24, štev.
V Kranju, dne 11. junija 1915.
XVI. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Okrožnica vsem občinam na Kranjskem.
Desetmesečna vojna je zahtevala velike žrtve od vsega prebivalstva našega cesarstva. A do zadnjega časa je imela naša kranjska dežela vsaj to prednost, da so bila neposredno bojna polja daleč proč, ob srbski in ruski meji. Tako smo zamogli kolikor toliko tudi v tej vojni dobi nadaljevati mirno delo na naši rodni grudi.
Ta položaj se je bistveno izpremenil, odkar je napadel na*e cesarstvo verolomni Lah, naš dedni sovražnik.
Sedaj divja vojska ob naših bližnjih mejah in sovražnik želi vdreti v našo milo ožjo domovino.
Toda že stoje na zvesti straži naše slavne, v desetmesečnih krvavih bojih utrjene armade. In četudi je premoč števila na strani sovražnika, ki nas je le v zavesti te premoči zahrbtno napadel, je vendar utemeljena nada, da se trume tega nasprotnika razbijejo ob naših železnih črtah, ravno tako, kakor so se razbile nepregledne ruske množice ob naši karpatski falangi. Saj imamo opraviti s tistim Lahom, ki je bil že od naših slavnih prednikov krvavo tepen pri Novari in Kustoci! Upati in pričakovati tedaj smemo, da nam sovražne čete ne uničijo polja, katero smo letos obdelali s takim trudom, in da nam bo omogočeno, srečno spraviti sad znoja in žuljev.
V vsakem slučaju pa nam nalaga novi položaj nova bremena in nove dolžnosti.
V neposredni bližini bojne fronte, spada naša dežela sedaj v vojno ozemlje. To je združeno z marsikatero nepriliko za posameznika in cele občine.
To je treba potrpeti, v svesti, da vse velja enemu velikemu smotru: Odbiti zasedni napad dednega sovražnika od naše domovine.
V tem velikem zgodovinskem času, v katerem se gre za obstoj našega cesarstva, naše dežele, našega naroda — mora sleherni storiti, kar more, ?a splošni blagor.
Eni stoje v bojnih črtah in tvegajo kri in življenje za domovino.
Drugi opravljajo domača dela, skrbe za živež vseh in za prihodnost naroda.
Vsak po svoje skrbi za javni blagor. Vse pa mora prevevati zavest, da le po poti vsestranske požrtvovalnosti in solidarne skrbi za splošni blagor pridemo do zaželjene boljše prihodnosti.
Potrpimo pogumno neprilike, ki so neizogibno združene z velikansko vojsko, kcjc so izzvali naši sovražniki v cinični pohlepnosti po tujem blagu. Pomislimo, kako junaško prenašajo vse bojne težave in nevarnosti naši vrli vojaki v bojni črti. Kaj je napram temu katerakoli žrtev in nepri-lika, ki jo prinaša usiljeno nam vojno stanje tudi nam, ki smo ostali doma!
V tem velikem času je sveta dolžnost slehernega, storiti kar more, za javni blagor.
Sovražnik ljudstva in javni škodljivec je, kdor v tem času gleda samo nase, samo na svojo lastno korist; ravnotako tudi tisti, ki samo tarna in toži in kritikuje ali pa ljudi bega, ne dela pa nič, da bi pomagal premagati težkoče sedanjega časa.
Danes le tisti kaj velja, ki ga dičijo moške kreposti: pogum, delavnost, požrtvovalnost. Teh lastnosti ni nikdar manjkalo v naši deželi, tudi zdaj ne. Mirnim, pogumnim srcem gledamo nevarnosti v okc, zaupajoč v Vsemogočnega, ki je gospodar naše usode.
In tako bomo prestali tudi to preskušnjo, vršeč svoje dolžnosti, potrpeč vse neprilike, goječ v zvestih srcih vdanost in ljubezen do našega presvetlega vladarja in do rodne naše mile zemlje in združivši vse svoje moči v bratski medsebojni ljubezni po geslu: Vsi za enega in eden za vse:
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 4. junija 1915.
Deželni glavar:
Šusteršič 1. r.
Darujte za Rdeči križ!
Svetovna vojna.
Avstrija — Italija.
Ob celi črti, razun pri sv. Luciji, so se Italijani približali Soči in zasedli skoro ves njen desni breg.
Dne 2. junija je neki naš oddelek napadel Italijane v okolici Bovca in jim napravil znatno škodo. Sovražni tren, vojni tabor in utrjena hiša, najbrže tabor za provijant, vse je bilo razstreljeno. Sovražnik je bil izprva brž zmeden in je izgubil 50 mrtvih. Nato je pa poklical ojačenja od vseh strani in naši so se pred veliko premočjo v popolnem redu umaknili.
Dne 3. junija so bili ob Soči večji, srditi boji, ko so Italijani napadli našo infanterijsko fronto. Grmeli so tudi težki avstrijski topovi.
Najvažnejši boji za nas so ob Soči, pri Kobaridu. Tu so Italijani razvili svojo glavno moč, ker bi kaj radi prišli proti Beljaku na Koroško in čez gore na Kranjsko. Dne 4. junija je bila severno od Tolmina vroča bitka. Italijani so bili premagani. Od štirih italijanskih bataljonov, ki so naskakovali naše postojanke, je ostalo v naših rokah 50 mož s tremi častniki.
Nadalje so bili Italijani zasedli gorovje Krn, ki leži zapadno od Bohinjskega jezera na Primorskem, in so glavni vrh brž prekrstili v Monte Nefo. Italijani so se pobahali precej, ko so zasedli Krn (Monte Nero), da bodo imeli od tod dober dostop na severu proti Bovcu (Plozzo) in na jug proti Tolminu (Tolmini). Sedaj so pa naši Italijanom vas Krn zopet vzeli. Krn je 2246 m visoka gora vzhodno od Kobarida, ki je pa tako strma in polna prepadov, da tudi italijanski alpinci, ki znajo plezati, niso več mogli naprej.
Na južnem pobočju Krna so naši našli 300 mrtvih Italijanov.
Pri Zagradu so Italijani poizkusili napraviti napad čez Sočo, pa so bili krvavo odbiti.
Po italijanskih poročilih se je dne 6. junija pričela pri Tolminu ljute bitka. Položaj Italijanov
PODLISTEK.
Pismo z bojišča.
(Napisal vojni kurat J. Hafner.)
* * m, 1. junija 1915.
