KRANJ, petek, 3.2. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 9 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kmalu le še spomin? — Takle črn dim iz dimnika kranjskega Tekstilindusa bo v kratkem todU le še v arhiv. Že nekaj dni se iz dimnika ne vali več tako črno, vendar pa je to treba pripisati nekaj boljši kvaliteti premoga, ne pa že prehodu na kurjenje s plinom. To se bo zgodilo sicer v dveh, treh tednih, potem ko bo opravljen poskusni zagon novega kotla. Konec tega ledna so namreč pod vodstvom zahodnonemških strokovnjakov firme Omnikal, kjer so izde-kli tlačni del kotla, že začeli poskusno kuriti z mazutom, po 15: februarju, ko bodo pri kraju tudi zaključna dela na plinovodu, pa tudi s plinom. Januarja so v toplarni že začeli preskusi opremo za kemično pripravo vode, opravljajo tlačne preskuse cevovodov in vseh drugih Povezav, preskušajo motorje, skratka, priprave za prehod na. kurjenje s čistejšo energijo so v naključni fazi. — L. M. — Foto: F. Perdan inšpektorjev se nihče *ie boji ^eničani si želijo, da bi inšpekcijske službe posredovale več **>bud in za prihodnje leto predložile konkretne Rrograme dela L 'es*nice — Jeseniški izvršni svet zavrnil poročilo uprave inšpekčij-.Z*1" služb za Gorenjsko z utemeljit-^m> ki se lahko strnejo v nasledke program in delovni načrt za le-C** f*3- vsaj za jeseniško občino, ne-^2«retna, v občini so različni nere-problemi, ki jih delovni načrt ne j^jema: od urbanistične discipline v ski gori do problematike odla-v**iSč- Člani sveta so menili, da bi bil ^mljiv tak program, ki bi ga sproti spreminjali, dopolnjeva-rilagajali razmeroma na posa-*znem področju. ^^fratka, takega formalnega pro-W^*n? in delovnega načrta Jeseničani^ ki sicer plačujejo vse finančne ^eznosti, ne priznavajo. *et* Je hnela vsaka občinska ^ina svoj inšpekcijski oddelek, . ^ m Pa so se vsi gorenjski inšpektor-V^rganizirali tako, da je uprava tj^pekcijskih služb v Kranju, in-^ktorji pa si delijo delo po vsej W*eojski. Ta reorganizacija ima ^Jbrž veliko prednosti, bila je za-^pvana s težnjo po večji učinkovitosti« kvaliteti dela, a kaj, ko vsaj z *kjwiskega vidika praksa ni nič kaj stavna. Vv^Pektorji se zdaj prevažajo po O^jj Gorenjski in dokaj boleče dej-da zmorejo v jeseniški občini t^^iti komaj redne preglede obra-S^T" Pri vsem skupaj mislimo pred-\*Cr- sanitarno in tržno inšpekcijo ^uJ^J šele, da bi lahko opravljali ^*VSe koristne nenadne in obsež-Vjj*f akcije. Premalo jih je: če pa Vv*3Wjaš redne preglede in te po-& pričakujejo, je najbrž prav ^eno, če ostaneš kar doma. akcijsko poslanstvo ni najbrž v tem, da bi hodili na obhode te-ko jih pokličejo po telefonu in tJ^^TJao na nepravilnosti, temveč fcT^dvsern v tem, da sami prikažejo \T**kmatiko, nanjo pokažejo s pr-0^ in so kontrolna luč za družbo OsP'ob. Zatorej ne moremo pričakati, da bi izvršni svet trkal na ^špekcij, ampak obratno. Pri mal v več občinah in se ni-;asa zares poglobiti v pe Ne smemo tarnati za starimi dobrimi časi, ko so bili občinski inšpektorji strah in trepet zamazanih obratov in goljufivih mesarjev ali trgovcev, ker so velikokrat šli v nenadni nadzor. Zdaj se jih nihče več ne boji, ker je en sam inšpektor za dve občini in niti teoretično he zmore dela opravljati temeljito in učinkovito. Vsaka reorganizacija, naj bo še tako pošteno in zasnovana v prid večji učinkovitosti, se mora dobro izkazati v praksi. Ta se, z jeseniškega vidika ni ali še ni, zato tudi jeseniški izvršni svet pravi, da bi bil znatno bolj vesel, ko bi se letos inšpektorji v programu dela ogrevali za čisto konkretne probleme, z učinkovitimi rešitvami, d. Sedej Pomoč zdomske društvu Jesenice — mu Občinska konferenr ca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jesenice je na pobudo republiške konference sprejela sklep, da prevzame pokroviteljstvo nad društvom Triglav — Na-gold pri Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji. V društvo so vključeni delavci iz Slovenije, ki so na delu v tujini. Jeseniška občina na Gorenjskem še nima pokroviteljstva nad zdomskim društvom ali klubom, zato je pohvalno, da se tudi Jeseničani povežejo z delavci in si prizadevajo za ohranjevanje narodne enotnosti ter jim v okviru možnosti tudi pomagajo. Letno naj bi društvu namenili okoli 100 tisoč dinarjev. D. S. Kam gre »intervencijski dinar« Pokrivanje izgub — izjema ali pravilo? V SREDIŠČU POZORNOSTI Raziskovalec nočem biti Ko v republiki in federaciji pripravljamo drugi dolgoročni plan razvoja, je kot sestavina tega plana tudi republiška raziskovalna skupnost, ki je temeljito analizirala razvoj in možnosti dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti. Izkušnje minulih let niso prav nič spodbudne, saj dosedanji petletni načrti razvoja raziskovalne dejavnosti niso bili nikdar uresničeni. Problemi so veliki: razdrobljenost kadrov, pičla sredstva družbenega proizvoda za raziskovanje, ki znašajo le 1,3 odstotka, in slaba, že skoraj odpisana oprema. Da. se raziskovalna dejavnost, ki se bo zdaj bolj kot kdajkoli prej usmerjala v oblikovanje energetsko varčnih in za okolje manj nevarnih virov tehnologije, otepa s težavami, vemo že dolgo. Vemo, a nam ni kaj prida mar, kajti naša miselnost je zakoreninjena. Znanja ne znamo ceniti, ne zaupamo mu, odločujoče so le tuje izkušnje, ki s starimi licencami prihajajo v našo tehnologijo. Pa še tu bi se lahko zavedali, da bi kdaj pa kdaj le potrebovali skupino raziskovalcev, ki bo tujo licenco spremljala in čez nekaj let nujno oplemenitila. Vse se vedno začne in konča pri ljudeh, kadrih. Če bi že zmogli za raziskovalno dejavnost nameniti 2,6 odstotka družbenega proizvoda, jo opremiti in raziskovalno delo povezati, nam bo hudo trda predla pri mladih, kajti sedanja starostna struktura je zaskrbljujoča. Že nekaj let ni novih delovnih mest, šepa štipendijska politika, princip zaposlovanja je odbijajoč, mladi se neradi odločajo za raziskovalno delo. Nihče ne bo štipendiral mladega inženirja do doktorskega naziva, če se odloči za študij. Da niti ne govorimo o nagrajevanju, ki ni stimulativno. Zdaj se bodo tudi komunisti na problemskih konferencah pogovorili o raziskovalni dejavnosti. Najbrž bodo izhajali iz prakse in izkušenj, s katerimi se srečujejo v svojem okolju. Govorili bodo o inovacijski dejavnosti, ki ji tudi dolgoročni raziskovalni program daje prednostno mesto. Po številu inovacij smo na evropskem repu, ker inovacijske pobude v delovnih organizacijah duši neorganiziranost in stihija. Ponekod mislijo, da bodo z odškodnino za prihranek, ki se • izkaže ob predlogu, zadostili družbeni potrebi po razmahu inovacijske dejavnosti, vendar ni tako. Inovacijska dejavnost bi morala sloneti na organizirani raziskavi tehnoloških problemov in razpisih, domače znanje pa bi se potlej izkazalo z najboljšimi rešitvami. D. Sedej ^reorganizaciji pa to ni mogoče, JJ* »majo maloštevilni inšpektorji dela 'krnski problem. KRANJ — Delegati skupščine samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane občine Kranj so se na nedavni seji znašli v neprijetnem položaju. Izreči so se morali o tem, ali bodo iz sredstev sklada odobrili kranjski mlekarni osem milijonov dinarjev in ji tako pomagali iz težav, v katerih se je znašla zaradi nepriznanih proizvodnih stroškov pri predelavi mleka in zavoljo velikih obveznosti pri odplačevanju dolgov. Izvršni odbor sklada je predlagal 60-odstotno pokritje zahtevka, mlekurna je razumljivo vztrajala pri svojem, delegati pa so se,potem ko so slišali razloge za nastale razmere, odločili za vmesno pot in odobrili mlekarni 80 odstotkov zahtevka ali <>, \ milijona dinarjev.