Poslcdnjc vcsfi. Politfčne novice iz naše »J.žave. Narodna skupščina je sklicana za sredo 30. junija. Politične novice iz drugih držav Za udeležbo pri procesijah bo izdajala v Nemčiji politična obla«t dovoljenja. Hitlerjanci so v kulturnem boju v Nemčiji že tako daleč, da je izšla te dni nova naredba vlade, ki se nanaša na nadzlranje cerkveno-verskih prireditev, pri katerih sodeluje mladina. Odslej bodo morale organizacije, katerih člani ali članice se želijo udeležiti procesij ali drugih cerkvenih prireditev, najmanj 15 dni poprej prositi za posebno dovoljenje politično oblast. Brez tega dovoljenja bo udeležba mladine pri procesijah strogo prepovedana. S španskih bojišč. Od zav2ete baskiške prestolice Bilbao prodirajo ztnagoviti nacionalisti v smeri na Santander. Bataljoni Baskov, ki so še pod orožjem, ao se odločili, da se predajo Francovi armadi in s« vršijo tozadevna pogajanja na francoskem ozemlju med predstavniki Baskov in Francove armade. Baske, ki se bodo baje prostovoljno predali zmagovalcem, cenijo na 30 do 35 tisoč mož. Za nadaljevairje oboroženega odpora na severnem bojišču so komunisti in anarhisti, ki hočejo uničiti vse vasi in mesta pred. prodirajočim na3protnikom. Na baskiškem ozemlju so bile nacionalistične čete 26. junija oddaljene 12 km od mesta Castro Urdialea v smeri proti Santanderu, ki je na severu še zadnje oporišče rdečih. Pričeli so hudi, srditi boji na raznih madridskih frontah kakor pri Jarami ter na gori Pingaron. Na pogorju Pingaron so rdeči poslali proti nacionalistom mednarodno brigado, ki je doživela hud poraz. Komunistične čete so bile poražene tudi pri Huesci. Ranjene prevažajo rdeči v neposredno bližino bojne črte, ker je katalonska vlada izdala nalog, da se ranjenci ne smejo pošiljati v masah v Barcelono, ker bi bilo ljudstvo prenaglo uverjeno o popolnih neuspehih rdečkarjev. Po izstopu Nemčije in Italije iz odbora za nevmešavanje. Po izstopu Nemčije in Italije iz londonskega pdbora za nevmešavanje je bil položaj v vprašanju nadzorstva nad Španijo 26. junija takle: Vso kontrolo nad Španijo si bosta razdelili Anglija in Francija. Angleži bodo nadzirali š svojo mornarico severno in zahodno špansko obalo, Francozi pa južnč ter vzhodno. Italiji in Nemčiji je ponujeno, da se lahko vsak čas prepričata o nepristran§kem izvajanju kontrole. Po vesteh iz Berlina in Rima proti angleško-francoskemu nadzornemu sporazumu načelno nista ne Nemčija in ne Italija. Vsekakor pa je napetost v mednarodno-političnih odnošajih, ki je nastala radi odpovedi italijanskega in nemškega sodelovanja pri nadziranju Španije, znatno popustila. Izdatki za gospodarsko ureditev abesinskega cesarstva. Italijanska vlada si je štavila nalog, da bo tekom šestih let gospodarsko dvignila Abesinijo in bo v te svrhe izdala 52 milijard Din. Ta ogromna ysota, ki znaša pet naših jugoslovanskih proračunov, se bo razdelila na posamezne panoge takole: sedem in pol milijarde lir gre za zgraditev cestnega omrežja po Abesiniji, nad pol milijarde lir za zgradbo pristanišča v Assabu in Mogadisku, 300 milijonov lir za razna vodovodna dela, kot ureditev rečnih tokov, zgradba kanalov za namakanje polj in električnih central, 100 milijonov lir za prenovljenje rudniških naprav, skoraj dve milijardi lir za javno-koristna dela, to je zgradbe vladnih poslopij, stanovanjskih hiš za uradništvo in delavstvo, 200 milijonov lir za pomoč kolonistom iz Italije, 60 milijonov