Zašel sem v pravo vojsko. Morebiti bi koga zanimalo izvedeti, kako se v vojsko pride dandanes. Zato Vam bom to pot, kakršno sem napravil jaz, v par črtah narisal za »Gorenjca".
Nekaj ur zatem, ko sem dobil v roke pisanje, da sem prestavljen k 7. polku (koroški polk), po-bašem svoje stvari in odrinem s slugo na kolodvor. Tamkaj si še nabavim čokolade, tobaka, konserv in kruha, potem pa čakam vlaka v Galicijo. Po dolgočasni vožnji venomer postajajočega mešanega vlaka dospem pod noč v # * #, večje mesto, kjer se o vojski lahko marsikaj poizve in marsikatera potrebščina kupi. Bežim v mesto, begam po štacunah, naposled pa zajadram v restavracijo na večerjo in v kavarno po novice in po znance iz vojske. Prilično zgodaj, da se na-spim tudi za drugo noč, hitim spat k poljskemu vojnemu kuratu, ki me je bil že prej enkrat v kavarni povabil k sebi na divan gostovat. Drugo jutro po sv. maši z vlakom dalje skozi romantično dolino Tise čez tatarski prelaz proti domačemu Delatvnu. V K. je bilo treba izstopiti in
se pri tamošnji oblasti javiti, ker tamkaj izvem, kam naj grem dalje. K sreči dobim navodilo, po-prašati dalje v Delatvnu, kjer se lahko še enkrat oglasim pri tamkajšnjih prijateljih in znancih. Ob svitu dneva, še pred tretjo uro, se ustavi viak v D. Ker nisem celo noč nič spal, se vležem v baraki na postaji v bolniško postelj in spim do šestih. Potem grem maševat. Šele po mnogem povpraševanju izvem, kje se nahajajo Korošci, ki jih imam iti pastirovat.
Preden pa odidem, imam dva dni časa delati vizite po mestecu. Pri šmarnicah naletim na gosp. dr. Mateja Justina, nadzdravnika pri 6. diviziji, ki mi da mnogo novih navodil in informacij o novi službi ter me povabi na večerjo, čemur se nikoli ne upiram. Tistim, ki ne vedo, da visoki vojaški dostojanstveniki skoro brez izjeme spoštujejo in goje pri svojem moštvu versko čustvo in prepričanje ter vsled tega tudi duhovnike spoštujejo, pa povem, da so me povabili tačas tudi k generalnemu štabu na večerjo in me predstavili divi-zijonarju knezu Schonburgu, ki tu v vojski hodi vsako nedeljo k sv. maši in tudi večkrat k sv. obhajilu. Vsi naši častniki pa so žalovali, ko je bil prestavljen drugi dan na novo mesto ta vrli krščanski mož.
V nedeljo, dne 30. maja zjutraj, po sv. maši splezam na rjavca z strašnim imenom »Nonsens*
in spremljan od g. dr. Justina, ki me je poučeval v jahalni umetnosti, odjezdim v gore, ki jim pravijo naši Korošci .Karpatne", iskat svoj polk. Med potjo se ustavim v L., selu sredi gozdov v doiini, kjer poslujeta na obvezovališču 17. peš-polka gospoda dr. Kulavic in dr. Pavel Savnik, ki sta pri polku zelo priljubljena. Dalje nas pelje pot, na kateri me je s svojega vranca prijazno poučeval vrli, izkušeni dr. Kulavic o pastirovanju pri polku, po blatni cesti v goro, kjer tiče vozovi z živežem in municijo do vrha koles v mastnem ilovnatem blatu. Po trudapolni ježi čez goro, visoko 1000 m, dospemo v P., kjer biva v kolibi poleg železne fužine naš provijantni častnik, prijazen, postrežljiv Čeh. Po skromnem obedu po-hitimo zopet dalje v romantično dolino, kjer stoji naša kuhinja, ki pošilja na tovornih konjih vojakom hrano na vrhove, kjer leže zakopani v krasno izpeljanih zakopih. Večer se dela, ko skočim s konja, ki je truden obtičal vrhu strmega klanca (a la Sodarjeva smrt pod Sv. Joštom) in plezam peš dalje proti vrhu.
Ravno sedi polkovni štab pri večerji v ru-sinski koči, ki je brez pohištva, na gorskem grebenu, komaj petdeset korakov za zakopi. Predstavim se, obrišem pot z glave in sedem k večerji. Ako rečem, da smo po večerji pili dobro pivo, ne boste verjeli, pa je bilo vendar le res.
je bil zelo kritičen in so bili primorani od raznih strani pritegniti ojačenja, da niso podlegli.
Na koroiki meji so Italijani zasedli vzhodno od prelaza Plocken hrib Freikofel. Dne 7. junija so ga jim naši zopet vzeli.
Kreuzberg je 1638 m visok hrib, ki zapira Sexental in cesto v Innichen na Tirolskem. Tu so Italijani zasedli dva vrhova, a naSi so napravili naskok in so oba vrhova vzeli. Sicer pa bodo na ti točki ie hudi boji, ker je tu najpripravnejii dohod v Pustersko dolino na Tirolskem.
O italijanskem kralju se poroča, da vedno jaha ob bojni fronti gori ob Soči in da se rad mudi tudi na bojiščih. Te dni je neka avstrijska granata 50 metrov padla proč od njega in se je razletela, da je bil kralj v veliki nevarnosti.
Italijanski listi poročajo, da se za prodiranje žičnih ovir Italijani poslužujejo divjih bivolov. Pri Monte Coradi so spustili na žične ovire 500 bivolov, za njimi so pa streljali s topovi, da so jih napravili bolj divje in poganjali naprej.
Zelo se čuti po Italiji pomanjkanje kmečkih delavcev, ker so bili tudi mlajši fantje pobrani v vojsko. V Florenci so bili nemiri radi pomanjkanja živeža. Mnogo Italijanov je pobegnilo čez mejo v Švico, zlasti iz Brescie.
Italija je vže poklicala letnika 1896 in 1897.
Italijanske oblasti so doslej zaplenile po raznih italijanskih pristaniščih v Sredozemskem in Jadrandskem morju 57 avstrijskih in nemških ladij z 216-710 tonami.
Avstrija — Rusija.
Mesec maj je bil za naše armade v Galiciji zelo srečen. Dne 2. maja so se začele zmage, ko so naši prodrli pri Gorlicah in Tarnovu in zasedli ozemlje med Dunajcem in Sanom ter ono med Karpati in Dnjestrom. Zadnjega majnika so že padle tri važne utrdbe severno od Premišlja.