^ Ob tem se utemeljeno zastavlja vprašanje, idi bo ostalo le pri primeru kranjske nJek;>rne ali pa bo sklad postal »molzna krava« tudi za morebitne druge zgubarje — kmetijske, predelovalne in preskrbovalne delovne organizacije. Delegat kranjskih Živil je že namignil o nečem podobnem. Sicer pa v mlekarni trdijo, da ne gre za pokrivanje izgube, temveč za izpad dohodka, ki je nastal zaradi nepriznanih proizvodnih izdatkov oziroma zavoljo premajhnega razkoraka med odkupnimi cenami mleka in družbeno dogovorjenimi prodajnimi cenami mleka in mlečnih izdelkov. Naj gre za izgubo ali izpad dohodka: delegati bi verjetno lažje odločali, če bi predstavniki mlekarne pravočasno seznanili skupščino sklada z nastalimi težavami (ne pa postavili organa odločanja pred dejstvo). V tem primeru bi se verjetno dogovorili za kompenzacije, s katerimi bi pokrili večje izdatke predelave, kot pa jih priznava družba; obenem pa bi zadostili tudi 28. členu pravilnika o koriščenju sredstev samoupravnega sklada. In naposled: pojavlja se tudi bojazen, da bodo kompenzacije izčrpale sklad (letos bodo pobrale več kot petino zbranega denarja) in da bo ostalo (pre)malo denarja za premije in regrese. Zavedati se namreč moramo, da je spodbujanje kmetijstva osnovna naloga »intervencijskih skladov« in obenem tudi edina ter najbolj zanesljiva pot do zadovoljive I preskrbe z mesom in mlekom ter njunimi izdelki. C. Zaplotnik Prisrčen sprejem olimpijske plamenice - Na poti od grške Olimpije do vri-zonsca14 zimskih olimpijskih iger je olimpijska plamenica vsredozvečlr in v četrtek dopoldan »vijugala« po gorenjskih krajcih. Povsod so ji Zdravili prisrčen sprejem in jo pospremili v Sarajevo z željami, da bi igreusvlFevzt SSt^S^0 fki: nekdanji jeseniški smu^kitekač Franc bmolej predaja olimpijsko plamenico olimpijcu in nekdaniemu aln skemu smučarju Cirilu Pračku. - Foto: F. Perdan neKaanjemu atp- DANES V GLASU 2. stran: predlogi evidentiranih kandidatov za dolžnosti v občinskih skupščinah in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih v gorenjskih občinah 4. stran: reportaža z bivanja kranjskih tabornikov na Jezerskem 5. stran: Teden, slovenske drame v Kranju 8. In 9. stran: pred začetkom olimpiade v Sarajevu — spored olimpijskih iger — pogovor z dolgoletnim , članom partije — na Kokrici živi eden redkih izdelovalcev violin 16. stran: olimpijski ogenj na Gorenjskem J G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 3. FEBRUARJA 1984 Na Gorenjskem potekajo temeljne kandidacijske konference Predlagani kandidati Letos poteče dvoletni mandat nosilcem najodgovornejših funkcij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in v nekaterih republiških organih. V vseh občinah so že evidentirali možne kandidate. Predloge bodo obravnavali delovni ljudje in občani na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki jih bodo krajevne konference SZDL in sindikalne organizacije sklicale do 11. februarja. V tržiški občini predlagajo za predsednika skupščine občine Janeza Piškurja in za podpredsednika Josipa Eržena, za predsednika družbenopolitičnega zbora Jožeta Zupančiča in za podpredsednika Darka Trudna, za predsednika zbora združenega dela Franca Homana in za podpredsednika Saša Uranjka, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jožeta Benedičiča in za podpredsednika Marijo Leitin-ger. Za predsednika in podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti predlagajo Branka Veselinoviča in Milana Tribušona, za predsednika zborov (uporabnikov in izvajalcev) Miha Rožiča in Florjana Kurenta; za predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti otroškega varstva Rajka Premrla in Danico Mešič ter za predsednika zborov Olgo Rener in Danico Krevs; za predsednika in podpredsednika skupščine zdravstvene skupnosti Karla Be-čana in Pavla Kodra ter za predsednika zborov Igorja Korinška in Metko Ivnik; za predsednika in podpredsednika skupščine izobraževalne skupnosti Janeza Ivnika in Janeza Zazvonila ter za predsednika zborov Bredo Miščevič in Danila Vidoviča; za predsednika in podpredsednika skupščine kulturne skupnosti Mira Kramariča in Jaka Kepica ter za predsednika zborov Slavka Primožiča in Andreja Puharja; za predsednika in podpredsednika skupščine telesnokulturne skupnosti Slavka Terana in Marjana Dolžana ter za predsednika zborov Vilija Špeharja in Milana Česna; za predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti socialnega skrbstva Marinko Rotar in Jožico Lavička ter za predsednika zborov Nevenko Gradišar in Marijo Turk; za predsednika in podpredsednika skupščine raziskovalne skupnosti Miklavža Boleta in Janeza Šmida; za predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti za zaposlovanje Franca Kavčiča in Nado Jazbec ter za predsednika in podpredsednika skupščine pokojninsko invalidskega zavarovanja Ano Hafner in Miloša Sovo. V škofjeloški občini predlagajo za predsednika skupščine občine Matjaža Cepina in za podpredsednika Venče-slava Doljaka, za predsednika zbora združenega dela Mira Bračka in za podpredsednika Janeza Bedrača, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Slobodana Poljanska in za podpredsednika Staneta Bertonclja, za predsednika družbenopolitičnega zbora Ivana Kristana in za podpredsednika Majdo Puhar. 4. SEJA OK ZSMS Kranj Delegati zatajili Kranj — »Danes bomo nesklepčni!« je bilo moč razbrati iz mrmranja prisotnih delegatov. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Kranj je namreč v torek sklicala 4. sejo z namenom, da bodo obravnavali in sprejeli poročilo o delu OK ZSMS in organov v letu 1983, program za leto 1984 in program idejnopolitične-ga usposabljanja in marksističnega izobraževanja, finančno poročilo za preteklo leto in finančni plan za leto 1984. Po novem je v občinski konferenci 192 delegatskih mest, le ta pa sklepa veljavno, če je prisotnih 50 odstotkov delegatov. Torkove seje pa se je udeležilo le 69 delegatov! Razprava, ki je sledila uvodnemu referatu predsednika OK ZSMS Aljoša Drobnica, se je usmerila tudi v ugotavljanje vzrokov za neudeležbo delegatov. Vzroke lahko iščemo predvsem v neaktivnostih osnovnih organizacij ZSMS in pri delegatih samih. Da bi bil program kriv za nezainteresiranost mladih in s tem tudi za neaktivnost osnovnih organizacij je kaj težko verjeti. Program* dela je bil dobro zastavljen, organizirali so nekaj dobrih akcij. Spomnimo se le primera avtobusnih vozovnic. Pa vendar — nekje se je zataknilo. Res je tudi, da je nekaj aktivnosti ostalo v forumih in da nekaterih vprašanj osnovne organizacije niso obravnavale, da so mnogi zaključki in stališča ostali le na papirju. Toda, osnovne organizacije imajo svoje programe aktivnosti in ne da se izdelati neke šablone programa, po kateri bi delovale prav vse osnovne organizacije. Delovanje OK ZSMS Kranj kot najvišjega organa ZSMS v občini so hoteli spremeniti v organ, ki bi celovito in problemsko obravnaval posamezne sklope življenja in dela mladih, do njih zavzemal stališča in se opredelil za akcijo. Zato naj bi sklicali več boljše pripravljenih sej, seveda z predhodnimi razpravami v osnovnih organizacijah. Vendar se delegati na sejah oglašajo sramežljivo, pa čeprav imajo dobre in konkretne predloge. Tako je marsikdo dobil ha torkovi seji občutek, da je prisoten seji predsedstva OK ZSMS. Da bi dobili kar najbolj celovito sliko stanja v osnovnih organizacijah v naši občini, so delovne skupine predsedstva kar 150-krat obiskale osnovne organizacije. Namen obiskov je bila pomoč pri ustanavljanju in spodbujanju k delu posameznih osnovnih organizacij. Vendar je še vedno veliko tistih organizacij, ki