Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Stunc:
Za celo leto.....K 30 —
za pol leta......« 15'—
za četrt leta.....*    7'50
za 1 mesec......«    2'50
Posamezna številka 1 K.
Uredništvo   in   upravništvo  je  v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovžu), pritličje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
I   Iz zakona q volitvah narodnih poslancev  j
za ustavotvorno skupščino kraljevine SHS.   ] ;...........................................................:
Člen 1.
ugotavlja, da s proglasitvo ustave preneha ustavotvorno delo in se začne postavodajno delo ustavotvorne skupščine, ki pa ne sme trajati dalje nego dve leti.
Člen 3.
pravi, da v času od petnajstega dne pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobeno oblastvo skupno pozivati volilcev posameznih občin na skupno delo ali raboto ali v vojaške s vrhe in na vaje, razen ob ne-nadejani nevarnosti; tudi ne sme pozivati volilcev, razen ob neodložni potrebi aliizsle-dovanju zločinov in pogreškov kakršnekoli vrste in prestopkov tatvine in goljufije. Ako so bili volilci prej kamorkoli puklicani ali zbrani, se morajo razpustiti najpozneje šestnajst dni pred volitvami.
Člen 4.
določa volilna okrožja, za Slovenijo 3 ; eno, obstoječe iz območij okrožnih sodišč v Mariboru in Celju s Prekmurjem in z onim delom Koroškega, ki sedaj pripada okr. glavarstvoma v Velikovcu in Slov. Gradcu ; eno, obstoječe iz cele Kranjske, Goriške in ostalega dela Koroške ; eno, obstoječe iz mesta Ljubljane. Ako so ob razpisu volitev nekatera volilna okrožja popolnoma ali deloma začasno pod tujo oblastjo in se volitve ne morejo izvršiti, se odrede, ko prestane ta zapreka, nasnadne volitve za te krajine po posebnem postopanju in odločbi ustavotvorne skupščine.
Vsi volilci enega volilnega okrožja ali mesta, ki voli poaebe, sestavljajo eno volilno telo ter volijo zase poslance za ustavotvorno skupščino. Vsa mesta, ki po tem zakonu ne volijo poslancev posebe, spadajo v volilno okrožje, v katerega področju so.
Vsako volilno okrožje voli toliko poslan-oev, kolikor jih pripade nanje po številu prebivalcev, ugotovljenem pri ljudskem štetju leta  1910.
Na vsakih 30.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Ako je preostanek večji nego 17.000 prebivalcev, se voli še en poslanec.
V to število poslancev, ki jih voli okrožje, se štejejo tudi oni poslanci, za katere člen 14. tega zakona predpisuje posebne pogoje.
Člen 6.
Mesto Beograd voli 6 poslancev, mesto Zagreb 5 in mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško 4 poslance.
Člen 7.
Koliko mora to ali ono volilno okrožje voliti poslancev, to odredi državni odbor po celokupnem številu prebivalstva v vsakem okrožjuna podstavi uradne statistike (čl. 5 in 6.)
Nadaljne določbe tega člena govore o sestavi in o poslovanju tega državnega odbora ter o tem, da mu morajo državna in občinska oblastva dajati na razpolago podatke in pojasnila.
Člen 8.
Ta odbor mora najpozneje v 15 dneh od dne ko se sestane, določiti in objaviti v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca", koliko mora katero volilno okrožje izvoliti poslancev, koliko bodi v kateri občini volišč, oziroma koliko občin se mora združiti v   eno   volišče (Člen 50.) Najpozneje
v 35 dneh od dne, ko se razpišejo volitve, mora državni odbor določiti osebe, ki bodo predsedniki volilnih odborov in člani glavnih volilnih odborov.
Kdo ima pravico voliti. Člen 9.
Pravico voliti poslance za ustavotvorno skupščino ima vsak moški, ki je do tedaj, ko so so začeli sestavljati volilni imeniki, dovršil 21. leto in ki jo bil v tem času državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V zmislu tega zakona se zmatrajo za državljane kraljevine vsi, ki so bili državljani Srbije in Črne gore do dne 1. decembra 1918, in vsi oni, ki so imeli do dne 1. decembra 1918, državljanstvo v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, pripadništvo v Bosni in Hercegovini ali domovinsko pravico (pristojnost) v občinah ali v delu občin drugih jugoslovanskih dežel, ki so prišle pod oblast kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Končno se smatrajo v zmislu tega zakona za državljane vsi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki so se do tedaj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, stalno naselili v katerikoli občini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oni prebivalci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvun tSrbije in črne gore, ki imajo po mir pogodbi z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko pravico opcije za svoje nacijonalne države, kakor tudi oni, ki so se izselili iz Južne Srbije pred mesecem novembrom 1915, ter so bili dotlej turški podaniki, nimajo v zmislu tega zakona volilne pravice.
Člen 10.
Aktivni in neaktivni častniki in vojaki pod zastavo ne smejo glasovati.    Ta   izjema