Rusi so bili tepeni tudi pri Jaroslavu in naši so vzeli važno rusko opirališče mesto Strij, odkoder gre pet železniških črt in več cest na razne strani. Tudi na Dnjestru je tedaj položaj Rusov postal neugoden. Ko je armada Linsingova, podpirana od armade Bohm-Ermoiija, ki je prišla od Drohobiča in marširala v smeri na Moščisko, Rusom vzela razne postojanke, je zadnji dan maja Linsingen z naskokom vzel mesto Strij in prediral proti Židačevu. Naši so vjeli 12175 Rusov in dobili v roke 14 topov in 35 strojnih pušk. Rusi imajo sedaj za hrbtom močvirje, ki je sicer izsušeno, pa je vendar kot ozemlje za vojne operacije neugodno. Pri Stanislavovu je pričela delovati tudi armada Pflanzer-Baltina.
Pod načelstvom generala konjenice barona Pflanzer Baltina so hrabro prodirale naše čete in one pod poveljstvom generala Linsingena iz zapada prihajajoče nemške bojne sile. Dne 6. junija so vzele ozemlje severno od mesta Kaluša in višine na levem bregu Dnjestra severno od Žuravna. Naše čete so se pridružile napadu med nadvorns! o Bistrico in Lomnico, nemške čete so pa preganjale Ruse do Novica, Kaluša in Tomaževa.
Po razgovoru se vležemo spat, polkovni poveljnik in jaz na klop, drugi gospodje na tla. No, pa nam ni bilo usojeno, dolgo spati. O polnoči začne brneti telefon, ki pove nekaj takega, da moramo že ob 2. uri zjutraj vstati na krvavi boj, da olajšamo z napadom Kranjcev, Korošcev in Bošnjakov položaj zavezniške armade na vzhodu.
Ob miroljubnem koncertu ptičev pevcev, ki so oznanjali prihod zarje in solnca, so se tiho vzdignili roji iz zakopov, se okomatali, uvrstili v dolge procesije in korakali po visokem gozdu nizdol v dolino, kjer so napadli sovražnika. Kmalu se je začelo mešati med ptičje petje ostro pikanje pušk; ne dolgo zatem sta zagrmela dva gorska topova na naši strani in vrgla smrtonosne pljunke v sovražno stran. Crescendo in decrescendo se boj nadaljuje ob dežju in praznem želodcu — prva bitka, ki jo gledam na licu mesta. Dve stvari sem moral občudovati: mirno, hladnokrvno zadržanje vojakov, ki so odrinili v boj kakor delavci v tovarno, in pa požrtvovalno vnemo častnikov, ki so delali načrte za krvavi ples. Oboji so ne-prekosljivi. Daj Vsemogočni obilo uspeha njihovemu prizadevanju v obrambo in korist stiskane domovine!
Dne 7. junija so avstrijske in nemške čete vzele utrdbo čez Dnjester v Žuravnu in so premagale Ruse severno od Kaluša.
Nekaj časa prej so že Rusi pošiljali ojačenja iz Lvova v Premišelj, kar dokazuje, da so imeli namen trdnjavo dlje časa braniti. Lahko je umijivo, da jih je nenadni napad naših čet zelo osupnil in jim prekrižal načrte. V času, ko so Rusi imeli Premišelj, je bilo notri 20.000 ljudi. Mesto vsled zadnjih bojev ni trpelo.
Premišelj so naše čete zasedle dne 3. junija zjutraj, ko so Rusi odšli. Posebno močno so od severa na trdnjavo pritisnile bavarske čete; od one strani so bile utrdbe najbolj šibke in so jih že vzeli ponoči. Na glavnem trgu so se srečali Bavarci z jezdeci kavalerijske divizije Berndta. Kmalu nato je prišla tudi pehota X. armadnega zbora. Na ulicah, ki so bile polne ljudstva, je vladalo veliko navdušenje. Ženske so vsipaie cvetlice na naše vojake. V trdnjavi je ostalo veliko vojnega materijala in v skladiščih mnogo zalog. Rusi so se umaknili najprej na vzhodne utrdbe in potem na višine vzhodno od me sta pri Mediki in so jih proti našim, ki so šli za njimi, trdovratno branili. Polagoma so jih naši odrinili 3 teh postojank. Dolgo časa so Rusi tudi z vso trdovrat-nostjo branili utrdbe Premišlja, da so lahko odšle iz mesta vse njihove čete.
Rusi so v PremiŠlju nabrali 6000 talcev in jih odpeljali v Rusijo. — Sedaj se Rusi priprav-ljavljajo na odhod iz Galicije. Sami priznavajo, da so Nemci nagnali v Galicijo preveč čet in da bodo Rusi zato morali izprazniti deželo ter izdelat: nov vojni načrt. Uprava galiških železnic ie že premeščena iz Lvova v Proskurov. Pripravljajo se tudi banke na odhod iz Lvova in sv. sinod je brzojavno odpoklical iz Galicije 62 tja poslanih popov.
Tudi vzhodno od Premišlja je položaj za Ruse neugoden, kajti tudi kraj okoli Grodeka, ki leži zadaj, je močvirnat in ondotna jezera utegnejo biti za Ruse nevarna. Ko so naši vzeli Premišelj, jim je prišlo v pest 7000 vjetnikov, 31 topov in 30 strojnih pušk.
Pri Mediki se Rusi še niso mogli ustaviti in so se v bojih umikali proti Moščiski. Na spodnjem Sanu so naši zavrnili več ruskih napadov.
Lvov bo kmalu napaden od zapada in juga. Ruska uprava se je že preselila iz Lvova v Brodi. Vse vspehe je nemškim in avstrijskim armadam prinesla izvrstna artiljerija
Hudi boji so bili med Avstrijci in Rusi zadnje dni ob Prutu. Rusi so poslali mnogo novih čet v bitko med Kolomejo in Delatin. Vsi ti napadi so se končali za Ruse z velikimi izgubami.
Boji na Prutu trajajo že več dni. Na mnogih krajih so Rusi napravili silne napade, pa so bili vendar potisnjeni čez reko nazaj. Vzhodno od Jaroslava se je položaj izpremenii.
Nemčija — Rusija.