ne delajo. Neaktivne so v Planiki, KŽK, elektrotehničnem podjetju, Alpe-tourju, v krajevnih skupnostih Planina, Huje, Bratov Smuk, Naklo itd. Poudariti pa moramo, da v nekaterih okoljih niti mladina niti druge družbenopolitične organizacije ne čutijo potrebe po ustanovitvi osnovnih organizacij ZSMS. Če se hočeno približati usmeritvam XI. kongresa ZSMS in vlogi ZSMS, ki jo mora imeti v družbi, bo treba še trdo delati. Predvsem bo treba preiti od napisanih besed k dejanjem in realizirati vse naloge, ki so si jih zadali. T. Bilbija Za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti predlagajo Janeza Šolarja, za predsednika zbora uporabnikov Janeza Capudra in za predsednika zbora izvajalcev Mileno Kejžar; za predsednika skupščine kulturne skupnosti Ludvika Kalužo, za predsednika zbora uporabnikov Janeza Ziherla in za predsednika zbora izvajalcev Franca Podnarja; za predsednika skupščine telesnokulturne skupnosti Braneta Se-laka, za predsednika zbora uporabnikov Miro Šmid in za predsednika zbora izvajalcev Miha Bogataja; za predsednika skupščine raziskO' smol skupnosti Vinka Nastrana; za predsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Stanislava Ranta, za predsednika zbora uporabnikov Mirjam Jan-Blažič in za predsednika zbora izvajalcev Matevža Dagarina; za predsednika skupščine skupnosti socialnega skrbstva Albina Lavtarja, za predsednika zbora uporabnikov Elizabeto Jocif in za predsednika zbora izvajalcev Magdo Malovrh; za predsednika skupščine skupnosti otroškega varstva Miro Primožič, za predsednika zbora uporabnikov Janislava Oblaka in za predsednika zbora izvajalcev Lidijo Lavtar; za predsednika skupščine skupnosti za zaposlovanje Ludvika Bernika: za predsednika skupščine skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja Janeza Šimenca; za predsednika skupščine občinske zdravstvene skupnosti Mira Duča, za predsednika zbora uporabnikov Janeza Bizjaka in za predsednika zbora izvajalcev Gregorja Habjana. V radovljiški občini predlagajo za Predsednika skupščine občine Borisa etino in za podpredsednika Jožeta Dežmana in Damjana Hafnerja, za predsednika zbora združenega dela Jožeta Vuklja in za podpredsednika Marjana Butorca, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franca Cuznarja in za podpredsednika Valentina Toma-na, za predsednika družbenopolitičnega zbora Darka Kovača in za podpredsednika Bernarda Tonejca. Za predsednika in podpredsednika skupščine telesnokulturne skupnosti predlagajo Borisa Ahaca in Petra Pe-trička, za predsednika zbora izvajalcev Janeza Pretnarja in za predsednika zbora uporabnikov Franca Vovka; za predsednika in podpredsednika skupščine raziskovalne skupnosti Jurija Hočevarja in Marka Škulja; za predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti socialnega skrbstva Varjo Jensterle in Rajka Rozmana, za predsednika zbora uporabnikov Branka_ Banka in za predsednika zbora izvajalcev Sašo Kaludrovič; za predsednika in podpredsednika skupščine zdravstvene skupnosti Staneta Piska in Leopolda Zonika, za predsednika zbora uporabnikov Franca Polajnarja in za predsednika zbora izvajalcev Marjana Zupanca; za predsednika in podpredsednika skupščine kulturne skupnosti Rada Mužana in Jožeta Hozjana, za predsednika zbora uporabnikov Vlad-ka Poljanca in za predsednika zbora izvajalcev Martina Merlaka; za predsednika in podpredsednika skupščine izobraževalne skupnosti Jožeta Jelen-ca in Darka Globevnika, za predsednika zbora izvajalcev Franceta Cerneta in za predsednika zbora uporabnikov Toneta Štularja; za predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti za zaposlovanje Jelko Kunej in M'rka Trboviča; za predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti pokojninsko-invalidskega Alojza Kos in Jožeta Bufolina; za predsednika in podpredsednika skupščine otroškega varstva Marka Bezjaka in Heleno Kralj, za predsednika zbora uporabnikov Janeza Koselja in za predsednika zbora izvajalcev Stano Smole; za predsednika in podpredsednika skupščine Antona Suhadolnika in Varjo Jensterle. V jeseniški občini so evidentirali naslednje možne kandidate: predsednik skupščine občine Franc Brelih, podpredsednik Franc Žerjav, predsednik zbora združenega dela Marjan Drolc. podpredsednik zbora združenega dela Zdenko Cund. predsednik zboru krajevnih skupnosti Rina KHnar, podpredsednik zbora krajevnih skupnosti Dušan Novak, predsednik družbenopolitičnega zbora Dante Jasnič in podpredsednik družbenopolitičnega zbora Slavko Humerca. Za samoupravne interesne skupnosti so evidentirani naslednji kandidati: Samoupravna stanovanjska skupnost: predsednik skupščine Zoran Krejič, podpredsednik Davorin Praprotnik, predsednik zbora uporabnikov Aleksander Kotnik, namestnik Vojko Oblak, predsednik zbora izvajalcev Hugo Oitzel, namestnik Marko Brati-na. Samoupravna komunalna skupnost: predsednica skupščine Francka Uršič, podpredsednik Franc Pfajfar, predsednik zbora uporabnikov Pavel Krznarič in namestnik Slavko Mulej, predsednik zbora izvajalcev Jože Smrekar in namestnik Marjan Žefran. Kmetijsko zemljiška skupnost: predsednik skupščine Janez Še bat in namestnik Alojz Lipovec. Skupnost za varstvo pred požarom: predsednik skupščine Jože Gregori, namestnik Božo Resman, predsednik zbora uporabnikov Božo Ceh, namestnik Ivko Blenkuš, predsednik zbora izvajalcev Karel Tramte, namestnik Janez Bohinc. Skupnost za ceste: predsednik skupščine Hrvoj Cerne, namestnik Marjan Tišov, predsednik zbora uporabnikov Brane Pretnar in zbora izvajalcev Slavko Legat. Skupnost socialnega skrbstva: predsednica skupščine Jela Leštan, podpredsednik Janez Be-net, predsednik zbora uporabnikov Aleksander Pavliček, namestnica Vida Fabjan, predsednica zbora izvajalcev Jožica Bergelj in namestnik Štefan Koblar. Skupnost zdravstvenega varstva: predsednik skupščine Zdravi* Crv, podpredsednik Janez Rojs, prec-sednik zbora uporabnikov Slavan Ber-lisk, namestnik Janez Otrin, predsec-nik zbora izvajalcev Jernej Matici namestnica Stanka Šem rov-Novak Skupnost otroškega varstva: predsee nica skupščine Irena Strajnar. peč predsednica Olga Prezelj, predsednica zbora uporabnikov Stanka VuleKja namestnica Mojca Arh, predsednici zbora izvajalcev Pavla Klinar in namestnica Cvetka Terman. Skupno« pokojninsko invalidskega zavarovanj* predsednik skupščine Vitomir R_a v brka r namestnik Oto Prestotnik, S kur-nost za zaposlovanje: predsednik skupščine Janez Pikon, namestnica Zdenki Erjavšek. Skupnost socialnega varstva, predsednik skupščine Božo Frišok podpredsednik Franc Bencina. Sk-jp nost za izobraževanje: predsedr-* skupščine Bojan Erjavšek, podprec sednica Breda HitL predsednik zbori uporabnikov Ivo Sčavničar ml., zi mestnik Boris Hafner, predsednik abc-ra izvajalcev Ivo Borštnik, namestnic* Sonja Iskra. Kulturna skupnost: pretf sednik skupščine Janko Rabič. poe-i predsednik Sonja Peternel, predseds-ca zbora uporabnikov Mira Novak namestnik Janez Kejžar, predsednik xbr ra izvajalcev Tone Konobelj. name« nik Franc Šifrer. Raziskovalna skif-j nost: predsednik skupščine Aleš Lagr ja, podpredsednik Jaka Soklič. Tele? nekulturna skupnost:, predsednik skupščine Alojz Katnik, podpredsee nik Anton Miklič, predsednik zbor« uporabnikov Mirko Klinar, na mestni Ljubo Špendov, predsednik zbora i jalcev Franc Ravnik, namestnik ~ Mekina. isedr_» redsee zbor«! -ieso» m go- aržah. »ton** anjkavl ;a izs:- NAS SOGOVORNIK SLAVKO PEM, direktor delovne organizacije Golica Trgovci malo zaslužijo Tudi v jeseniški trgovski delovni organizaciji Golica imajo zaposleni nizke osebne dohodke, ki so pod povprečjem gospodarstva občine Jesenic« — Že štiri