg, katerih se tudi ne izplača pitati naprej, 'ker zelo slabo plačajo použito krmo.
ŠKODLJIVCI V POHIŠTVU
Mnogi tožijo, da njih pohištvo razjedajo različni črvi, ki delajo večje in manjše rove v les. Oškodovanci vprašujejo po za-
tKSifMM • ' .... I8I>	—	«£ISkNlj
;-'olo M. Magajna
ščitnih sredstvih, od katerih pa ne najdejo nobenega popolnoma zanesljivega.
V zadnjem času uporabljajo v skladiščih lesa toploto, ki se je izkazala ikot najbolj zanesljivo sredstvo za razkuženje lesa in uničenje vseh živalskih in precej glivičnih škodljivcev.
Neobdelan les in lesene predmete zložijo v posebno lopo ali prostor, ki se lahko dobro zapre. Vse špranje morajo biti dobro zadelane. Iz generatorja ali proizvajalca toplote na nafto so speljane v dotični prostor široke cevi, tki prenašajo toploto. Pri toploti 62° C zadostuje 10 minut ogrevanja, da zamrejo vsi živalski škodljivci. Če je toplota nižja, je potrebno več časa ogrevati, in sicer: pri 60" C minut 13; pri 58" C minut 15, pri 55» C minut 30, pri 50" C pa minut 90. Nižje toplote niso primerne.
Kaj nam bo prineslo leto 1965?
Iz uradnih podatkov izhaja,. da se je v občinah z nad 5.000 prebivavci v prvih 6 mesecih letošnjega leta klanje goveje živine v primeri z lanskim skrčilo za 11 %, klanje prašičev pa sc je zvišalo za 13%. Razlika je torej velika. A kje tičijo vzroki temu pojavu? Izvedenci navajajo tri vzroke: Predvsem je nekaj prispevala propaganda za uživanje prašičjega mesa. Mnogo več pa je vplivalo dejstvo, da je svinina znatno cenejša od, govedine in razlika nižjega izdatka ima določeno vlogo v knjigovodstvu gospodinj, posebno sedaj, ko nismo več v dobi egiptovskih mastnih krav. Mogoče pa je odločilno vplivalo zdravniško mnenje, ki se je v zadnjem času v tem oziru popolnoma spremenilo. To pa samo v Italiji, kjer so dolžili svinino, da kvarno vpliva na jetra in celotni prebavni ustroj, da povzroča in pospešuje arteriosklerozo ( = poapnenje žil) itd. V Nemčiji, Angliji, Franciji, ZDA in v drugih državah ni bilo potrebno spreminjati nobenega mnenja v korist prašičevine, ker je v teh državah to meso vedno bilo v čislih in je prebivalstva vedno šlo v slast. Mogoče so v Italiji
VPRAŠANJE JUSARSKIH ZEMLJIŠČ V NABREŽINI
Kol smo poročali, je deželni svetovalec Slov. Skupnosti dr. škerk pred kratkim! nas'ovil na deželno vlado interpelacijo, v kateri se je dotaknil vprašanja jusarskih zemljišč, zlasti v zvezi s preiskavami, ki jih je v Nabrežini nedavno tega izvedel Komisariat za likvidacijo jusarskih pravic in ki so vzbudili precejšnjo zaskrbljenost v tamkajšnji javnosti. Dr. škerk je opozoril, da spada vprašanje jusarskih zemljišč^ v pristojnost dežele in je zato naprosil deželno vlado, naj posreduje, da Komisariat za likvidacijo jusarskih pravic ničesar ne u-krepa, dokler ne izidejo izvršilne zakonske norme, ki bodo omogočale, da bo o celotni zadevi sklepal pristojni deželni organ.
Pred dnevi je dr. škerk prejel od, deželnega odbornika dr. Comellija odgovor na omenjeno interpelacijo 'ki se med, drugim tako'e glasi: »Glede na razloge, ki jih navajate, Vam zagotavljam, da se je naš urad zanimal pri Komisariatu za likvidacijo jusarskih pravic in poudaril potrebo, naj se sprejme zahteva, da se začasno prekinejo preiskave v občini Devin-Nabrežina.«
Upamo, da so s to intervencija stvari postavljene na pravo mesto: kjer obstaja vprašanje jusarskih zemljišč, naj se prične reševati v okviru pristojnih deželnih organov, kjer tega problema ni, pa ga ni treba umetno ustvariti.
KONCERT BOŽIČNIH PESMI V TRSTU
V nedeljo. 27. decembra, bo ob 16. uri v cerkvi sv. Antona Novega koncert božičnih pesmi. Končen prirej a Zveza slovenskih cckvenih pevskih zborov.
Današnji človek se čedalje bolj zanima za bodočnost. Sicer pa to ni nič novega in tudi nič čudnega, še prav posebno ne v današnjih nemir, nih in negotovih časih. Kaj nam bo prineslo 'eto 1965? Dragi bralci, če verjamete ali ne, prav nič dobre napovedi ne prihajajo iz kozmosa. Zelo, zelo slabo kaže in če se ljudje ne bodo poboljšali, bodo resnično prišle nad človeštvo vse napovedane nesreče.