Nemški podmorski čolni z nekaterimi vojnimi ladjami so se dne 3. junija približali Rigi. Kmalu nato so se dvignila nemška vodna letala in so z bombami napadla rusko brodovje. Zadela niso in ruska artiljerija jih je odpodila. Drugi dan so se nemške ladje hotele približati bregu, a ruski podmorski čolni so jih odgnali. Neki nemški podmorski čoln je potopil ruski prevozni parnik BJenisej\ Od posadke so rešili 32 mož.
Severno od Kuršanja so Nemci izsilili prehod čez reko Vindavo. Pri Kurtovjaniju in Savdiniku so Nemci v ofenzivi napredovali. Vjeli so zopet 3340 Rusov in zaplenili deset strojnih pušk. Južno od Njemena so Nemci prepodili vse Ruse.
Nemci so potisnili Ruse okoli 70 km daleč vzhodno od Libave. Napadi Rusov na reki Du-bisi se niso posrečili.
Nemčija — Francoska.
Francozi vedno ponavljajo napade pri Lorettu in pri Soissonu in Nemci jih večinoma prav srečno odbijajo. Francozi se poslužujejo zaži-galnih bomb, ki preplavljajo nemške jarke z lahko gorljivo tekočino. Tudi te bombe niso doslej imele posebnega vspeha.
Že mesece trajajo boji za Ypern. Mesto je izpraznjeno in zelo porušeno, imajo ga pa še vedno Angleži v oblasti. Za neko sladkorno tovarno pri Souhezu so se Nemci in Francozi pulili več dnij. Dne 5. junija je ta tovarna zopet prišla v roke Francozom.
Srbija in Italija.
Po balkanski vojni Avstrija nikakor ni hotela dovoliti, da bi Srbija dobila kako pristanišče na Adriji. Vsled tega je nastala napetost med Avstrijo in Srbijo še hujša. Nič nt pomagalo, da je Avstrija ponudila ugodne tarife za prevoz blaga skozi Bosno, in tudi to ne, da ji je Nemčija obljubila ozko pot do morja skozi Albanijo pod pogojem, da se tam ne napravi vojno pristanišče, in zlasti, da v njem ničesar ne bodo imele opraviti ruske vojne ladje. Italija tačas ni zaupala ne Avstriji ne Srbiji, marveč je gledala na to, da se sama polasti vse jadranske obali. Sedaj bi bila Italija zadovoljna, da bi Srbija dobila kako pristanišče, n. pr.: Drač v severni Albaniji, nikakor pa ne trpi, da bi v južni Albaniji imela Srbija kako besedo. Drugo vprašanje, ki dela med obema državama napetost, je pa Dalmacija. Zadnje dni sta se baje obe vladi glede razdelitve Dalmacije pogodili. Zgornji del Dalmacije z Zadrom naj bi pripadel Italiji, spodnji del s Šibenikom, Splitom in Dubrovnikom pa naj bi dobila Srbija. Kotor, ko bi se odpravile utrdbe, bi naj dobila Črna Gora.
Salandra na kapitolu.
Italijane so nemilo zadela ostra očitanja, katera obsega manifest avstrijskega cesarja, in govor, katerega je imel nemški državni kancelar v državnem zboru proti Italiji. Salandra je zato sklical shod na kapitol in je ondi v daljšem govoru pral Italijo in njeno politiko. Dokazoval je, da je Avstrija že več let nasprotovala Italiji in da zadnjih obetanj Avstrije Italijani niso vzeli resno, četudi je garantirala Nemčija. Kaj bi Italiji pomagala garancija Nemčije, če bi nekega dne bila odpravljena n. pr. mestna samouprava v Trstu? Ali bi pomagala Nemčija? Sanje o nemški svetovni vladi so šle rakom žvižgat. Vso nemško prevzetnost je razodel v svojem govoru nemški kancelar.
Srbija.
Italijanski vojaški ataše grof Serra je prišel v srbski glavni stan v Kragujevac, kjer so atašeji drugih držav. — Rusija se Srbije še spominja. Zadnje dni je prišlo v Srbijo več ruskih ladij, ki so imele na krovu strelivo in vojake. Med ruskim pristaniščem Reni in srbsko Prahovo so vedno taki prevozi. — Srbska armada ima 37.000 bolnikov. Med njimi je na legarju bolnih 8000.
V Kragujevac so prišli srbski prestolonaslednik, ministrski predsednik Pašič in generalni štab. Vršile se bodo ond? konference, ki so v zvezi z zunanjim položajem Srbije in z njenimi nadaijnimi vojaškimi nastopi.
Srbi gredo v Albanijo. Srbske čete so zasedle dva albanska kraja, Podgradec in Pisko-peo. Ta dva kraja so Srbi že svoj čas imeli zasedena, pa so ju vsled avstrijske grožnje morali zapustiti. Sedaj se srbski armadi nič ne mudi nastopiti proti avstrijskim četam, marveč rajši zaseda kraje, katerih ji Avstrija nič več ne brani.
V zvezi s tem je pohod Srbov, ki je namenjen na Skader. Italijanska vlada je izjavila, da nima nič proti temu, če Srbi začasno zasedejo Skader, da bi ga jim pa za stalno ne mogla prepustiti. Srbi so že blizu Skadra.
Italija in Grška.
Grška je poslala ostro noto Italiji, ker je ta prisilila grške podložnike z grških otokov, da so vstopili v italijansko armado.
Grška.
Dne 4. junija je grški kralj obhajal svoj god. Atene so bile v zastavah. Položaj kralja ni ugoden, marveč zelo resen. Kralj ima hudo vročino in težko diha. Prebivalstvo je radi tega zelo vznemirjeno. Sedaj se skoro več ne dvomi, da je kraljevo bolezen povzročil atentat. Čudno se pa ljudem zdi, zakaj sta dva nemška zdravnika, ki sta prišla kralja zdravit, morala napraviti pot po ovinkih in sta tako zamudila pravi čas za zdravljenje. — Kralj Konstantin je bil operiran in so mu zdravniki izrezali kos rebra. Operacija se je posrečila, vročina se je zmanjšala in kralj je pričel zopet jesti. Zadnja poročila so zopet neugodna.
Romunija.
Po Romuniji napravljajo socialisti shode in agitirajo za nevtralnost. Rasija si pa zelo prizadeva, da bi Romunija napovedala vojno Avstriji,
in ji veliko obeta. Ker pa Rusija nima sreče v bojih, Romuni zelo dvomijo, da bi bili njeni obeti kaj vredni, in zato oprezujejo.
Zadnje dni Romuni postajajo Avstriji bolj prijazni.
Bolgarija.