ieta trgovina posluje ob zamrznjenih m kar znatno slabša njen položaj, saj so ob rasti cen začeli skokovito raščati tudi stroški poslovanja. Trgovina je bila obenem s po manj njem pomembnih vrst blaga prisiljena sprejemati najrazličnejša i;___ ljevanja dobaviteljev, sprejemati različne nabavne pogoje. Dušiti pa jo je začelo tudi breme zaradi močnega povečanja vrednosti zalog, ki so pogosto terjale najemanje kreditov z visokimi obrestmi. Posebej trgovina na drobno se srečuje s težavami, ki vplivajo na dokaj nizke osebne dohodke zaposlenih,« tudi v delovni organizaciji Golica na Jesenicah, kjer smo se o problematiki osebnih dohodkov pogovarjali z direktorjem Slavkom Pemom. »Osebni dohodki zaposlenih so med drugim odvisni tudi od zahtevnosti del in nalog, količine dela, kvalitete ter gospodarnosti. Čeprav smo izdelali natančna merila, jih nameravamo še dopolniti, posebej v delovni skupnosti skupnih služb. V naši delovni organizaciji je bil povprečni osebni dohodek 15.000 dinarjev, pod povprečjem občine in gospodarstvom zaostaja za 20 odstotkov. V trgovini se vedno poveča ob koncu leta, medtem ko je v začetku leta manjši. Da prodajalke prejemajo 13.000 dinarjev, je vzrok v tem, ker je gospodarjenje omejeno z absolutnimi maržami, medtem ko so bile prej marže, ki so trgovčeva cena dela, izražene v odstotkih. Nizek osebni dohodek je povezan s pridobivanjem dohodka, vendar nanj zaradi več omejitev z lastnim delom več ne moremo vplivati. Seveda ni prav, da kvalificirani delavci — trgovke, ki delajo v težkih delovnih razmerah, ki morajo imeti primeren odnos do potrošnikov in ko poleg vsega primanjkuje najbolj osnovnih artiklov ali jih vsaj ni zadosti — zaslužijo tako malo. Treba bo poskrbeti,in trgovina se za to zavzema, da bi razna združenja in gospodarska zbornica pomagale pri tem, da bi se trgovina postavila v enakovreden položaj t drugimi panogami. Nujno bo treba pravilno vrednotiti delo trgovskega delavca, tisto delo, ki se izraža skozi njegovo ceno dela — maržo.« D.Sedej _____.__—---/ V slogi se lažje gradi Prva stanovanjska soseska stanovanjske zadruge Železar je zrasla na Hrušici — Skupaj do dokaj ugodnih kreditov, vendar bodo vse inštalacije morali napeljati sami — Še brez asfalta, telefona, vode in skupne kurjave in enodružinskimi montažnimi hišami je zraslo na Belem polju naselje, ki je prvo te vrste v jeseniški občini. Jesenice — Stanovanjska zadruga Železar se je ob ustanovitvi pred leti najprej usmerila v izgradnjo stanovanjskega naselja na Hrušici, zaradi vedno več članov pa se je »odprla« tudi stanovanjska soseska na Rodinah, medtem ko tretjo enoto zasebnih graditeljev v okviru zadruge predstavljajo individualni graditelji. Precej zagnano se je ieta 1*981 56 zadružnikov, ki so si na moč želeli stanovati v zasebni hišici, zbralo in po temeljiti preučitvi odločilo, da sprejmejo ponudbo škofjeloške Jelovice za montažno gradnjo. S podkletenimi prostori, z dvojčki : IV ,%ir« Stanoval j F Perdc ka gradnja na Hrušici. . . Foto: Franci Bratun in Mirko Svetina, člana stanovanjske zadruge Železar »Prvo leto se gradnja sploh ni ustavila,« pravita zadružnika in člana izvršnega odbora stanovanjske zadruge Mirko Svetin in Franci Bratun, »zagotovili smo vso varnost. Gradbince je zgradil kleti, nato pa smo sami postavili montažne elemente. Vsak zadružnik naj bi prispeval pri montaži 1.60U ur prostovoljnega dela, nekateri pa so jih opravili še več. Po premoženjsko-pravni pogodbi je bilo treba odšteti za dvojček vrstne hiše. za pritličje in mansardo v dvojčku, ki meri približno 120 kvadratnih metrov koristne stanovanjske površine, 870 tisoč dinarjev, kolikor je zahtevala Jelovica, nadaljnjih 300 tisoč dinarjev za gradbena dela Gradbincu, komunalna ureditev pa je veljala 250 tisoč dinarjev. V komunalnih delih pa seveda ni zajet vodovodni priključek niti asfalt, še manj telefonsko omrežje, ki ga na Hrušici ni, niti cestna razsvetljava. Dvojčkov je na Hrušici 22, 13 pa je vrstnih hiš z nekoliko večjo koristno stanovanjsko površino. Res je, da je imela zadružna gradnja na Belem polju številne prednosti glede financiranja zasebnikov. Tako so morali zadružniki takoj prispevati lastna sredstva, udeleženi so bili krediti delovnih organizacij — železarna Jesenice je dala posameznikom do 500 tisoč dinarjev dolgoročnega kredita — dobili so kredit samoupravne stanovanjske skupnosti ter ne nazadnje lahko tudi komercialne kredite škofjeloške Jelovice. Le-ti so bili ugodni, odvisni od sposobnosti posameznika, kratkoročni na pet let, do največ 200 tisoč dinarjev, a s precejšnjo obrestno mero. Ne smemo pozabiti velike pomoči Ljubljanske banke, ki je omogočila, da vzamejo kredit za gradnjo na Belem polju tudi starši graditelja. Veliko zasebnih graditeljev se je v stanovanjske montažne hiše že vselilo, nekaj se jih bo letos, ostali leta 1985. Problem je bil z ogrevanjem, kajti napeljava od kotlovnice na Hrušici bi posameznika veljala še 300 tisoč dinarjev, primanjkovalo pa je denarja. Za zdaj se za to napeljavo še nismo odločili, sedanja kurjava zasebnikov pa je premostitvena, ker še iščemo možnosti, da bi se vendarle priključili na skupno ogrevanje. Letos se bomo priključili na vodovod, osta* pa asfalt, ki je velika želja graditeljev. Na Belem polju ostaja nezazidanih še 25 jektov, vendar smo se v okviru zadruge c naj se najprej zaključi sedanja gradnja in odpre novo gradbišče za bodoče interesente sti, ki so se zdaj odločili za gradnjo, so med s« sodelovali in organizirali celo dežurno službo gradbišču. Zapisali so in vedeli, kdaj so kaj peljali na gradbišče, komu in kako. Pri vseh lih do strehe so zadružniki dobro sodelovali, a pa jih bo seveda veljalo precej denarja, da ure* jo še notranje instalacije in vse drugo, od fasa* do okolice Zadružnki, ki so se odločili za zadružno -g tažno gradnjo na Hrušici, nimajonotenih prt« sodkov glede montažne gradnje. Montažna graf nja ima namreč velike P*d»osU\"?J™?**** selnost še tako naklonjena klasični gradnji. » je, da je hudo, ko je treba kar »^[^.mpj ti veliico denarja, a gradnja je hitra in kdor h* dela, dvakrat zasluži. Za zdaj, ko se je prej tako in^"£™jQ£f - delali so celo pozimi, na veliko začaa*rf smučarjev, ki so se mimo voz li " Kranjsko goro - počasi "»»r,,a^^ni^ ve zadružne stanovanjske «*5**^J+S čimprej dobili na Hrušico vodo. f^^mice so tako lahko tudi tisti, ki si stanovanja v zasebni lasti, želijo in ki so pripravIjenLdruzno » **t» ti za » in ki so pripravijo«---- . j lastno streho nad glavo in si med, solidarnostno pomagati. D. Sedej PETEK, 3. FEBRUARJA 1984 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Letos bolje kot lani? Vlado Kobe, vodja hotela Bor-Grad Hrib v Preddvoru: »Čeprav je lani ob tem času kazalo zelo slabo, smo poslovno leto uspešno končali. Letos kaže veliko bolje, saj že sklepamo poslovne dogovore z agencijami Preddvor — Hotel Bor z Gradom Hrib v Preddvoru spada v temeljno organizacijo združenega dela Gostinstvo v delovni organizaciji Živila Kranj. Za ta hotelsko-gostinski objekt, kakor tudi za sam kraj Preddvor, kjer si tudi domačini zelo prizadevajo za razvoj turizma, je že nekaj let značilen obisk tujih gostov. Med njimi je največ Angležev in Nizozemcev, ki že kar deset let redno prihajajo sem na oddih. Lani je prevzel nalogo vodje hotela v Preddvoru Vlado Kdbe, ki je bil Pred tem dvanajst let vodja strežbe v hotelu. Z njim smo se pogovarjali o Unskem poslovnem letu oziroma turistični sezoni in o izgledih za letos. »Čeprav je lani ob tem času (pa tudi že februarja in deloma marca) ze-'o slabo kazalo, smo poslovno leto Uspešno končali. Pri nas v Preddvoru imamo namreč dve turistični sezoni, zimsko in letno. In ker lanska krnska sezona nasploh ni bila najbolj ugodna, se je to poznalo tudi •s-am. Tako so šele aprila začeli prihajati tuji gostje in sicer Angleži, nekaj kasneje pa še Nizozemci. Z An-Sleži smo praktično »pokrili« celotno Pred in posezonsko letno obdobje, N'izozemci pa so »pokrili« približno •-5 odstotkov hotelskih zmogljivosti ■108 postelj) od maja do konca septembra. Imeli pa smo tudi precej goltov iz Belgije. Angleški gostje so Prihajali s posredovanjem agencije Dubrovnik, Nizozemci pa s posredovanjem ljubljanskega Kompa-^ Sicer pa smo dobro sodelovali z agencijami Yougotours London, rjiObtour, Integralom, Golfturistom, K: arnerexpresom, Generalturistom nekaterimi drugimi.