Leto 1965 se nam predstavlja v znamenju planeta Saturna, ki prevzame oblast nad letom 21. marca. Saturn na spločno pomeni »veliko nesrečo«. Fa začnimo kar od kraja: Prvi neugodni vplivi se začenjajo pojavljati proti koncu februarja. Zarad. ostrih napadov opozicije st bodo nekatere vlade in državni poglavarji znašli v neugodnem položaju. Prizadete bodo predvsem visoke osebnosti, ker jim preti velika nevarnost. Neugodno bo tudi za kmetijstvo, gradbeništvo, rudarstvo, industrijo, pro met itd. V nekaterih državah bodo imeli socialnc težkoče, nepovoljno zdravstveno stanje, zagonetne smrti; vzpon kriminalnosti. (Slabo za Portugalsko, Iran, Brazilijo). Do konca marca bo vladalo nekakšno premirje. Toda že 29. marca nastopi zelo kritična konstelacija, zaradi česar se predvidevajo nenadni izbruhi stavk, splošni delavski nemiri, revolucionarne spletke in celo udari v nekaterih državah. Zaradi elementarnih katastrof (nevihte, usadi, požari, eksplozije, rudniške nesreče) bo v nekaterih državah zelo prizadeto kmetijstvo in živinoreja. Tudi industrijski predeli, promet in letalski promet, znajo utrpeti škofio. Pojavijo se lahko nevsak. danje bolezni. Nesreče tudi nai znanstvenem, tehničnem in medicinskem področju in seveda finančni polomi. (Zelo neugodno za Švico, Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo, Brazilijo).
Pod konstelacijo 1. aprila se predvidevajo nemiri v višjih političnih krogih in zaplet mednarodne politike. Nevarnost preti državnikom in politikom. Spori na socialnem področju, javni škandali, izsiljevanja, zagonetne smrti. Neugodno za zdravnike in bolničarje (stavke?). Množične nesreče v podjetjih, poplave, potresi, plazovi, nesreče na morju in v rudnikih. V nekaterih državah bo prišlo do uporov in vojaškega nastopa. Kriza na gospodarskem in finančnem področju, pretres valute, nadalje lakota, epidemije in revščina.
V tem ritmu gre življenje do konca maja, ko nastopi popoln sončni mrk. Splošna napetost bo še ]
vedno vladala in nekje preti celo vojna nevarnost. Slišali bomo o velikih prometnih nesrečah tako na cesti, na železnici, v zraku in. pri vesoljskih poletih. Nemire je treba pričakovati v Grčiji, Turčji, Egiptu Iraku in Iranu ter v Srednji in Južni Ameriki! Poleg vsega elementarne nesreče. Prva poletna konstelacija (9. julija) bo zelo ugodno vplivala na vsa življenjska področja. Toda že od /17. avgusta dalje bodo prišle nad svet že prej omenjene neprilike in nesreče. Zelo napeto bo od 9. do 16. septembra. Prisostvovali bomo bojem za oblast v vladnih kro-gih, pa tudi delavci bodo nastopili za svoje pravice, ker bo avtomatizacija poslabšala delovna razmerja. škode v poljedelstvu (živalska kuga). Nekateri >oblasti žejni« hujskajo ljudske množice na upor, zaradi cesar se zna pojaviti revolucionarna zmešnjava. Sicer pa bo: podkupovanje, zvijače, ponarejanje, goljufije, vohunstvo, zločini proti morali.
Jesenska »velika konjunktura« (10. okt.) bo imela dolgoročne posledice. Ta konjunktura, ki je prvič nastopila v zadnjem stoletju, napoveduje zelo nemirne in revolucionarno razpoložene čase. Možna je revolucija v svetovnem redu, prevrat na svetovnem delovnem tržišču, nov svetovni delovni načrt, revolucija v znanosti, medicini in prehrani. Pričakovati je velike politične nemire in boje v nekaterih državah, nadaije revolucije, krvava dejanja, eksplozije, množične katastrofe, elementarne katastrofe, potrese, vulkanske izbruhe, itd., padec denarnih kurzov in zmešnjava na svetovni borzi. V tem ritmu gremo do 9. decembra, ko bomo slišali o novih odkritjih in iznajdbah ter o novih izžareval-nih materijah. V elektronski materiji bodo nastopih novi impulzi. Rravnotako bomo dobili nove načine zdravljenja v kirurgiji, nove stroje in načine Drodukcije, novo tehnično orožje in razne druge iznajdbe.
COSMOASTRO
ŠPORTNI 1P ]R K O JL E ID
TRIJE
(Nadaljevanje z 11. strani)
Ioda študentje v domu smo si le znali ustvariti nekaj božičnega razpoloženja. Dejansko smo bili razdeljeni v manjše prijateljske skupine, ki so si skupaj »organizirale« praznovanje božiča. Tisti, ki so imeli dekleta, so preživeli večerne ure, do zatemnitve, z njimi na njihovih domovih, 'kot gostje. Drugi pa smo obhajali svoti večer v Domu. Večerja v Ljudski kuhinji je bila malo boljša kot ponavadi, pa tudi drugače smo si preskrbeli kaj za priboljšek, od tistega, kar smo zaslužili z instrukcijami ali z raanimi priložnostnimi deli. Moj brat je izrezljaval jaslice iz lesa in jih prodajal, da je prišel do kakega drobiža. Toda nocoj ga ni bilo v Domu, sveti večer je sklenil obhajati v družbi svoje zaročenke in skupnih prijateljev. Tako sem obhajal božič z dvema prijateljema. Božičnega drevesa seveda ni bilo, toda jaslic ni manjkalo, marsikdo si jih je postavil ob postelji v skupni spalnici ali v kakem drugem mirnem kotčku Doma.
Spominjam se, da smo dolgo poslušali francoske radijske postaje, kjer so nastopali otroški zbori, ki so peli božične pesmi. Vmes so pošiljali otrobi svojim očetom v ujetništvu božične pozdrave. Bilo je pretresljivo. Spominjam se tudi, da je potem nekdo naravnal radio na nemško vojaško radijsko postajo Beograd in da smo poslušali pesem
v
eici
»Lili Marlen«. Vsaj tedaj nam še neznana pevka nas je čudno pretresla s svojim temnim glasom, prav tako pa tudi otožna melodija, ki jo je sicer pošiljal v eter vojaški oddajnik, vendar je zvenelo v njej tudi hrepenenje nemškega človeka po miru, po sreči, po bratstvu med ljudmi, pa tudi podzavesten odpor proti vojni.