Četverozveza ponuja Bolgariji, če pristopi na ono plat, nekaj dežele od Turčije, do črte Midia—Enos, in nekaj od Grčije in Srbije, zlasti vso Macedonijo.
Rusija.
Car je vpoklical pod orožje ruske novince letnika 1916.
Še ena sovražnica.
Italijanska ministra Salandra in Sonnino na-ganjata malo republiko San Marino, naj napove Avstriji in Nemčiji vojno. Republika more na noge postaviti 950 mož. — Vest, da bi bila vlada napovedala vojno, se preklicuje. Pač pa je državni svet naložil državljanom dolžnost, da naj vse" store, da zmaga Italija.
Pred Dardanelami.
V bojih v dneh 5. in 6. junija so Angleži in Francozi pri Ariburnu izgubili 2000 mrtvih. V prejšnjih bojih pri Seddil-Bahru so bile njihove izgube, kakor trdijo poročila iz Carigrada, še veliko večje.
Torpedirane ladje.
Dne 31. maja je nemški podmorski čoln pri otoku Strati blizu Lemna pred Dardanelami torpediral angleško pomožno križarico in jo potopil. Od 800 mož posadke se jih je rešilo 120. — Dne 2. junija je nemški podmorski čoln pri otoku Tenedu torpediral neko angleško linijsko križarico; kaj se je ž njo zgodilo, ni znano.
Italija in Francoska.
Italijani so baje poslali nekaj svojih čet Francozom na pomoč. Vsled prevoza teh čet je bii dne 6. junija oviran promet na francoskih železnicah tako, da časopisi iz Pariza niso pravočasno došli. Tudi ta vest se preklicuje.
Albanci in Italija.
V južni Italiji je naseljenih mnogo Albancev. Profesor Chinigo jim je poslal poziv, da naj osnujejo zbor prostovoljcev, ki pojde na vojsko proti Avstriji, sovražnici vsake narodne neodvisnosti in tedaj tudi Albanije.
V Albaniji je veliko pomanjkanje živeža, odkar je Italija proglasila blokado. Essad paša s svojimi pristaši živahno agitira za Italijo.
Italija v Afriki.y
V Tripolisu imajo Italijani'še vedno boje. Poročajo pa o njih prav malo, ker se boje vznemirjati ljudstvo. Dne 29. majnika je padel ondi podpolkovnik Penco, ki je bil voditelj 3. berza-Ijerskega polka.
POLITIČNI PREGLED.
Hrvaška. Hrvaški sabor se bo sešel 14. junija. Predsedoval bo dr. Magdič. Hrvaška stranka prava se je začela rušiti. Izstopila sta iz nje dr. Milobar in dr. Pazman, ki zastopata katoliško strujo.
Dalmacija. Vlada je zatvorila vsa italijanska društva v Dalmaciji.
Največji italijanski zrakoplov uničen.
Italijani imajo malo velikih vodljivih zrakoplovov. Zadnji čas so dobili tri iz Angleške, prej so pa imeli zrakoplov .Citta di Ferrara", ki je imel 12.000 m8 prostora in je bil dolg 80 metrov. S tem zrakoplovom so prišli nad Pulj in Šibenik ter potem nad Reko in so metali bombe. Na Reki so bombe poškodovale posamezne tvornice, vendar ne toliko, da bi delavci ne mogli delati naprej. Blizu Reke je bilo ranjenih nekaj oseb in neka ženska je bila ubita. Zrakoplov je hotel na Reki z bombami uničiti tovarno torpedov in ladjedelnico »Danubius*. — Dne 8. t. m. zjutraj ob šesti uri je pa naše mornariško letalo ,L 48" (vodja linijski ladijski poročnik Glassing, opazovalec pomorski kadet von Fritsch) opazilo blizu Lošinja italijanski zrakoplov .Citta di Ferrara", ki se je vračal z Reke. Začelo ga je naše letalo obstreljavati in ga zažgalo, da je padel na tla. Dva častnika in 5 mož posadke so naši vjeli.
Naši letalci zopet nad Benetkami. Avstrijsko mornariško letalo ,L 47" (vodja fregatni poročnik Banfield, opazovalec pomorski kadet von Sirobl) je zopet šlo nad Benetke in jih je dne 8. junija uspešno bombardiralo. Bombe so padale na hangarje v Muranu in na Campo alto ter na sovražne torpedne rušilce, pri čemer je nastalo nekaj požarov. Letalo je obstreljevale tudi šotorsko taborišče s strojnimi puškami.
V Videm (Udine) se odvedli Italijani nekaj Avstrijcev, med njimi duhovne, uradnike večje posestnike in žene, ker so jih obdolžili upora proti Italijanom. Druge so vrgli v ječo, kobarid-skega dekana Jurija Peteriina so pa ustrelili. — Te dni je prišlo poročilo, da kobariški dekan ni bil ustreljen.
Vojni posvet v Petrogradu. Zadnje dni se je sešlo v Petrogradu mnogo generalov, prejšnjih ministrov in glavnih guvernerjev, katere car ponavadi kliče na posvet. To posvetovanje je odločilnega pomena glede vojne.
Nemci na Angleškem. Ker Nemci z zračnim brodovjem neprestano napadajo London, je angleška vlada ukazala zapreti vse Nemce in Avstrijce v Londonu, češ, da so dajali znamenja nemškim zrakoplovom.
Nemci v Milanu. Ker vojna med Italijo in Nemčijo še ni napovedana, je Nemčija po svojem švicarskem zastopniku zahtevala od italijanske vlade odškodnino za vso škodo, katero so napravili italijanski demonstranti Nemcem v Milanu. Ta škoda znaša nad 7 milijonov lir.
Nemci v Carigradu. Nemška tvrdka Krupp bo zgradila v Carigradu tovarno za orožje, da si bodo Turki sami lahko vlivali puške in topove.
Manifestacije v Rimu. Zadnjo nedeljo so bile v Rimu zopet velike patrijotične manifestacije, katerih se je vdeležilo nad 200.000 ljudi. Med množico se je pomešala tudi kraljeva rodbina.
Italijani v Švici. Oddelek italijanskih al-pincev je zašel nevedoma čez švicarsko mejo in je bil razorožen. ]?-
Napad na London. Nemško zračno brodovje je zopet metalo bombe na londonsko ladjedelnico in je napravilo mnogo škode. — Nemško zračno brodovje' je v noči od 7.Jirn!j*a metalo bombe na vzhodno obal Angleške.
Potopljene ladje. Zadnji teden je bilo potopljenih 21 angleških ladij.