za ureditev telefonskega prometa, pol railijarde za različne vojaške potrebe, kot zgradnja vojašnic in letališč. Izven tega rednega proračuna, ki znaša kot navedeno 12 milijard lir, je vlada dovolila za takojšnje abesinske potrebe tri milijarde lir in bo plačevala še V3ako leto, dokler traja šestletka, po eno milijardo lir, tako da znaša celoten proračun za gospodarsko opremo Abesinije blizu 52 milijard Din. Zelo nevaren položaj na Daljnem vzhodu. Po japonskih poročilih je došlo na soyjetsko-mandžurski meji do resnih zapletIjajev, katere izziva rdeča ruska vojska. Večji oddelki rdeče armade so zasedli vo- jaško važne tids^ke y obrečju Amurja. Sovjetski rečoi topniški čolni so reko Amur na več krajih zaprli za vsak zasebni promet. Sovjetske vojaške patrulje so napadle mandžurske obmejne svetlobne stolpe ter odpeljale osebje neznanokam. Ravno tako so sovjetske čete napadle zlate rudnike, ki ležijo ob meji, ter odpeljale vse delavce čez mejo v Sibirijo. Na več krajih so sovjetske čete udarjale čez mejo ter nadlegovale slabe mandžurske obmejne posadke. Vočigled omenjenemu izzivanju zahtevajo japonski generali, da mora priti sedaj do odločitve na Daljnem vzhodu. Japonski vojaškl krogi so uverjeni, da je sovjetska armada po ustrelitvi maršala Tuhačevskega in sedmih generalov razrahljana in bi Japonci z njo lahko obračunali. Novice iz drugih držav Protiverska gonja v rdeči Španiji. Ka- toliška agencija »Breda« podaja naslednjo statistiko žrtev preganjanja španskih redovnikov: 26 lazaristov, med njimi 18 mašnikov, je bilo ustreljenih; 133 avguštincev iz okrožja Escurial je bilo aretiranih v Alcala de Henares; pet so jih umorili v Madridu, dva v Malagi. Od 75 salezijanskih zavodov je 41 popolnoma ali deloma porušenih. Preko 36 salezijancev so ustrelili, istotako tudi nekaj sester. Nad 400 salezijancev in 66 sester je še v ječi ali pod nadzorstvom. V madridskem okrožju je bilo ustreljenih 10 bogoslovcev iz noviciata Grinen. V zavodu Moncada je bilo ubitih pet redovnikov, v Saltu eden, v Geronen dva. V Pozuelo so ustrelili enega mašnika in šest bratov. Samostan Urnieta so požgali. 50 klaristov so umorili, med njimi je bilo devet mašnikov, 35 bogoslovcev in šest bratov-laikov. Domače novice Naši novomašniki — kedaj bodo primicije in pridigarji. V naši škofiji se bodo vršile nove sv. maše po sledečem redu: Jevšnikar Viljem, Guštanj, 25. julija, pridigar stolni dekan dr. Cukala Franc; Junež Rado, Kostrivnica, 11. julija, pridigar msgr. Ivan Vreže; Krajnc Franc, Loče, 11. julija, pridigar župnik Pavel Vesenjak s Teharja; Krištan Martin, Ponikva, dne 18. julija, pridigar kaplan Gologranc Martin iz Trbovelj; Nemec Matija, Tišina, dne 11. julija, pridigar kaplan Gabor Alojz iz Sv. Jurija v Prekmurju; Orozel Anton, Št. Ilj pri Velenju, 25. julija, pridigar stolni prošt dr. Vraber Maks; Rajner Janez, Murska Sobota, 18. julija, pridigar kaplan Zver Štefan; Sukič Janez, Martjanci, dne 11. julija, pridigar ekspozit Berden Jože iz Hotize; Videčnik Viljem, Celje, 11. julija, pridigar kaplan Merkač Franc iz Žalca; Volasko Adolf, Dobje pri Celju, 18. julija, pridigar kanonik dr. Ivan Žagar; Vošnjak Jože, Sv. Jurij ob j. ž., 11. julija, pridigar župnik Bezjak Jožef iz Zreč; Frangež Vinko, Cirkpvce, 1. avgusta, pridigar župnik Horvat Stefan iz Starega trgaj Kotnik Janko, Guštanj, 11, julija, pridigar župnik Simon Kotnik iz Podgorja; Kotjiik Jaroš, Guštanj, 