Seveda nismo pozabili poslušati zadnjega angleškega vojnega poročila.
Potem smo se še dolgo razgovarjali o bodočnosti, tudi zato, da bi pregnali žalostne misli na domače na Štajerskem ali na Gorenjskem. Nekdo je kazal zemljevid bodoče Slovenije in razvnel se je pogovor o tem, če bomo imeli direktno ozemeljsko zvezo s Slovaško pri Bratislavi ali ne . . . Glede Koroške nismo imeli najmanjših dvomov. Narodna in državljanska svoboda sta začeli dobivati za nas konkreten pomen; na razočaranja pa nismo računali. Bili smo še premladi in preveč neizkušeni . .
Mladi intelektualni rod
Nadaljevanje z 12. strani)
hotel čim prej preštudirali problem pravega izoblikovanja pokopališč, posebej še obliko nagrobnih kamnov in primerno uporabo rastlin, kar bi vse moralo biti čim bolj enostavno in enotno. Z arhi-
| tekti in urbanisti bi morali določiti tipe modernih kraških hiš in okolju zivesto vrtno oblikovanje, kakor tudi zakone za zaščito narave, ki so ravno v Italiji zelo pomanjkljivi.
In kaj bi najrajši napisali?
Razpravo o subjektivizmu in objektivizmu v filozofiji, v kolikor m ibo to zaradi poklicnih ob. veznosti sploh mogoče tako kot si želim.
Kaj se vam zdi v danih razmerah najnujnejša naloga za mladega intelektualca na sploh in za slo. venskega posebej?
Boj za življenje brez nasilja in vojn in za pogoje, ki naj bi pomagali uresničiti človekovo osebnost. Premagovanje nezdravih 'lastnosti v posamezniku, kot sta jo egoistično samougodje dn zaprtost, zavzemanje za pošteno in odkrito duhovno tekmo, brez strahu pred sodbo javnosti in njenimi neprijetnimi reakcijami. Zaradi tega se mnogi mladi izobraženci, pa tudi starejši, ne upajo pojaviti v javnosti. Tako umikanje pred odgovornostjo je slabo spričevalo za posameznike, deloma tudi za vzgojo v' naših šolah in za splošno kulturno ozračje pri nas in tudi v Sloveniji. Kdaj bomo lahko navezovali svobodne kulturne stike s kulturnimi delavci v domovini, prosto sodelovali v revijah na obeh straneh meje, kdaj bomo lahko vabili take kulturne delavce, ki niso samo muzejske zanimivosti? Prisotnost kake mlade nekonformistične osebnosti iz domovine pri gledališki diskusiji za dijake v novem kulturnem domu bi gotovo povečala zanimanje mladih ljudi za kulturo.
V tekmi parov je zmagala se:;'ava Stanek Miko (Češkoslovaška), ki je premagala švedski par Al-ser-Johansson z rezultatom 3-2. Angležinji Shanon in Rowe pa sta si osvojili naslov z zmago nad
Lestvica je naslednja:
1. Don SchOllander (USA)
2. Abebe Bikila (Abesinija)
3. Peter Sneli (Nova Zelandija)
4. Dawn Fraser (Avstralija)
5. Marv Rand (Velika Britanija)
6. Pele (Brazilija)
7. Jack Nicklaus (USA)
8. Marielle Goitschel (Francija)
9. Pierre Jonqueres d’Oriola (Francija)
10. Anton Geeskink (Holandija)
Seveda ta lestvica marsikoga ne zadovolji, ker se zdi, da je Peter Wilson precej pristranski. V njej je odmeril kar tri mesta atletom iz britanskega Commomvealtha, z Združenimi državami vred pa je pet atletov iz anglosaških držav in kar dva iiz Francije, ki v športnem pogledu danes bolj malo pomeni, medtem ko z izjemo enega Holandca ni uvrstil v lestvico prav nobenega drugega Evropejca in vendar imajo n. pr. Nemci in Rusi precej odličnih atletov.
Nekoliko preseneča tudi uvrstitev nogometaša Peleja v to lestvico, saj Pelc letos nikakor ni tako zelo briljiral. Zdi se, da je storil Peter Wilson to zato, da bi se polaskal Južnoameričanom, ki sicer v športnem pogledu letos niso mnogo pokazali, zlasti ne na olimpiadi. Pač pa ni ugovarjati temu, da je uvrstil na drugo mesto odličnega abesinskega maratonca Bikilo, ki je že dtrugič zmagal na olimpiadi, čeprav letos ni tekel bos, 'kot so nekateri poročali. Po tem bi lahko sklepali, da tudi prvič ni zmagal zaradi tega, ker je.. . tekel bos, čeprav ga zdaj razni tekači v tem posnemajo.
Po evropskem prvenstvu v ping-pongu
Jugoslovanski namiznoteniški rop rezan tanci ni uspelo, da bi letos na Švedskem ponovila berlinsko zmago in si spet osvojila častni naslov evropskega prvaka namiznoteniških ekip. Markovič, Korpa in Vecko so sicer v svoji skupini porazili vse države (VVales, Luksemburg, Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo) in se uvrstili na prvo mesto v drugi skupini pred CSSR. Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Zelo naporno je bilo zadnje srečanje med »plavimi« in igravci iz Zahodne Nemčije, ki so klonili s tesnim 4-5! V
romunskim parom Aloksandru-Constaintinescu 3-1. V zadnjem tekmovanju (mešani pari) je zmagala Madžarska (Rogasz-Lukacz), ki je premagala s tesnim 3-2 češki par: Miko-Luzova.