Kuga. Ruska vlada je dala 6 milijonov rub-Ijev za sredstva zoper kugo, ki se je na nekaterih krajih pojavila.
NOVIČAR.
Nova Avstrija. »Slovenec" piše: .Nova Avstrija, to je naš cilj in naloga. Avstrija, različna od prejšnje, ne izključna last enega naroda, ampak skupna, enako ljubeča mati vseh svojih otrok. Avstrijski Slovani, in posebno mi Jugoslovani, smo vedno verovali in upali v tako novo Avstrijo, ker od kje neki naj bi vzeli naši očetje in bratje ono nadčloveško udanost, požrtvovalnost in junaštvo v trpljenju in smrti, kar vse dajejo radi v tej vojni za to novo Avstrijo. Res, samo nova, Franc Ferdinandova Avstrija more biti prava in velika Avstrija."
Dodatno prebiranje črnovojnikov. Dne
18. junija bode v Kranju za kranjski in radovljiški okraj prebiranje tistih črnovojnikov, ki iz kateregakoli vzroka niso prišli k zadnjemu prebiranju. Kdor sedaj ne bo prišel k prebiranju, bo strogo kaznovan.
Premeščeni uradi. Tržaško namestništvo in policijsko predsedništvo ter goriško okrajno glavarstvo uradujejo v Postojni, primorsko finančno ravnateljstvo pa v Ljubljani.
Prepovedane slovenske Čitanke. Naše naučno ministrstvo je prepovedalo rabo dosedaj aprobiranih slovenskih čitank za srednje šole, ker so bile te čitanke sestavljene preveč v slovanskem duhu. — Po počitnicah bodo slovenski profesorji predavali o slovenski književnosti na podlagi škrpt, katere morajo med počitnicami sestaviti.
Naborjet. Utrdba Naborjet zapira Italijanom pot iz Pontnblja na Koroško. Leta 1809. je avstrijska armada z občudovanja vredno hrabrostjo branila to utrdbo proti Francozom.
«Lega Nazionale* je razpuščena. To društvo je dobivalo na leto nad 600.000 kron podpore deloma od Članov, deloma od drugod. Samo Trst je dajal letnih 30.000 kron.
Gorica. Namestnik baron Fries-Skene je prišel v Gorico in je obiskal nadškofa dr. Sedeja.
Kruha dosti. V Berlinu imajo toliko žita in moke, da so znižali cene za kruh. En kilogram rženega kruha stane 55 vinarjev (42 pfenigov). 2 kg pa 1 K 5 v. Tudi beli kruh se vrača, kajti Nemci se znali za-se pravočasno poskrbeti.
Na italijanskem bojišču je padel podpolkovnik Pavel vitez Rizzetti pl. Monte Trbuti. Te dni so njegovo truplo mimo Kranja peljati po-kopat v Ljubljano.
Kolera. V Ljubljani je umrlo par vojakov, pripeljanih iz Bosne, za kolero.
Iz ruskega vjetništva sta se oglasila Martin Langus, ki biva sedaj v Skobeljevu, in Franc Fajfar z Rupe pri Kranju, ki je bil vjet v Premišlju. Sedaj, po sedmih mesecih, so domači od njega dobili prvo naznanilo, da je še živ in da biva kot vjetnik v ruski Aziji. Jožef Škrjanec iz Potoč pri Tu palicah je pisal iz Nižnega Nov-goroda, Janez Cundrič iz Kamnika pa iz Karsuna, Lenard Klopčič iz Železnikov iz Bijska, Ivan Dolinar iz Dorfarjev je pa pisal iz Neločkovega sela.
Popravek. G. dr. Globočnik bo samo za čas vojne ordiniral v hiši, kjer je lekarna.
S Trstenika. Padel je pri Kolomeji Anton Pernč, nečak c. kr. gimn. prof. dr. Perneta in brat dež. vladnega praktikanta dr. Ivan Perneta in sedaj edini sin pri hiši. Pokojnik je bil vzoren mladenič, vdan svojim starišem, eden najmarljivejših v Marijini družbi; spoštovala ga je vsa fara. Bog tolaži potrto družino, ki ima poleg tega sina dr. Jankota v vjetništvu in tretjega sina abi-turienta Jožefa tudi na bojišču. Grozne so rane, ki jih seka vojska.
Žrebanje efektne loterije -Slovenske Straže* preloženo. Vsled nerednih poštnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani žrebanje efektne loterije »Slovenske Straže«, ki bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti na 26. oktobra ob 6. uri zvečer. „Slov. Straža".
Pregled avstrijsko-italijanskih bojišč. Najlepši pregled vseh evropskih bojišč nudi slovenski zemljevid Evrope, ki je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Cena K 2.40 za zemljevid je nizka.
Razglas. Z ozirom na obstoječe razmere odredi c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi § 54. obrtnega reda sledeče: Pred odhodom vojaških čet se morajo, ako to zahteva vojaška oblast, gostilne in žganjetoči, katere obiskujejo vojaki, za gotov čas zapreti. Istotako se prepoveduje, ako bi to zahtevala vojaška oblast, gostilnam in žganjetočem na kolodvorih in v bližini kolodvora oddajati vojakom vino, pivo ali žgane opojne pijače. Prestopki te naredbe se bodo po določilih obrtnega reda strogo kaznovali. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 5. junija 1915.
Razglas. Vsled odredbe c. in kr. vojaškega poveljstva Gradec I. z dne 25. maja 1915 št. 12952/pr., imajo vsi dosedaj oproščeni nameščenci vseh onih uradov, učnih zavodov itd. industrijskih in enakih podjetij, katerih delovanje (uradovanje) je vsled vojnih dogodkov prenehalo, takoj oditi v vojake k svojemu pristojnemu nadomestnemu krdelu, dopolnilnega okraja poveljstvu, črnovoj-nemu poveljstvu, zavodu itd. Na to se opozarjajo vsi prizadeti oproščenci, kateri prihajajo iz krajev, katerih uradi, podjetja itd. so vsled vojske prenehali poslovati. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 4. junija 1915.
Razglas. Oddati je pri Elizabeta Suppan-tschitsch-Lugsteinovi ustanovi za uboge slepe žene in dekleta ustanovno mesto v znesku letnih 346 K 70 vin. Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta je najkasneje do 30. junija 1915. vlagati potom političnega okrajnega oblastva sta-novališča prositeljice pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Prošnjam je priložiti rojstni (krstni) list, nadalje v zakoniti obliki napravljeno ubožno spričevalo in spričevalo o sleposti, ki mora biti napravljeno ali vsaj potrjeno od uradnega (c. kr. okrajnega) zdravnika. C kr. deželna vlada za Kranjsko, Ljubljana, dne 19. maja 1915.