« »Kako pa kaže letos?« »Zimsko sezono, ki traja od 25. decembra do 2. marca, smo začeli zelo -10. Zdaj imamo največ domačin ?ostov iz Zagreba, Reke, Opatije ^Jle. Z Alpetourom smo se dogo-za prevoz gosta na Krvavec, •majo kosilo v Brunarici. Ta dogovor je zelo dober. Kaže, da bo zimska sezona ugodna. Za naprej pa že s^ePamo poslovne dogovore z agen- NA DELOVNEM MESTU cijami. Izredno veliko zanimanje je letos za Preddvor med Angleži, prav tako pa tudi med Nizozemci in Belgijci. Med njimi so takšni, ki že vrsto let prihajajo k nam; marsikdo pa naslednjič pripelje še kakšnega novega, kasneje stalnega gosta.« »Pričakujete torej letos boljši poslovni rezultat od lanskega?« »Kar zadeva zasedenost hotela, nas ta hip ne skrbi; seveda,če se ne bo kaj posebnega zgodilo. Poglavje zase pa so stroški. Kako bomo .zvozili' z vnaprej objavljenimi cenami ob teh poražitvah, nas najbolj skrbi. Ob tej priložnosti pa moram vseeno povedati, da s turističnimi čeki lani nismo imeli težav.« »V čem pa je skrivnost, da imate toliko stalnih tujih gos ov?« »Razlogov je več, najbolj pomembna pa sta dva. Ko pridejo gostje v Preddvor, poskrbimo najprej, da se med seboj spoznajo. Organiziramo izlet v vas Breg, kjer jih po domače pogostimo, potem pa pripravimo še piknik ob jezeru. Za vsak dan je potem program različen. Prirejamo iz- lete, srečanja z domačini, predvsem s folkloro. Drugi razlog pa je prav gotovo tudi stalnost našega osebja. Pri 27 zaposlenih je fluktuacija zelo majhna. Gostje so zato navajeni, da se vsako leto srečajo z istim osebjem, to pa mnogim veliko pomeni. Prav zato tudi skrbimo, da imajo zaposleni čimboljše delovne in življenjske pogoje. Tako bomo na primer do februarja adaptirali vilo Danico in v njej uredili stanovanja za družine in samske delavce. Pohvaliti pa moram tudi vsestransko uspešno sodelovanje s turističnim društvom. To je tudi eden od razlogov, da gost, ki pride v Preddvor, v hotel ali v zasebno turistično sobo, odide domov s prijetnimi vtisi.« • A. Žalar Sosedje kupujejo pri nas Naša trgovina je zaradi cen spet postala zanimiva za bližnje Avstrijce in Italijane, vendar bi jim trgovina na drobno lahko več oo^ibnelr trg°Vma "» ^ * * Jesenice — V resoluciji razvoja občine za letos zavzema pomembno mesto trgovina, kajti za jeseniško velja, da je razdrobljena, nizko akumulativna in brez realnih možnosti, da bi se kakorkoli pomembno razvijala v prihodnjem obdobju. Zakaj naj bi nenadoma prav trgovina bila tako zelo pomembna? Jesenice so obmejna občina, zato naj bi se trgovci, posebno v zgornjesavski dolini, prilagodili maloobmejnemu prometu, ki po podatkih trgovskih organizacij postaja za sosednje Avstrijce in Italijane vedno bolj zanimiv. Ne le v Podkorenu, Kranjski gori in v Gozd Martuljku, tudi jese- Čakajoč na »svoje« delovno mesto Iz leta v leto narašča število mladih, ki so nezaposleni: nezaposleni zaradi lastne krivde, ker 56 jim preprosto ne ljubi delati, 3'i nezaposleni zato, ker nikakor ne morejo dobiti delovnega me-ste. ki bi ustrezalo njihovi izobrazbi in sposobnostim. Velikokrat slišimo, posebno i starejšimi, ki so v znatno težjih gospodarskih in življenjskih razmerah morali opravljati <**ršna dela, da so le preživeli, •fi današnji mladini preprosto r.h da delati. Da raje poležava in zvn v breme staršev, kot da bi se oprijela vsakršnega dela, tistega, Oper ne ustreza njihovi izo-fc*zbi ali željam. Ce hodiš med ljudmi z odprtimi in ušesi, pa slika današnje-2* stanja nezaposlenosti vendarle ni takšna, kot jo ustvarja javno *je. Številni mladi so, ki so ■H sprejeti delovna mesta, sala ne bi ostali v breme svojini staršem. Resnici na ljubo je treba povedati, da se bodo ti mla-i prakse naučili veliko več in P°tem, ko bodo res zasedli delovna mesta, ki ustrezajo njihovi izobrazbi, vse drugače tudi opravljali svoje delo. Poklic nosača pred hotelsko hi-8 za naše turistične razmere, ki se še niso dvignile na evropsko kvaliteto, dokaj redek. Srečujemo jih le ob hotelih najvišje kategori-% ponavadi so upokojenci, ki ve-opravljajo svoje delo. Zato je prava redkost, da srečaš ob teh ■in mladega, vitkega in urnega nosača, ki brž poprime kovčke, dpre hotelska vrata in gostoljub-* razkaže hotelsko sobo. Rado Bregar Na Bledu goste, domače in tuje, na takšen način sprejemajo v Golf hotelu in seveda v hotelu najvišje in priznane A kategorije Toplice. Pred letom dni se je kot nosač zaposlil Rado Bregar iz Radovljice, takoj, ko je odslužil vojaški rok. Zakaj tako, ko pa je v Lju-, bljani zaključil srednjo gostinsko šolo kot hotelski tehnik? »Prav gotovo si želim, da bi v naslednjih letih opravljal poklic, za katerega sem se izučil — bil bi lahko vodja strežbe ali nasploh vodilni delavec v gostinstvu. Podobnega delovnega mesta, ki bi ustrezal moji izobrazbi, žal nisem našel in sem se zaposlil v Toplicah kot nosač. Nikakor se ne morem pritoževati. Delo je prijetno, čeprav včasih, posebno v konici, naletiš tudi na nadvse zahtevne goste. A zavedamo se, da ima gost vedno prav, četudi so njegove zahteve dokaj muhaste in nerazumljive. Vsakomur želimo ustreči, saj gostje ne nazadnje to zahtevajo, če že prihajajo v hotel najvišje kategorije. Moje osebna želja je, da bi študij v gostinstvu nadaljeval, se izobraževal ob delu. Hotel Toplice, ki sodi v HIP Bled, nudi tistim, ki bi želeli nadalje študirati, v.se možnosti, zato mislim, da ne bo problemov. Vsekakor bi bil bolj zadovoljen, da bi dobil svoji izobrazbi primerno delovno mesto, a zavedam se, da mi bodo tudi tovrstne izkušnje pozneje prišle kar Prav « D. Sedej niške trgovine na drobno so začeli sosedje množično obiskovati in kupovati artikle — od osnovnih živil do tekstila in obutve — ki so za njih pri nas zelo poceni. Še veliko je možnosti, da bi trgovsko ponudbo popestrili in da bi resnično zaživel maloobmejni promet te vrste. Zato je že v načrtih izgradnja trgovina tudi v Podkorenu. Novih trgovin -je bilo v zadnjem času zelo malo in še vedno so naselja, kjer so trgovine neustrezne. Da niti ne govorimo o tem, da jeseniška občina nima sodobne trgovske ponudbe na enem mestu; vsa trgovina je v ožjem centru z majhnimi proda-jalnimi. Pri neživilskih trgovinah prevladujejo trgovska podjetja iz drugih občin, medtem ko za 70 odstotkov osnovne preskrbe skrbi delovna organizacija Golica Jesenice. Prav Golica je lani povečala trgovino na Blejski Dobravi skupaj s PTT podjetjem in zgradila bife. Skupna vrednost naložbe je znašala nekaj več kot 20 milijonov dinarjev, za investicijo pa so se odločili zato, ker je imela Blejska Dobrava najmanjšo prodajno površino na prebivalca. Letos ne predvidevajo večjih naložb, razen v projekte, ki so predvideni za poslovni center na Hrušici ter za sosesko ob Partizanu na Jesenicah. Nadvse pohvalno je, da se prav Golica zavzema za izgradnjo sodobne tržnice na Jesenicah, saj je sedanja neustrezna, premajhna, z