Ce ocenimo posamezne tekme s točkami (3-1 v posameznih disciplinah in 4-2 v ekipnih), bomo dobili naslednjo vrednostno lestvico (v oklepaju število tako prvih kot drugih mest): 1. MADŽARSKA 10 (2-3), 2. ŠVEDSKA 8 (2-1), 3. ANGLIJA 2 (-0), 4. CSSR 4 (1-1), 5. JUGOSLAVIJA 2 (0-1) in 6. ROMUNIJA I (0-1).
(dt)
DESET NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV LETA 1964
prvi skupini sta se na prvih d v'e h mestih znašli Švedska in Romunija, 3. je bila Madžarska in 4. Anglija. Šved je so nepričakovano izg ibili proti Angliji in odigrali odločilna tekmo z Romunijo, ki pa se je končala zanje dobro z izidom: 5-3.
Zelo zanimiv je bil finalni boj med Jugoslavijo in švedsko. Jugoslovani so si osvojili prvi dve točki, toda Alser (dotlej neporažen!) in Johans son sta. kmalu izenačila. Korpa je spet povede; z zmago nad Odenom (ki je zamenjal Baiharda), toda to je b i zadnji uspeh plavih. Vecko j 3 izgubil z Alserjem, nato Korpa z Johanssonom. Alser je zabeležil končno zmag.) na I Markovičem ter prinesel Švedsk; častni nadov prvaka. Končni izid je bil naslednji: Jugoslavija 3, Švedska 5.
V ženski konkurenci je zmagala Anglija, ki je v finalu porazla (3-1) Madžarsko. Jugoslavija se je uvrstila na deveto mesto!
Namiznoteniški igravci so se nato borili tudi za ostale posamezne naslove. Pri moških sta se v finalu spoprijela Šved Johansson in Madžar Bercziik. Zmagal je domačin z izidom 3-1. Na l iv prvakinje je osvojila Mn 'žarka Foeldy, ki je v zaključni tekmi premagala rojakinjo Juricovo z iaidorn 3-0.
Znani britanski športni časnikar Peter Wilson je sestavil za »Dailv Mirror« lestvico desetih najboljših atletov na svetu v letu 1964. Zdaj je prešlo namreč že v tradicijo objavljati lake lestvice ob koncu leta.
Na prvo meslo je uvrstil mladega ameriškega plavalca Dona Schollaroderja, ki je bil presenečenje tokijske olimpiade, kjer si je nabral toliko zlati kakor še noben športnik na nobeni olimpiadi.
Nekaj besed o dvanajstih avtomobilih srednje vrste
Kakšen avto naj si kupim?
Marsikdo si je že zastavili lo vprašanje, ko je začel razmišljati o avtomobilih. Kupil bom avto srednje vrste, niti luksuznega niti tipa 503 ali 600. Toda italijanske ali tuje znamke?
Skušali mu bomo pomagati z nekaterimi podatki. Večina avtomobilov evropske izdelave ima le dvoje vrat (če se doplača 50.000 lir, lahko ima tudi štiri), le avtomobili znamke Renault 4 L in R 8, FIAT 1100 D ter Simca 100 imajo štiri vrata. Povsod so le štirje sedeži (Bord Cortina in Ford Taunus imata enega več).
Povprečni avtomobil (če upoštevamo srednjo mero vseh dvanajst omenjenih znamk), naj bi imel le značilnosti: dvoje vrat in štiri sedeže, dolg naj bi bil 394 cm širok 151, visok 142, te''tal naj bi 744 kg, imel naj bi motor spredaj in štiri cilindre, 1047 kem in 47,5 CV, hlajenje naj bi bilo z \odo, zavore naj bi bile na boben, naivečja hitrost naj bi znašala 124.5 kmh, z enim litrom bencina naj bi prevozil 10,5 km te" naj bi stal približno 959.000 lir.
Oglejmo si zdaj še ostale karakteristike evropskih avtomobilov. Srednja dolžina je 394 cm, najdaljši avtomobil pa je Ford Cortina (427 cm) in najkrajši pa Renault 4 L (361 cm); najširši avto je Ford Cortina 159 cm (isto širino ima tudi Foid Taunus), najožja pa sta Ford Anglia in FIAT 1100 (146 cm); najvišji avtomobil je FIAT 1100 (147 cm), najnižii pa Vauxal! Viva (135 cm); najtežji avlo je FIAT 1100 (895 kg), najlažji pa Opel Kadett (670 kg). Skoraj vsi avtomobili imajo motor spredaj, le Volkswagen, Simcn 1000 in Renault R 8 ga imajo zadaj. Število cilindrov je povsod enako (4), le DKW ima enega manj. Največ kem ima FIAT 1100 D (1221 kem) najmanj pa Renault 4 L (845 kem), največ KS ima Inno-cenli A 40 S (58), najmanj pa Renault 4 L. Hlajenje je povsod na vodo, le Volksvvagen ima ga na zrak, zavore so povsod na boben, le DKW in Renault R 8 jih imata na disk. Najhitrejše vozilo je FIAT 1100, najpočasneje pa Renault 4 L Na j dražje vozilo je DKW, ki stane 1,160.000, na jbolj poceni pa Renault 4 L. Pri največji hitrosti porabijo največ bencina DKW, Ford Cortina in FIAT 1100, najmanj pa Ford Anglia.
Ker smo že pri tem, moramo po veda' i še dru ge značilnosti omenjenih avtomobilov. DKW F 12 je zelo močno vozilo, hitro, udobno, lepo izdelano z \ clikim prostorom za kovčke, tiho, z dobrimi zavorami ter zelo stabilno; po drugi strani pa in zelo poceni; je drago, troši mnogo bencina in vzmeti so zelo trde. Volkswagen je čvrst avtomobil, z odlično barvo, zelo trajen in hiter, velika kolesa omogočajo potovanje tudi po neravnih tleh, ima dobre zavore; slabost tega po karoseriji čudnega avtomobila je tesnoba, majhna vidljivost, nerodnost pri vstopu, majhen prostor za kovčke, velika občutljivost za veter in slaba »drža« ceste.