Razglas. Ker se je zaznalo, da nekateri ne podajajo pravilnih naznanil o zalogah volne, kakor se je to zaukazalo s tuk. razglasom z dne 20. maja 1915 št. 11.356, se opozarja vsakdo, ki je v smislu tega razglasa, dolžan naznanjati svoje zaloge volne: 1. Pri naznanitvi se mora posluževati za to določenih tiskovin, in sicer, ako je naznanilec pridelovalec ali kupčevalec — edino le — belih, ako je pa fabrikant — edinole rdečih. Nikakor pa ne gre, da bi se n. pr. kupčevalec posluževal rdečih tiskovin. 2. Na zglasil-niči se mora natančno navesti dan, za katerega se najavi stanje zaloge (Stichtag). Npr. 1. ali 15. junija, od julija naprej pa 1. vsacega meseca torej, 1.7., 1. 8., 1. 9., itd. Ta dan, za katerega se podaja naznanilo — kar se strogo zabičt — je vsakokrat v naznanilu pravilno navesti. 3. Podajati se morajo zglasttve edinole v okviru besedila tiskovin, torej se je le držati tega, kar je na tiskovini glede naznanitve izrecno povedanega. Pripomni se, da je vsakdo, ki je v smislu gori omenjenega razglasa zavezan naznanjati zaloge,
dolžan pod strogo kaznijo, da vpoSlje oz. odda izpolnjene naznanilnice vsakikrat o pravem času. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, 7. junija 1915.
Razglas. Pokazalo se je, da mnogi niso na jasnem, če so tudi oni ČrnovojniSki zavezanci v smislu pozivnega razglasa „K" dolžni priti k prebiranju, ki so bili pri prezentaciji sicer spoznani za sposobne služiti z orožjem, a so bili pozneje potom superarbitracije iz kakega drugega vzroka vsled zadobljcnih ran (v tem slučaju je namreč oprostitev od ponovnega prebiranja izrecno dovoljeno) spoznani kot za orožje nesposobni (wafienunfahig). V tem oziru se uradno pojasni, da so oni ČrnovojniSki zavezanci v pozivnem razglasu .K" omenjenih letnikov, ki so bili potom superarbitracije iz kakega drugega vzroka, kakor vsled zadobljenih ran, spoznani „za orožje nesposobni", dolžni priti k prebiranju, če je bil dotični sklep o superarbitraciji že izdan in oni tedaj niso več v vojaški službi (primerjaj prvi stavek pozivnega razglasa .K*). Nasprotno pa so oni, ki so bili potom superarbitracije kot za vsako službo nesposobni od črnovojniške dolžnosti sploh oproščeni, izvzeti od dolžnosti priti k prebiranju, ako imajo črnovojniško odpustnico (Landsturm-Abschied) ali certifikat o oprostitvi od črnovojniške dolžnosti (glej št. 4 citiranega razglasa). — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 6. junija 1915.
Razglas. Vojno ministrstvo je že v pozni jeseni leta 1914 izdalo naredbo, objavljeno v dnevnikih z dne 28. novembra 1914, da je namreč pri bodočih oddajah večjih naročil za armado na tvrdke in podjetja v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, ponudnikom naložiti strogo obveznost, obdržati si navadno število svojih zasebnih uslužbencev in jim tudi ne znižati njihove plače, ker bi ne bili sicer samo od nadaljnih naročil izključeni, ampak bi se tudi že odana naročila stornirala. V zadnjih mesecih pa je bilo slišati ponovne pritožbe iz krogov zasebnih uslužbencev, da se namreč mnogo večjih tvrdk, ki so pri dobavah vojnih potrebščin neposredno udeležene, za omenjene naredbe ne briga dosti in da so zmanjšale število uslužbencev, oziroma jim znižale plačo. Tako postopanje se mora v danih razmerah označiti kot kršenje najnavadnejših socijalnih dolžnosti. Vsled tega je c. kr. ministrstvo za notranje stvari vse politične deželne oblasti na ta pojav opozorilo in jim naročilo, ga po moči zatreti. V ta namen je bilo zaukazano vsem političnim okrajnim oblastem (okrajnim glavarstvom, magistratom mest z lastnim statutom), da naj v zvezi z vsemi organi, ki pridejo v poštev, z vsemi sredstvi delujejo na to, da se imenovana ministrska naredba kar najnatančnejše izpolnuje. V slučaju, da bi ostal tak vpliv brezuspešen, naj se pritožbe prizadetih uslužbencev, ki naj se prijavijo pri okrajnih oblastvih, po dovršeni preiskavi predlože ministrstvu za notranje stvari, da dobi isto raz-pregled dotičnih tvrdk.
NOVEJŠE VESTI.
Inomost, 9. junija. Prebivalstvo z juž.iga Tirolskega se je preselilo na Češko in Moravsko. Trdnjava Trident je izpraznjena. Knezoškof bo ostal ondi.
Dunaj, 9. junija. Včeraj je jedna italijanska pehotna divizija napravila prvi večji napad proti goriškemu mostu, pa je bila odbita s težkimi izgubami. Italijani so pobegnili pred našim artiljerijskim ognjem in izgubili več topov. Enako so skupili pri Gradiški in Tržiču. Na koroško-tiroiski meji traja kanonada dalje.
Dunaj, 8. junija. V ozemlju ob Prutu in ob Dnjestru so avstrijske in nemške čete včeraj nadaljevale napad čez Lančin, Nadvorno in Kaluš, potisnile sovražnika proti Stanislavovu in Haliču nazaj in se razširile na levem bregu Dnjestra vzhodno in severno od Žuravna, ondi zopet vjeli 4200 Rusov. General Linsingen je šel za Rusi do Bukačevce južno od Hodorova, in južno od Molodince.
Berlin, 7. junija. Napad Nemcev proti Savlom in vzhodno od reke Dubise napreduje.
Dunaj, 9. junija. Včeraj so naše in nemške čete prišle severno od Kolomeje do črte Kulač-kovce—Koršov. Zasedle so višino pri Otiniji,
zvečer vzele Stanislav in prodrle dalje proti Haliču. Zahodno od Haliča in Jezupola se še vrše boji. Naši so ta dan vjeli 5570 Rusov.