11. julija, prldigar župnik Simon Kotnik; Kovačlč Lojze, Gornja Radgona, 11. julija, pridigar prof. lŁovačič Peterj Rous Matija, Beltinci, 18. julija, pridigar kaplan Tratnjak štefan; Štefantijoza Tine, Sv. Florjan ob Boču, 11. julija, pridigar prof. Pavel Živortnik. Odprta noč in dan so groba vrata... Fram. Dne 13. junija se je pri električnem toku smrtno ponesrečil komaj 26 let starl tovarniški delavec in gostilničar v Framu Anton Jarc. Mnogo občinstva in delavcev iz Maribora se je udeležilo njegovega pogreba, saj je bil pokojnl zelo priljubljen in spoštovan. — Teden pozneje pa je umrla v bolnišnici v Mariboru Rozika Veras, 14 letna učenka iz Požege; obiskala je v mestu sorodnike, kjer jo je povozil avto. Poleg odraslih so jo na Alojzijevo šolarji iz Frama in Polskave spremill k večnemu počitku. Naj v miru počivata, njunim sorodnikom sožalje! Dopisi Fram. Junija so se poročill: Frano Pukl, tesar, ln Lucija Dušič iz RanC; Martin Kobale, posestnik na Požegu, in Helena Lamberger iz Cirkovc; Matija Lunežnik iz Frajnama in Genovefa Rupnik lz Pohorja; Franc Hojnik, trgoveo na Keblju, in Ana Pleteršek iz JeSence. Bog daj srečo! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ker se je v listih čitalo, da je morilec akademika Rudolfa Dolinarja — Viktor Dugina od nas doma, je dobro pojasniti to-le: Hrvaška družina Dugina se je šele po vojni pri nas naaelila iz Mihovljan na Hrvaškem. Stn Viktor je kot šojaki d§$ek prišel sem, pa je kma,lu po š.plskl A6h\ odšel od doma in ga je torej tujiria vžgojila tako, da je danes osumljen zločina. Sv. Jedert nad Laškim. Prostovoljna gasilska četa Sv. Jedert nad Laškim vprizori v soboto 3. julija ob osmih zvečer in v nedeljo 4. julija ob pol Stirih popoldan na prostem pri Sv. Jedertl delavsko igro v šestih slikah: »Boštjan iz predmestja«. Snov igre je vzeta iz tragičnega življenja delovnega ljudstva po tovarnah in drugih podjetjih, kjer se sleherni med veliko rnnožico brezposelnih bori za vsakdanji kruh sebi In družini. Rešitev socialnega vprašanja je v gesju: Ljubi Boga, ljubi bližnjega! Gospodarsko obvestilo Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra. šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev in se to zimo, ki pride, vrši prvi tečaj, drugo zimo pa drugi tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa za zimsko šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najpozneje pa do 15. septembra. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo staršev, oanosno varuha (banovinski kolek za 4 Dln), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, in 6. obvezna izjava staršev all varuha (banovinskl kolek za 4 JDin) za J>ne, ki reflektirajo na banovinsko ali iako drugo štlpendijo \z javnih sredstev, da bo nflh sln ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotn.m slučaju pa, da povrnejo jsavodu sprejeto podporo Iz javnih sredstev. Starpst najraanj 16 let In z dobrim uspehom dovrScna osnovna šola. Pri vstopu v Solo napravijo Učenci kratek sprejemni Izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meSčanske Sole ali kake nižje srednje Sole. Hkrati se preišče njih zdravstveno atanje po zdravniku zavoda. Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjega mese.no 300 Din. Vendar pa dovoljuje kr. banska uprava potrebnim zniianje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina med 25 in 800 Din mese.no, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilcl za omenjeno znižanje morajo priložiti davCno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Prireditve Slovenska Bistrica. V nedeljo 4. julija bo ob desetih blagoslovljen temeljni kamen za »Slomšekov farni dom«. Pripravljalna dela so končana; Se bolj kot materijal je pripravljena nesebičnost in požrtvovalnost vseh faranov, ki jim je dom namenjen. Z božjo pomočjo bomo torej začeli. Slovesni čin bo izvršil naslednik našega domačina monsignora dr. Jerovšeka ravnatelj Tiskarne sv. Cirila g. Franc Hrastelj. Zanimanje in )jubezen do novega doma bomo najlepše izkazali s številno udeležbo pri veliki slovesnosti. Sv. Jurij ob Sčavnici. Proslava 65 letnice tukaj&njega rojaka, g. notranjega ministra dr. A. Korošca 20. junija, se je nad vse pričakovanje lepo izvršila. Bakljade prejšnji večer se je udeležilo do 500 ljudi. Množica je navdušeno vzklikala slavljencu. Pri šoli ji je govoril g. dr. Voršič iz Ljubljane, pri rojstni hiši ministrovi pa predsednik domače občine g. Anton Korošak. Goreli so tudi kresovi. Jutro v nedeljo je bilo megleno in ni obetalo nič dobrega za proslavo. Vaeeno so zvonovi, godba in strelba razvneli slavnostno razpoloženje. Ves Videm in cele Biserjane so bile v zastavah. Neobičajno velike množice so se udeležile rane sv. maše za slavljenca. Po isti se je zjasnilo in razvil se je velik sprevod do ministrovega doma. Otvorili so ga konjeniki. Med drugimi so se ga udeležili odborniki JRZ, občinski odbor s predsednikom, učiteljstvo obeh šol z otroci, vse domače gasilske čete, stari vojaki, fantje bralnega društva v svojem kroju, skupina gornjeradgonskih fantov in drugi. Pri rojstni hiši mlni-Strovi v Biserjanah je bilo sprva zbranih gotovo tisoč ljudi. G. akademik Roger iz Ljubljane jim je deklamiral župančičevo >Našo pesem«. Deklamator je občinstvo naravnost očaral. Nato je govoril g. dr. Voršič o velikem, vztrajnem in junaškem delu slavljenčevem. Burno odobravanje je veljalo slavIjencu in govorniku. G. Snoj iz Gornje Radgone je. navduženo govoril.p majniškl deklaraclji hot velikem KorošCevera delu, Domači fant Kolmanič je občlnstvo Se razveaelil z deklamacijo, Med govori so peli pevski zbor in množica ali pa je igrala domača godba. Ob zaključku so bili udeIežencl tako veselo razpoloženi, da se lahko reče, da je bila j>roslava v resnici »naša pesem«! Proslavo je počastil s evojo navzočnostjo g. okrajni načelnik s soprogo in ginom, bivči jurjevskl kaplan g. mons. Lovrec iz Ljutomera, upokojeni železniški ravnatelj domačin g. Borko s soprogo, ki je v kratkem govoru poudarjal, da je 8lav<- Ijenec kot bivšl železniški miniater bil najboljši predstojnik; prišel je tudt rpjak upokojeni železniški inSpektor g. Jernej Korošak s soprogo, banski svetnik g*. štuhec od Sv, Križa in drugi. Nismo mnogo vabili naokoli za udeležbo. Zato je prireditev bila povsem domača. A Jurjevčan! so pokazali, da cenijo delo svojega tako odličnega rojaka in da vedo, komu se imajo zahvaliti, da se bodo jurjevške Biserjane imenovale v zgodovbil! Bela Knn, madjarski iid in eden najhujSih konaunisti-nih krvolokov, je bil v Moskvi ustreljen. Leon Blum, bivšl predsednik francoskc vlade, ki je v novem kabinetu podpredsednik. Novi predsednik francoeke vlade C. Cbautemps. r Nemška križarka »lieipzig«, «au-iu »_ nHuna.Ie torpedirati b|><innu. mn_ |hhiiii«iii..< m je radl tega napada nastal hud spor v londonskem ouboru za nevniešavanje v Spanske zadeve.