Ford Cortina je zelo dobro vozilo, k; vsem z nečim ustreza hitro, po drugi strani pa nima stabilnosti in opaža se slabo zaviranje. Ford Anglia je zelo čvrst, dobro se oprijema ceste, zelo lepo izdelan, zelo trpežen, hiter, udoben; po drugi strani zelo grdo karosiran, slabo zavira in malo časa vzdrži hitrost. Troši zelo malo bencina. Foid Taunus 12 M je zelo trpežen, odlično drži cesto, ker ima pogon spredaj, ima veliko prostora za kovčke, manevriranje je zelo lahko, je zelo tih in zelo lepo izpopolnjen; očitajo mu majhno moč, prevoziti je treba najmanj 10.000 km, da začne motor pravilno delovati, volan je prešibak in zaviranje nezadostno.
Opel Kadett je zelo živo vozilo (92 km tudi v tretji prestavil), udobno, hitro, zelo prostorno, z dobrim motorjem, z veliko kapaciteto za kovčke,
I čnimi vzmetmi, tiho in zelo iskano na t-V' šču. Slabo pa drži cesto in posebno, če je v njem
samo šofer. Na avtocesti lahko vozi z največ na 110 km na uro, zaviranje ni čvrsto. Vauxltall Viva je sestrična Opel Kadetta, ker spadata obe tovarni pod General Motors in ima približno iste značilnosti kot Kadett.
Innocenti A 40 S je zelo trden avtomobil, hiter, dobro drži cesto, porabi pa precej in pri hitrosti na 110 km se začne tresti. FIAT 1100 je najbolj komercialno vozilo, lepo izdelano, hitro, drži dobro cesto, le da je karoserija zastarela in da porabi precej bencina.
Simca 1000 je zelo moderno izdelana, hitra u-dobna, pregledna, dobro drži cesto, ima odlične zavore, volan je lahek; sedeži so trdi, nekoliko sc trese, prostor za kovčke ni velik, je nekoliko lahka, krhko izdelana. Renault R 8 je živ avto, z dobrimi zavorami, drži hitrost in cesto, zelo je udoben in prostoren, je pa prelahek in težko dostopen, motor mora biti vedno na sili. Renault 4 L je najbolj ekonomično vozilo, udobno in z dobrim motorjem, po drugi strani pa je zelo grdo izdelan, počasen in nevaren na ovinkih ter zelo glasen.
d. t.
INNOCENTI A 40 S
FORD CORTINA 1200
VOLKS-WAGEN 1200
FORD TAUNUS 12 M
F 12
FIAT j f OO P
vS 4- ■
FORD
'anglia
SIMCA
lOOO
VAUKHALL
VIVA
Katoliška knjigarna
GORICA - TRAVNIK
PIAZZA VITTORIA
PAPIRNICA KNJIGARNA DEVOCIONALIJE
Na drobno in debelo - Bogata izbira
Vinoagraria
VSE ZA NJIVO, TRTO, TRAVNIK -ZA HRAM, HLEV IN POLJE
GORICA - Piazza Vittoria, Travnik 4 Telefon 53-95
IMPORT	EXPORT
JOSIP KERSEVANI
di B. KERSEVANI & C. Soc. n. c. GORICA - Korzo Italija, 76	Tel.	26-43
BEVILACOUA BRUNA VD. BRIC
ZALOGA VINA IN LIKERJEV
GORICA Ul. della Croce, 4
Tel. 34-97
TRGOVINA JESTVIN
VELIŠČEK TEODOR
GORICA - Svetogorska cesta, 121 - Tel. 32-85
ZALOGA DRV PREMOGA in STAVBNEGA MATERIALA
GORICA - TRG CAVOUR, 6
Sajevic
TEL. 34-96
Dr. VRTOVEC Dominik
ČE Sl BRAT
V BRATUŽEVO KAVARNO
gorica
Dr. VRTOVEC Jože (jun.)
Specialista za ustne in zobne bolezni ustno kirurgijo in ortodontijo
TRST ul. Mercadante l/l - Tel. 68349 VIDEM	GORICA
ul. Aguileia 94/1 - Tel. 62798	Korzo	Italia	204/1	-	Tel.	5770
urn'
ii!
URARNA IN ZLATARNA 111!="
I
I...................L
DE
Dr. S. MAŠERA
TRST
Ul. Machiavelli, 28 - Tel. 23-339
TRST - Čampo S. Giacomo, 3 - Tel. 95-88'
Bogata izbira švicarskih ur in lično izdelane zlatnine
ZOBOZDRAVNIK
Dr. PAVEL PAVLICA
TRST - Ul. Ghega, 9 - Tel. 31-813
S^Lndrej c)5oib
'20 mr. ph.
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD « A U R O R A »
TRST - Ul. Cicerone, 4	Telefon 29-243
UVOZNO IZVOZNO PODJETJE
TECHNA
TRST - Ulica Ghega, 2 - Tel. 35-907 Telegram: TECHNALUIN
'Stolica
TRST - Ul. sv. Frančiška, 20 Tel. 61-792
Najnovejše slovenske knjige Šolske in pisarniške potrebščine ■ Jugoslovanski folklorni predmeti
želi vesel božič in srečno novo leto
vsem prijateljem dobre knjige
Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - ULICA TORREBIANCA, 21/11 Import - Export	Telefon	31-315
DESTILACIJA ESENC
J A N O V Š E K
Tvrdka ustanovljena leta 1883
TRST - BARKOVLJE - Tel. 29-963
TRGOVINA SANITARNIH PREDMETOV
MILAN ŠVAB-SOAVE
TRST, Ul. S. Giusto, 16 - Tel. 93-609
TRGOVINA Z OBUVALOM
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
Vivm&am
TRST - U. G. Vasari, 10 - Tel. 96-661
Oglejte si našo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev po zelo ugodnih cenah
GEC ro',an
Trg Tra i Rivi, 2 - Tel. 31-198
vošči vesele praznike!