Berlin, 9. junija. Nemci so vzeli Rusom Kubili na bregu Vindave in se bližajo Savlom od jugo-zahoda; pri Dubisi so vrgli severno rusko krilo z obkoljevalnim napadom v jugozahodno smer. Južno od Njemena so se Rusi po hudih bojih začeli umikati. Nemci gredo proti Kovnu in so dosegli cesto Marjampol-Kovno. Vjeli so 300 Rusov in dobili 2 strojni puški.
Dunaj. 9. junija. Ob srbski meji so se vršile praske in manjši artiljerijskl boji. Pri Koritu so avstrijske čete razkropile črnogorsko četico, ki je bila v avstrijskih uniformah.
Berlin, 9. junija. Francoski napadi pri Neu-ville so bili krvavo odbit'. Nemci so vzeli zadnje hiše te vasi.
Rim, 8. junija. Ob Soči se je razvila bitka, ki stoji za Avstrijce izredno dobro. Avstrijci se bojujejo v silno utrjenih postojankah in imajo izvrstno topništvo. Ob Soči so laški kralj, dalje načelnik generalnega štaba Cadorna in general Porre. Bojišče ob Soči je najvažnejše. Včeraj dopoldne so laški torpedni rušilci vtretjič obstreljevali Tržič. Tri blizu gradu Devina postavljene avstrijske baterije so začele silno streljati na ru-šilce. Ti so pomerili ogenj na baterije in so požgale grad in eno baterijo prisilile, da je umolknila.  Rušilci so se potem vrnili nepoškodovani.
Steckenpferd lilijno-rnlečno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Elbi
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko ,Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 1 krono v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bcrgmanovo lilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 80 v za tubo.
Iz Letopisov ljubljanskih jezuitov.
Posnel Ant. Koblar. (Dalje.)
Leta 1614. Trije slovenski spovedniki so pri jezuitih za veliko noč spovedali 3000 ljudi j. Spreobrnjencev je bilo 5, med njimi Aleksander Schwab, ki je bil obglavljen na ljubljanskem trgu zaradi hudodelstev. Jezuit ga je spremil na morišče. Dijaki so nabirali luteranske knjige in so jih nosili jezuitom. Cerkev sv. Jakoba je bila to leto dozidana do strehe. Celo drugoverec Bozy je dal 24 centov bakra za strehi obeh zvonikov in njegova mati je odpustila 140 gld. dolga. Nikolaj pl. Čandik je dal 2000 gld. za veliki oltar in 500 gld. za cerkev sv. Jakoba. Kupili in podrli sta se zopet dve sosednji hiši (Textorja in Mihaela Čurna), da se je razširil trg pri cerkvi, in kupilo se je nekaj sosednjih vrtičev tik ob cerkvi. Novomeški prost Marko Chun je dal dar za dijaške premije. Predstavljala se je igra Constantinus Copronymus.
Leta 1615. Dne 15. novembra je bila posvečena nova cerkev. Nadvojvodo je zastopal vetrinjski opat. Navzoči so bili plemenitniki in silna množica iz Kranjske in sosednjih dežel. Našteli so 70 župnikov in 250 bander. Iz stolnice so prinesli v sprevodu svetinje deželni stanovi, dasiravno precej luteranski še, so dali za cerkev 3400 gld. in Nikolaj Čaudik je dal zopet 1000 gld. za ustanovo organista. Za spodnji dve kapeli sta napravila altarja Bernardin Barbo in Adam Valvasor, za druge kapele pa škof Hren in stiski opat. Mestno starejšinstvo je dalo les in opeko, vredno 4C0 gld. Opustile so se nemške pridige, ker ni bilo poslušalcev, In uvedle so se slovenske pridige, katere je imel P. Ivan Čandik. V nedeljah
popoldne se je začel učiti katekizem na nov način. Izdali so jezuitje na stroške stolnega dekana Mihaela Mikca nov katekizem s podobami, natisnjen v Augsburgu (?).
Leta 1616. Uvedla se je za pustne dni 40 urna pobožnost. Izpreobrnjencev je bilo 8. Baron Markvard pl. Eck, komandator nemškega reda, je podaril cerkvi sv. Jakoba nove orgije, vredne 200 gld. V Pleterjah so pridige zelo obiskane in spovedancev je 1400. Prišlo je v Pleterje več procesij, posebno znamenita je bila ona iz kriške župnije. Romarji so imeli na glavah trnjeve krone.
Leta 1617. To leto je bilo sveto leto. Dva patra sta bila poslana v Loko na misijon; ondi je bilo 4000 obhajancev, prej ob svetih letih pa komaj 80. Iz deželne hiše so prišle luteranske knjige k jezuitom na grmado. Sezidana je bila pri cerkvi sv. Jakoba nova zakristija. V Pleterjah je en sam slovenski spovednik to leto izpovedal 2400 ljudij.
Leta 1619. V cerkvi sv. Jakoba, v zadnji kapeli na evengeljski strani, je bila pokopana soproga Bernardina Barbo, namestnika kranjskega deželnega glavarja.
Leta 1620. Nedeljske pridige pri sv. Jakobu ie prevzel P. Albert Ocitzki. Za premije dijakom je dal potrebno svoto ljubljanski prost Gašper Bobek. Dijaki so na trgu pozdravili germanskega škofa Siksta Karkana, ki je bil poslan na vizitacijo v ljubljansko škofijo. Na dan blaženega Ignacija je mestno starešinstvo zapovedalo, da naj se dopoldne v mestu ne dela, 'n se je udeležilo duhovnega opravila. (Dalje prih.)
V pondeljek 14. t. m. se bode na licu mesta ob 1. uri popoldne
košnja
mareuCICeuega fraonlha na Halah.
Ako ima kdo še
naprodaj, naj se zglasi pri R. Marenčiču v Kranju. Istotam se dobi tudi
Koruza za sejanje.
lunini.. .:s::b;!3>miii......um
Košnja nemške detelje
(lucerne)
je naprodaj
pod Šmarjetno goro pri cesti. Natančneje pri J. KnSIann d Hranim.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
amertkanskl umetni zobie
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
piombiraio zobje 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seydl, Linbliana.
Stritarjeva ulica št. 7.
$ Cisto novo Ä." !ÄC p° ,astai cenl $ $ In moderno m*"" p'?.Ä? ",w
IURN SHVHIK j|
Hrani, pri BeienCann. V
A A
i aatniitun in ttcilr   Tisknvnetra društva" v Kranju.