neorganizirano ponudbo. Tržnico bodo uredili v okviru novega zazidalnega načrta bližnje stanovanjske soseske. Za zdaj bo prva naloga izgradnje trgovine na Hrušici, ki ima najmanjšo prodajno površino na prebivalca. Še več naložb, ki bi bile nadvse potrebne, pa bodo uresničili le, če bodo tudi ostali uporabniki združili investicijska sredstva. D. Sedej Premoga bo dovolj l Pri jeseniškem Merkurju pravijo, da za prihodnjo zimo ne bo težav pri nakupu slabših vrst premoga — Na kvaliteto trgovci nimajo vpliva, upoštevajo pa upravičene reklamacije Jesenice — Po izredni krizi v preskrbi s premogom v zimi pred dvema letoma smo na Gorenjskem prvič začeli organizirano zagotavljati denar za razvoj premogovništva v Jugoslaviji. Iz sklada skupnih rezerv so tudi v jeseniški občini namenili 2 milijona 790.000 dinarjev kredita delovni organizaciji Merkur, ki prodaja premog na drobno. Lani in letos problemov ni bilo več, oskrba je bila zadovoljiva. Tudi jeseniška občina,kot vse druge gorenjske ob ceni premoga združuje 500 dinarjev za tono. Jeseniška temeljna organizacija Merkurja je lani prodala za 6.000 ton več premoga kot predlani, kar kaže, da se zasebniki kot družba nasploh usmerjamo na trda goriva. Skupaj prodajo na območju od Vrbe do Rateč 20.800 ton na leto. »Lani se je povečala dobava boljšega orehovca za tisoč ton, ki ga največ potrebujejo nova stanovanjska naselja v Mojstrani in na Hrušici. Nasploh se ljudje bolj zanimajo za boljše vrste premoga, a morajo nanje čakati kar leto dni,« pravi vodja prodaje Miha Sešel. »Pri naši prodaji ugotavljamo, da so se občani v minulih sezonah, ko je bila težja preskrba, po večkrat vpisovali. Zdaj pa zanesljivo ne bo več toliko skrbi s kurjavo, saj bodo predvidoma za letos lahko dobili po 2 toni boljšega premoga, pri slabšem lignitu pa najbrž ne bo več omejitev. Lignit zdaj imamo na zalogi, za kocke in kose pa je čakalna doba leto dni.« Premog, ki ga trgovina dobi po pogodbah iz Banovičev, Đorđevika, Zenice, Bile, Breze, Lukavca in slovenskih premogovnikov, je različne kvalitete in različnih cen. Zelo dober je trboveljski in premog iz nekaterih bosanskih rudnikov, kvaliteta pa niha od dobave do dobave. Na zalogi imajo poljski premog po 7.500 dinarjev za tono, uvožene brikete po 7.000 dinarjev, boljši orehovec je po 6.000 dinarjev in lignit kocke po 2.850 dinarjev. Za bolj priročno kurjavo se dobi tudi boljši premog iz Bile v vrečah po 25 kilogramov in stane 9.400 dinarjev. Prevoz do naročnika se plača pri vplačilu premoga, cena pa je odvisna od ton in kilometrov. Občani se večkrat pritožujejo nad slabo kvaliteto premoga, ki ga kupijo pri Merkurjevih trgovcih. Kvaliteta zares niha, odvisna je namreč od kopa. Poseben predpis o premogu dovoljuje, da je v lignitu lahko 5 odstotkov kamenja, zemlje in ilovice ter 8 odstotkov prahu. V boljših vrstah premoga pa je lahko 5 odstotkov jalovine in 10 odstotkov prahu. Trgovina bo priznala reklamacijo kupca, če je zares upravičena, vendar pravijo, da je bilo lani pritožb razmeroma malo. Tako kot ne morejo vplivati na kvaliteto dobavljenega premoga, ne morejo zagotoviti dovolj drv. Po pogodbah jih dobijo iz Kočevja, vendar so količine majhne in vse sproti prodajo. Kubični meter drv velja 2.000 dinarjev. D. Sedej Naložbena suša Jeseniške delovne organizacije so premalo smele, ko se odločajo za naložbe v opremo — Vedno znova primanjkuje denarja, a je tudi zavzetosti, da bi se modernizirali, premalo Jesenice — Ko so člani izvršnega sveta skupščine občine Jesenice razpravljali o naložbeni problematiki v jeseniški občini za lani in za letos, so ugotovili, da je med delovnimi in temeljnimi organizacijami vse premalo smelosti, da načrtujejo naložbe, ki imajo kaj malo možnosti, da bi se brez »zagnanosti« uresničile in da se v delovnih organizacijah premalo zavedajo, da naložbeno nazadovanje pomeni manjšo proizvodnjo in nujno stagnacijo. Največji naložbeni dinar ima Železarna, vendar so za uspešni gospodarski rezultat pomembne tudi ostale delovne organizacije. V Elektro Žirovnica so večinoma uresničili naložbeni program, v Iskri na Dobravi pa so izdelali le investi- Obisk v uredništvu -- Sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko Štefan Nemec je v ponedeljek, 30. januarja, obiskal naše uredništvo. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih gospodarskih in 'družbenopolitičnih razmerah na Gorenjskem ter o vlogi in pomenu obveščanja pri tem. Obisk sodi v redni program pogovorov z dmzbe-nn^nclnrskimi in drugimi javnimi delavci, ki ph bomo A. Z. — Foto: F. Perdan tudi letos organizirali v našem uredništvu. cijski program za planirani plinovod. V KOOP Mojstrana niso realizirali investicije v kalilno linijo, to pa zato, ker so nerealno planirali investicije zaradi previsoke predračunske vrednosti in zaradi zakonske prepovedi uvoza ustrezne opreme. Zdaj bodo poskušali uvoženo opremo nadomestiti z domačo, cenejšo. V Kovinarju zaostajajo le pri naložbi v plinovod zaradi kasnitve izvajalcev del. V IPI Jesenice zaradi prepovedanega uvoza opreme niso mogli začeti z izdelavo žičnih vreten, primanjkovalo pa jim je tudi deviz. V Izolirki niso imeli denarja za uresničevanje investicijskega programa, tudi v Klavnici so opravili večinoma le vzdrževalna dela. Gozdarji GG Bled so obnovili most v Belci in gradili gozdne ceste v skladu s planom prav tako pa se niso »zaplanirali« ali načrtovali več kot bi zmogli v ELI-Mu Jesenice in v Gradbincu . Podjetje za ppt promet Jesenice ni moglo zgraditi novih tisoč priključkov, Integralu ostaja naložba v halo za tehnične preglede. Premalo denarja je ostalo Gorenjki, žičnicam v Kranjski gori, saj so plani ostali na papirju, ker so namenili ves denar za izgradnjo poligona v Podkorenu. Žičnicam ostaja izgradnja Trebeža, vlečnica v Španov vrh in druga etapa v Podkorenu, ki je hkrati prednostna investicija. Gorenjka, hoteli, niso mogli graditi, saj so morali denar nameniti za pokrivanje žičničarskih izgub in za letos jim realno ostane le izgradnja apartmajev v hotelu Razor. Hotel v Podkorenu pa bo ostal takšen, kakršen je, saj zanj spet ne bo denarja. V Biroju za urbanizem so načrtovali, da bodo zgradili vročevod še na območju železniške postaje, kar pa niso mogli uresničiti. Del sredstev so zato namenili v izgradnjo vročevoda od samskega doma Plavž do jeseniške bolnice in na Koroški Beli. Jeseniški Vodovod naj bi do novembra zgradil vodovod Završnica — Smokuč, za vse ostale planske želje pa ni bilo denarja. D. Sedej O LA8 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 3. FEBRUARJA 1984 POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Naš obisk pri tabornikih na zimovanju Otroška radost na snegu Približno sto članov kranjskega Odreda stražnih ognjev je prvi teden zimskih počitnic preživelo na Jezerskem — Pester spored dejavnosti od jutra do večera — Otroci veseli in zadovoljni Jezersko — Šola na Jezerskem kljub počitnicam ne sameva. Že naslednji dan po koncu prvega šolskega polletja se je vanjo naselilo približno sto tabornikov Odreda stražnih ognjev iz Kranja, ki so tamkaj organizirali sedemdnevno zimovanje. Za njimi je'prišla na Jezersko z istim namenom skupina, v kateri je 50 tabornikov Kokrškega odreda iz Kranja in prav toliko drugih osnovnošolcev. Bilo je minuli četrtek, ko je sonce pričaralo zares čudovit počitniški dan. Zato malo pred poldnem v šoli še nismo našli nikogar od tabornikov. Zvedeli smo, da se na bližnjem bregu smučajo in sankajo, da pa bodo kmalu prišli na kosilo. Vseeno smo se napitili v smer, od koder je bilo slišati otroški živ-žav. Na poti smo srečali skupino