GOSTILNA
KROJAŠKI SALON ZA DAME IN GOSPODE
M. MOZETIČ
TRST - Trg Garibaldi 11 - Tel. 90-280
Velika izbira modernega blaga Plačilne olajšave
KROJAČNICA	K	O	Š	I/	T	A
TRST - Viale d'Annunzio ll/l - Tel. 95-498
(Poslopje kina «Capitol»)
Želi vsem klientom vesele praznike!
Ostrouška
TRST - Ul S. Nicolo, 1 - Tel. 37-918
ZNANI TAPETNIK
PAHOR MARIJ
TRST - Ulica S. Anastasio, 12 - Tel. 61-218 Sprejema vsakovrstna naročila in popravila.
L
IVmetL/sfza zcidr
TRST, Ul. U. Foscolo, 1 . Tel. 94-386 Želi cenjenim klientom srečno novo leto!
uga
ZALOGA TEPIH. PAPIRJA
T. PANJEK GODINA
TRST . Ul. Mazzini, 7	Tel.	37-636
MANUFAKTURA IN PAPIRNICA
MILAN SANCIN
TRST . Strada Vecchia delFIstria, 60
Telefon 55.439
TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN MODNO DROBNARIJO
TRST - UL. ROIANO, 2 - TEL. 32-515
Velika izbira po. najnižjih cenah!!!
URARNA IN ZLATARNA
GRUDEN KAREL
TRST - Ul. Battisti, 13
Tel. 96-306
KROJAČNICA
LADO PREMRU
TRST - Ul. Ginnastica, 35/1 - Tel. 45-447
Želi vsem klientom vesele praznike!
CVETLIČARNA
« S A V I N A »
TRST, Ul. Istria. 10 - Tel. 55-590
HOTEL	,9^7//'
TRST - Trg Oberdan, I ■ Tel. 24.157
vošči svojim cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo leto
MLEKARNA
MARTELANC VIDA
TRST - Ul. Miramare, 50 - Tel. 29-345
vošči vsem cenj. odjemavcem vesele praznike
BUFFET
TRST - Ul. Cassa di Risparmio, 3 - Tel. 35-301
Kranjske klobase in kraški teran dobiš pri T O M A 2 I C U vsak dan
CVETLIČARNA
MARIJA LIPOVEC
TRST, Trg Vico, 7 - Tel., 41-511
Podjetje VLADO ŠVARA
Elektromehanična delavnica za avtomobile in motocikle
TRST - Ulica Giulia, 28 - Tel. 96-742
BIFE'
M
irio
NAJLEPSE CVETLICE DOBITE PRI
« I V A N K I »
TRST - UL DelFIstria, 10 - Tel. 95-052
TRST - UL. GHEGA 3 - TEL. 24-780
vošči vsem vesele praznike
MIRODILNICA
Č E K E T
TRST - Ul. Solitario, Tel. 95-442
želi odjemavcem vesele praznike!
MIRAM KURET
ZALOGA VINA, LIKERJEV - UVOZ - IZVOZ TRST, Ul. Valdirivo, 3 - Tel. 28-926
želi svojim odjemavcem uspešno novo leto!
TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO
TRST Trg S. Giovanni, 1 - Tel. 35-019
Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik za vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emaj. la, nerjavečega (Itiox) jekla, itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike
PRODAJA TUDI NA OBROKE
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemavcem in prijateljem
TRGOVINA JESTVIN
Resinovič Franc
TRST - Trg sv. Frančiška, 8 - Tel. 36-809
TRGOVINA Z JESTVINAMI
MILAN BEVK
TRST - Ul. D'Annunzio, 9
Telefon 41-572
Avgust Ščuka
TRGOVINA JESTVIN TRST - Ul. Commerciale, 94 - Tel. 35-030
Vesele praznike
TRGOVINA JESTVIN
Alojz Jerkič
Trst - Str. Vecchiat delNstria, 64 - Tel. 41-175
vsem svojim odjemavcem in prijateljem želi vesel božič in uspeha polno novo leto!
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemavcem
TRGOVINA JESTVIN
Avgust Gregorič
TRST - Ul, Commerciale, 25'- Tel. 29-658
GOSTILNA
NINI
Vošči cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto 1965 TRST - Ul. Valdirivo, 32 - Tel. 38-915
Želite dobro hrano in pijačo?
GOSTILNA
«AL GAMBERO»(Pri Raku) TRST - Ul. Udine, 27 - Tel. 24-938
Vam bo gotovo ustregla
tiskarna
trsi - ul to a sv, frančiška 20
PEKARNA
FRANČEŠKIN
TRST - Trg Liberta, 6 - Tel. 38-984
Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem odjemavcem
RIBARNICA
PERTOT MARČELA
TRST - Barkovlje, Ul. Perarolo, 2 - Tel. 28-415
želi vsem vesele praznike
Trgovina kmetijskih strojev in orodja
Marinac Vladislav
Trst - Str. Vecchia delNstria, 64 - Tel. 41-176
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine vošči vsem odjemavcem vesele praznike
VSE ZA KMETOVALCE
TRST - Ul. Milano, 18 - Tel. 35-169
Krma za živino - Žita - Umetna gnojila • Žveplo - Modra galica - Poljedelski stroji Orodje - Vsakovrstna semena
Zastopnik za Trst in Gorico svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice AGRIA
Vesele praznike želi
ZNANA TiCGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM DROBNARIJO
Pe~ v Pavel Čepar
TRST - l/^Jldine, 36 - Tel. 28-296
Pi ležemo vas z najboljšim blagom! G. jčite nas in se prepričajte!