najmlajših, ki sta jih lakota in utrujenost že prislila k vrnitvi. Drugi, večji, so še vztrajali na snegu, kjer so se po skupinah urili v smučarskih veščinah. A rdečica na njihovih licih je pričala, da so se ta dopoldan že dovolj zagreli in bo tudi njim kosilo teknilo. Z njimi smo se vrnili v šolo, kjer so se razpršili po učilnicah na krajši počitek. Pridružili smo se vodji zimovanja in se v kuhinji — priznati moramo, da je omamno dišalo po dobri hrani — zapletli v pogovor. »Zimovanje,« je za uvod pojasnil načelnik Odreda stražnih ognjev Miran Udovč iz Kranja, »je ena večjih taborniških akcij, med katero starejši izpopolnjujejo že naučene veščine, mlajši pa se seznanjajo s taborniško dejavnostjo. V prvi izmeni je na zimovanju 12 predšolskih otrok, približno 75 osnovnošolcev in prek 20 srednješolcev oziroma drugih klubovcev, ki skrbijo za vodstvo. Zanimanja za zimovanje, ki starše stane 2500 dinarjev na otroka, je bilo dovolj. Nekaj otrok smo morali celo zavrniti, saj je v tukajšnji šoli komaj dovolj prostora za tolikšno skupino. Na Jezerskem zimujemo letos prvič, vendar smo se kar dobro znašli. S seboj imamo dve svoji kuharici, s hrano se oskrbujemo sami, pa tudi pospravljanje in čiščenje sta naša skrb.« VES DAN AKTIVNI Že precej časa pred odhodom na zimovanje so zanj sestavili spored, ki so ga za vse odrede potrdili tudi v Zvezi tabornikov občine Kranj. Čeprav je zimovanje namenjeno predvsem otroški radosti na snegu, pa vsak dan mine ob raznih dejavnostih. Začenja se z jutranjo telovadbo in se po zajtrku nadaljuje s pospravljanjem sob, kar redno tudi oce-njuejo. Dopoldan preživaljajo otroci, odvisno od njihove starosti oziroma zanimanja, na smučanju, sankanju ali ob igri. Po kosilu in počitku so na vrsti taborniška tekmovanja in urjenje v veščinah, malici pa sledi gozdna šola. Po večerji se starejši razvedrijo ob zabavnem sporedu. »Kljub vrsti organiziranih dejavnosti,« je pojasnil vodja programa Pavle Pelhan, »početje otrok ni ustesnjeno; v pestrem sporedu je za vsakega nekaj zanimivega. Čeprav jih večina že zna smučati, z zanimanjem sledijo vodnikom pri poučevanju smučarskih spretnosti. Radi imajo tudi tekmovanja na snegu — tako imenovano taborniško olimpiado — med katero tekmujemo na snegu v štafetnem teku, igri med dvema ognjema, ke-panju v cilj, postavljanju snežakov in podobnem. V gozdni šoli smo organizirali predavanje o alpinizmu in varstvu narave v gorah, pogovor o zimskih športih, predvajanje filmov o taborništvu, krst tabornikov in osvajanje raznih taborniških veščin, ki ga bomo na koncu sklenili s preizkusom znanja.« Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je kljub naporom preko dneva največ veselja med tabor- Igra med dvema ognjema je zanimiva tudi na snegu Foto: S. Saje niki prav zvečer. Takrat se s kratkim sporedom redno predstavi kateri od vodov, klubovci so mlajšim zaigrali igrico,, v načrtu imajo plesne vaje, za zadnji večer pa pripravljajo kulturni nastop in slovesno razglasitev rezultatov vseh tekmovanj. BESEDE UDELEŽENCEV Na zimovanju so otroci veseli in zadovoljni. To so potrdili tudi nekateri udeležlenci v svojih izjavah, čeprav predvsem mlajši niso skrivali domotožja. No, sedaj so že vsi taborniki iz prve izmene doma, a vendarle preberimo njihove besede! Dijakinja Monika Likozar iz Kranja, ki je že deveto leto v odredu in četrto leto vodnica, je povedala: »Dve vodnici skrbiva za dvanajst najmlajših. Z njimi je pravzaprav najtežje, ker jim je treba pri vsem pomagati, jih stalno nadzirati in jih zlasti razumeti. Večina predšolskih otrok preseneča s svojo samostojnostjo, nekateri pa vseeno pogrešajo starše in nežnosti, posebno zvečer. Vsi so radi na snegu, vendar smučati ne morejo dolgo. Zunaj in notri se največ zamo-tijo z raznimi igricami, ki se jih sproti učimo. Čeprav je delo z murni naporno, pa lahko s svojo prisrčnostjo poplačajo ves trud.« V očeh mladih tabornikov in tabornic je kar žarelo navdušenje nad taborništvom. Izrazili so ga vsak po svoje. Učenec 2. razreda Matej Medved: »Očka me je pred dvema letoma navdušil za taborništvo. Všeč mi je učenje in igranje; na zimovanju sem se naučil smučati. Našel sem tudi nove prijatelje.« Matejeva vrstnica Lučka Oblak je želela povedati, da ji na prvem zimovanju prijetno minevajo počitnice in se bo udeležila tudi naslednjih takih akcij, saj je rada v družbi. Mojci Urankar, prav tako učenki 2. razreda, sta bili v največje veselje dve pismi od doma, sicer pa ima na zimovanju najraje šale in petje. Učenec 5. razreda Nejc Zaplo-tnik: »Ni mi žal, da sem poslušal sošolce in se pridružil tabornikom. Tudi prvo zimovanje se mi zdi zabavno, čeprav že znam smučati. Prijetno je, ker se vsi poznamo, najbolj všeč pa so mi nastopi med družabnimi večeri.« Mateja Štibelj, učenka 7. razreda, že od vstopa v šolo sodeluje pri tabornikih. Znanje, ki ji pride prav tudi v vsakdanjem življenju, rada dokazuje na mnogobojih, med zimovanjem pa jo privlačita gozdna šola in nastopanje v kulturnem sporedu. Besedilo in slike: Stojan Saje Velika neznanka je stanovanjska gradnja Do 1985. leta ni nikakršnih izgledov, da bi povečali število telefonskih priključkov na območju Stražišča v Kranju. Z usklajeno akcijo združenega dela in krajanov pa bi lahko razrešili problem najkasneje do 1990. leta z rajonsko telefonsko centralo Kranj — Po zadnjih podatkih imamo na Gorenjskem na 100 prebivalcev 12 telefonskih priključkov. Med nedavnim obiskom delegacije republiške skupščine pod vodstvom predsednika Vinka Hafnerja v Stražišču je bilo s tem v zvezi tudi pojasnjeno, da v Kranju pride na 100 prebivalcev 13,2 telefonov, na Orehku 15, na Planini 36 in v Stražišču 5. Potrebe, da bi Stražišče bolje pokrili s telefoni, so torej velike in tudi upravičene. Nekatera nova naselja, ki so zrasla v tej krajevni skupnosti, so brez telefona. Težava pa je, da je glavna telefonska žila, kabel, ki poteka čez stari Savski most in ima zmogljivost 250 priključkov, povsem zasedena. Pa tudi če ne bi bila, možnosti ne bi bilo kaj več ker je glavna telefonska centrala v Kranju že 98-odstotno zasedena. , .. . , Rešitev je le v izgradnji nove telefonske centrale na desnem bregu Save, ki pa, kot nova stanovanjska gradnja, ostaja velika neznanka. Po projektu naj bi bila rajonska telefonska centrala pri Bitnjah tako velika, da bi z njo rešili vse potrebe od Stražišča do Zabnice. Kolikšen pa bo obseg gradnje na tem območju, ta trenutek še ni jasno. Nekateri izračuni kažejo, da bi izgradnji centrale in omrežja veljali približno 160 milijonov dinarjev; kar 80 milijonov bi odpadlo na izgradnjo primarnega telefonskega omrežja. Projekti za objekt, v katerem bi bila centrala, so naročeni in zanj je izločenih že dva milijona dinarjev. Glede centrale same pa je oživela misel s pogovorov pred leti, da bi Iskra na tem območju gradila nekakšno poskusno telefonsko centralo. Ta misel postaja vse bolj aktualna^posebno še zaradi pripravljenosti združenega dela, da bi sodelovalo s krajevnimi skupnostmi na tem območju. Seveda pa je kakršnakoli rešitev še precej odmaknjena. Najprej bo treba opredeliti pozidavo oziroma stanovanjsko gradnjo v Kranju, ki naj bi se preselila na območje Bi-tenj. Sicer pa do 1985. leta ni nikakršnih izgledov, da bi povečali število telefonskih priključkov na območju Stražišča v Kranju. Podjetje za PTT promet ima usmerjena vsa razpoložljiva sredstva za obnovo glavne telefonske centrale v Kranju in v izgradnjo rajonske telefonske centrale na Planini, pri kateri kar s 75 milijoni sodeluje združeno delo. Ko bosta končani ti dve glavni nalogi, bi se lahko lotili Bitenj oziroma tega območja. Vendar