TRGOVINA Z JESTVINAMI
ANDREJ OBERSNEL
TRST ■ Ul. Maiolica, 1 - Tel. 93-070
TRGOVINA JESTVIN
ANTON ŠVARA
KATINARA - Str, Fiume, 103 - Tel. 90-665
želi svojim odjemavcem vesele praznike
PEKARNA
M. FLAJBAN
TRST - Ul. Carducci, 15 - Tel. 35-166
vošči vsem vesele praznike
TRGOVINA JESTVIN
G R E G O R I M.
Ul. D'Alviano, 86 - Tel. 94-404
želi cenjenim odjemavcem vesele praznike
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA L. BOO.- VPLAČANIH L. 1BO.OOO.OOO
TRST - ULICA FABIO FILZI, ŠT. 10
TELEFON ŠT. 38101, 38045
BRZOJAVNI NASLOV: BAIUKRED
T R S T - Ul. Carducci, 15 - Tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
Giacoino Vatovec Succ.
TRST
Ul. Torrebianca, 19 - Tel. 23-587, 37-561
IMPORT - EXPORT
vošči vesele prazni'ke vsem znancem in prijateljem
Vesel £>ožič in srečno novo leto 1965 želi TRGOVINA Z JESTVINAMI
VIŠINI
TRST - Ul. Roma, 15 - Tel. 23-094
ZNANO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
KANOBEL MEDARD
TRST - Ul. Ghirlandaio 42 - Tel. 90-812
se ooslavlia' od svoie dejavnosti irT želi vsem znancem in prijateljem vesel božič in obilo uspeha v novem letu
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI	
	E U R O T E X
	(MARIO FERFOLJA)
TRST - Ul.	Mazzini, 46 - Tel. 94-550
že	i svojim cenjenim odjemavcem
tu	in onstran meje vesele praznike!
GOSTILNA
KOBOL (Jadran )
TRST. Via delNndustria 16 (Sv. Jakob) Tel 44-505
žali vesel božič in srečno novo leto
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST - Ul. Miramare, 29 - Tel. 29-322
Popolna oprema za električne kuhinje, lestenci in vse vrste električnih luži klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila
Obilo uspeha in sreče v novem letu 1965 želi cenjenim odjemavcem
Trgovina jestvin OREL JOŽE
TRST - Ul. Geppa, 8 - Tel. 23-869
ZALOGA DRV IN PREMOGA
ANTON FLORIDAN
TRST - Ulica Ricci, 4 - Tel. 95-714
OPČINE
URARNA IN ZLATARNy
ALOJZ SOS I7
OPČINE - Narodna ulica', 44 - Tel. 221-641
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH
Z. Z O. p.
OPČINE, Alpinska ulica, 85
Telefon 221-054
TRGOVINA IN PEKARNA
ZORA COK
OPČINE, Narodna ulica. 61 Tel. 221-046
GOSTILNA
EMILIJA SOSIČ - VREMEC
OPČINE - Narodna ulica, 65
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1965
RESTAVRACIJA
DANEU
OPČINE - Narodna ulica, 194 Tel. 221-241
Vsem cenjenim gostom želi vesel božič in uspeha polno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA
OPČINE
PROSESKA ulica Vedno založena s prvovrstnimi vini
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA
CELESTIN DANEU - DANIELI
OPČINE - Narodna ulica, 77 - Telefon 221-034
Vesel božič in srečno novo leto želi:
URARNA IN ZLATARNA
ANTON MALALAN
OPČINE - Proseška, 18 - Telefon 221-465 (Pri cerkvi)
TRGOVINA JESTVIN
Josip Škabar
OPČINE, Narodna ulica. 42 Tel. 221-026
se vljudno priporoča svojim odjemalcem tu in onkraj meje
MLEKARNA	D	O L F I
OPČINE - Narodna ul., 48 - Tel. 221-274 želi cenjenim klientom vesele praznike
JESTVINE
V I D A U
BANI - Tel. 221-387
svojim odjemavcem želi srečno novo leto!
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA
Daneu Alojzij
OPČINE - Proseška ul., 13 - Tel. 221-044
				
VELIKI REPEN		PROSEK		REPENTABOR
				
GOSTILNA	
	KRIŽMAN
	VELIKI REPEN - Tel. 221-361
vošči svojim	gostom in prijateljem
srečno novo	leto!
MANUFAKTURNA TRGOVINA
RAFAEL ŠTOKA
PROSEK - Tel. 22-51-21
vošči klientom in znancem srečno novo leto
ZGONIK
GOSTILNA
GUŠTIN
ZGONIK - Telefon 22-51-02
TRGOVINA JESTVIN
ZDRAVKO KANTE
PROSEK - Tel. 221-527
HOTEL «KRAS»
REPENTABOR - Tel. 221-331
vošči svojim gostom srečno novo leto
SV. KRIŽ
GOSTILNA
DOLENC
PROSEK-Devinščina 3 - Tel. 221-319
MESNICA
DE LORENZI
SV. KRIŽ, 144 - Tel. 22-51-07
vešči svojim odjemavcem srečno novo leto!
Hu>pu>ite i* figooftfialit hi or/ZciSaf o v finiem libtu
TREBČE
DEVIN
][
NABREŽINA
ZNANA GOSTILNA IN TOBAKARNA
KRALJ
TREBČE
vošči vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
JOŽE MOŽINA
TREBČE št. 49
CEROVLJE
GOSTILNA
L E G I Š A
CEROVLJE - Tel. 20-176
SESLJAN
TERČON IZIDOR
ŽELEZNINA, GRADBENI MATERIAL itd.
TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN JOSIP
DEVIN, 50 - Tel. 20-839
vošči vsem odjemalcem vesel božič in uspeha polno novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
DEVIN	Tel.	20-844
vošči vsem odjemalcem vesel božič in uspeha polno novo leto!
GOSTILNA
PLES
DEVIN	Tel.	20-840
Se priporoča!
SESLJAN, 27
Tel. 20-220
BAZOVICA
MEDJA VAS
Vsel božič in uspeha polno novo leto želi
GOSTILNA
GOSTILNA
£rideriJ! Segiša
MEDJA VAS
TELEFON 20-842
llu P&Mi
(Zora PresI)
BAZOVICA, št. 95
CENJENIM GOSTOM GOSTILNE
JEZERO
99
i?ri Sipi
99
GOSTILNA
GUSTINČIČ
JEZERO št. 7
vošči gostom in prijateljem srečno novo leto
BAZOVICA, št. 5
želi lastnik MAKS HROBAT
mnogo uspeha v novem letu!
TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV
MIRO FRANČEŠKIN
NABREŽINA CENTER - Tel. 20-238
ŽELEZNINA, GRADBENI MATERIAL, itd.
TERČON JOSIP
NABREŽINA 124 - Tel. 20-122
VIŽOVLJE
GOSTILNA
«PRI LOVCU»>
VIŽOVLJE št. 1 - Tel. 20-152 Dobra kuhinja in pristna vina
BORŠT
GOSTILNA IN MESNICA
P E T A R O S
BORŠT 60 - Tel. 97-651
želi srečno novo leto!
DRAGA
GOSTILNA
ALBINA
DRAGA
vošči srečno novo leto in se toplo priporoča!
DOLINA
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP JERCOG
DOLINA št. 41
Tel. 97-613
JESTVINE
JOSIP JERJAN
DOLINA št. 69	Tel. 97-621
vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1965
GORICA
KLOBUČARNA
M. LEBAN
GORICA - Ul. Rastello,, 8 - Tel. 39-07
Lepa izbira moških klobukov - tudi znamke «Panizza» in «Barbisio» - ter ženskih in otroških klobukov, čepic, dežnikov itd.
ZNANA URARNA IN ZLATARNA
ŠULIGOJ
GORICA - Ul. Carducci, 49 (Gosposka ulica)
PODJETJE Trg Cavour, 9 Corso Verdi, 54	ČUK			 	1 GORICA Tel. 36-36 Tel. 21-60	AND. ČOTAR TRGOVINA ČEVLJEV GORICA, Ul. Rastello, 72 Tel. 36-67
			 — 				_	
			
Kmečka banka
Ustanovljena leta 1909
GORICA - ULICA MORELLI, 14 Telefon štev. 22-06
ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN NA DEBELO
VETRIH IVAN
UVOZ - IZVOZ
GORICA - Ulica Lantieri 5
Tel. 25-27
ELEKTRIČNE IN VODOVODNE NAPELJAVE
STANKO KOREN
GORICA - Ul. Mattioli, 11
Tel. 32-71
RESTAVRACIJA
ALL'UNIVERSITA'
pri Univerzi GORICA	Piazza	Vittoria,	3
r
n
"i
v 11)
Po povesil
0.
rise Miki Muster
i
235.	Četrti večer po Bareejevem odhodu si je po okusni večerji Pierrot prižgal pipo in začel hčerki pripovedovati doživljaje z zadnjega lova. Zmotil ga je šum pred vrati. Ne-peesa je odprla in Baree je stc.pil čez prag. Preden ga je utegnila Nopeesa veselo pozdraviti, je prestrašeno olistala. Pierrot je gledal, kakor da ne verjame svojim očem.
237. Sele čez nekaj časa je Nepeesa lahko premagala začudenje, ki jo je kar prikovalo k tlom. Pohitela je in postregla Bareeju z večerjo, katero je pospravil do zadnjega koščka. Potem ga je umila in mu namazala rane z medvedovo mastjo. Postlala mu je ob svoji postelji. Za ubogega Baresja je bil to prečudovit sprejem in pozdrav-
I
|SI
: ■ m: '
OA.V
1
236.	Baree je stradal tri dni, ker zaradi ohromele noge ni mo gel loviti. Upadel je bil in poln brazgotin, pokrit s krastami posušene krvi je bil bolj podoben strašilu kot ponosnemu volčjaku, ki je pred dnevi stekel v gozd. Pierrot se je nasmehnil: »Poglej, bil je pri volkovih, napadli so ga, en sam, vsi naenkrat. In ostal je živ! . . .«
238. Poslej je bilo prijateljstvo med Nepeeso in Bareejem še večje kot prej. Baree še pomislil ni na ponoven izlet v gozd, čeprav je zimske dneve preživljal večinoma na prostem. Spremljal je Pierrola in Nepeeso, kadar sta pregledovala nastavljene pasti. Nepeesa je to zimo še posebno pridno pomagala očetu in je vedno hodila z njim v gozd.
J
239. Zimski lov je bil bogat. Kožuhi so bili gosti in lova niso motili zimski viharji. Vsako peto 'krzno je postalo Nepeestna last. Toda Nepeesa svojega plena ni sama nosila domov. Spletla je dve košari in ju pritrdila Bareeju na hrbet. Baree j-’ pridno tovoril krzno, pa tudi zajce in veverice, ki jih je Pierrot nastavljal v pasli.
2-50. K > so se nekoč v začetku januarja obloženi vračali z lova, je Pierrot zagledal v neizhojenem snegu sledove krpelj, ki so vodili proti njegovemu domu. Obstal je in pozorno gledal. Krplje so bile velike, koraki so razodevali visokoraslega popotnika. Tudi Nepeesa je razumela. »To je trgovec iz Lac Baina!« je rekla. Pierrot je pokimal.