pa bo imelo PTT podjetje težave tudi pri izpolnitvi obveznosti do Šenčurja in Goric prav zaradi pomanjkanja sredstev. Izgledi, da bi torej telefonski problem na desnem bregu Save v Kranju razrešili, segajo najkasneje v leto 1990. Objekt za telefonsko centralo bi lahko začeli graditi že prej, vzporedno z njim pa tudi primerno telefonsko omrežje. ^ A. Zalar (54. zapis) TOMAŽ NAD PRAPROTNIM Kar izjemno dobra cesta (dobra celo za tovornjake!) vodi iz Praprotnega proti Tomažu, vasici, le poltretji km oddaljeni od Praprotnega — v natančni jugozahodni smeri od dolinske selške ceste. Tomažanov ni veliko, le 40, toda svoj kraj zares lahko cenijo; vse imajo: živinorejo, žitarice, krompir, sadjarstvo. In izjemno krajinsko lepoto! Nad vasjo stoji cerkvica sv. Tomaža. Starinska stavba, še iz romanske dobe, a je bila potem že večkrat prezi-dana in preslikana. Ohranjeni so še deli slikarij furlanskih mojstrov iz 14. stoletja. Od Tomaža je bil doma politik, ilirsko usmerjeni pisatelj in pospeše-vatelj sadjarstva Lovro Pintar (1814—1875), učitelj prve slovenske pisateljice Josipine Turnograjske iz Preddvora. Tamkaj je Pintar tudi umrl; na grobu (na cerkvenem pročelju) ima ploščo s pomembnim napisom, ki pove tudi to, da je bil mož doma izpod sv. Tomaža (666 m). Kraj sam pa se je včasih imenoval Kozlov rob! Od Praprotnega je le pičel kilometer do zaselka Na Luši, ki leži na vhodu v dolinico Luše. Tako je ime rečici (potoku) kot tudi dolinici. Pa še dve vasici nosita to ime; Spodnja in Zgornja Luša. DOM OČETA POŠTNE ZNAMKE Filatelistični klub Ljubljana je že leta 1975 vzidal v rojstni dom Lovrenca Koširja (1804—1874) dostojno spominsko ploščo. Plošča je res lepa (bel marmor), toda pročelje hiše (Sp. Luša št. 10) je skrajno zanemarjeno. Prav nič ugledno, ko si vendar kar v šolskih skupinah ogledujemo rojstni dom očeta poštne znamke! Resda je bil prvotni dom le lesena bajta, toda hiša na njenem mestu naj le velja za kraj, kj stekla zibelka pozneje tako si mu možu. Današnji gospo< eden od Koširjevih sorodnike hrani v hiši spominsko knjigo sovanje obiskovalcev. Pohval velja prelep nasad zelenja in ob sedanjem spomeniku Loa Koširju. Gotovo pa bodo tudi lje hiše s ploščo do pomladi ol Sloves velmoža4izumitelja, to va. Pozneje so postavili v blii spomenik očetu poštne znaml di nasada, s plastiko akadei kiparja Toneta Logondra. Moi bilo prav, če bi Ločani kdaj li, vlogo skromnega, tihega ui ka, ki je postavil na njihovem lju že celo vrsto spominskih (spomenikov, bronastih poprsij liefov). Če naštejem le Gi pred Sorico, Ažbeta v Dolei Tavčarja v Gorenji vasi, Agato rija v Skofji Loki idr . .. Vas Spodnja Luša, razložena bregovih, na terasah, izven doli ga mokrotnega dna, se je imenovala Spodnji Stirpnik. rojstnemu domu Lovrenca Koširji' pravijo pri Ambrušču, ker je bilo i komu od prednikov pač ime Aml ZGORNJA LUŠA Komaj poldrugi kilometer ob strugi potoka Luše Zgornja Luša, vasica le z neke manj prebivalci kot jih ima Sj Luša. Iz zaselka Pustote sta u dva kulturna delavca: ljudski France Vidmar-Pustotnik (1867 1952) in mladi pisatelj Janez Ob (1901-1925). Lega Zgornje Luše prav zanimiva: tu se stekajo iz vseh smeri (Dragobačnik. ščica, Pustotnica, Kališnica) združijo v Lušo, ki se med P tnim in Bukovico izliva v Selšl ro. Iz konca doline (od Črnov višini Nm 588) vozi smučarska ca na Loško kočo (Nm 1034) Stari vrh. GORENJSKA predilnica GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge 1. SISTEMATSKEGA PROGRAMERJA V DSSS 2 PLESKARJA V DSSS 3] OBRATOVODJE SUKALNICE V TOZD Predilnica Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslec pogoje: pod 1. — visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične ali orgj zacijsko računalniške smeri, 3 do 4 leta delovnih i: šenj na področju računalništva, znanje zbirnega m gramskega jezika in vsaj enega višjih programskih j< kov ter znanje angleškega jezika. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami na sistet ISKRA-DELTA. pod 2. — KV pleskar in 2 do 3 leta delovnih izkušenj pod 3. — višja ali srednja izobrazba tekstilne smeri in 3 do 4 k delovnih izkušenj na področju tekstilne tehnologije, — aktivno obvladanje enega svetovnega jezika. Poskusno delo je tri mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v dneh po objavi na naslov Gorenjska predilnica Skofja Loka, Kic" čeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po pretc roka za sprejemanje prijav. inštalacije ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili odgovornostmi za: 1. VODENJE SPLOŠNEGA ODDELKA (ni reelekcija) 2. VODENJE ELEKTRODEJAVNOSTI (ni reelekcija) 3. VODENJE STROJNE DEJAVNOSTI (ni reelekcija) Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat poleg spk nih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne ali druge ustre j zne smeri. pod 2. — da ima 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, da ima sposobnost za delo z ljudmi. t. da ima višjo izobrazbo elektro ali organizacijsKe smen. — da ima 3 leta delovnih izkušenj, — da ima sposobnost za delo z ljudmi. Zaželen je opravljen strokovni izpit. pod 3. - da ima višjo izobrazbo strojne ali organizacijsxe smen — da ima 3 leta delovnih izkušenj, — da ima sposobnost za delo z ljudmi. Zaželen je opravljen strokovni izpit. rnn*« Izbranim kandidatom nudimo dobre delovne pogoje mozn dopolnilnega izobraževanja. T' ali s* osebn Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazi li a j^t°j^ " oglasijo v DO v 8 dneh po objavi razpisa na nas,°y, , obvestili * Škofja Loka, Kidričeva 55. O izbiri bomo kandidate obtestil 15 dneh od sprejema sklepa o izbiri. _ 88 KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v torek, 7. februarja, v galeriji Šivčeve hiše v Radovljici odprta razstava ilustracij Marjana Man-ćka. Otvoritev s kulturnim programom bo ob 18. uri. Razstava bo odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. PODNART — Slovenski kulturni praznik bo v Podnartu obeležen v soboto, 4. februarja, ob 19. uri v Domu kulture v Podnartu s prireditvijo, ki nosi naslov Pehar iz Prešernovega življenja in njegovega časa. Člani recitatorske skupine DPD Svoboda bodo brali Prešernove pesmi, ki so bile objavljene le v Kranjski Čbelici ne pa tudi v Poezijah, zato so te pesmi občinstvu manj poznane. Med pesmimi se bodo prepletale slovenske umetne pesmi, ki so bile uglasbene na Prešernova besedila. KROPA — Osnovna šola jStane 2agar Upnica bo počastila slovenski kulturni praznik 8. februarja ob 7.30 v Kulturnem domu v Kropi. V programu bodo sodelovali učenci recitatorskega krožka, pionirski zbor KUD Stane Žagar iz Krope in instrumentalisti z Glasbene šole Radovljica. TRŽIČ — Zveza kulturnih organizacij Tržič in Občinska kulturna skupnost Tržič prirejata revijo tr-žiških pevskih zborov Tržič poje *84 in podelitev Kurnikovih nagrad za leto 1983 v soboto, 4. februarja, v Osnovni šoli heroja Bračiča. BREZJE — V soboto, 4. februarja, bo ob 19.30 v Domu družbenih organizacij na Brezjah gostoval KUD Davorin Jenko iz Cerkelj z dramo Hlapec Jernej in njegova pravica CERKLJE - V nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri bo uprizorilo domače Kulturno umetniško društvo v zadružnem domu v Cerkljah delo Hlapec Jernej in njegova pravica. KOKRICA — V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika sta ZKO Kranj in KUD Storžič s Kokrice priredila razsta-y° slik slikarjev Izidorja Jalovca Francija Kuharja. Otvoritev razstave bo v kulturnem domu na Kokrici v petek, 3. februarja, ob 18. ari. ':meniku pred Prešernovim glediščem bo ob 19. uri nastopil Jbrtniški moški zbor Kranj, k ŠKOFJA LOKA — V knjižnici 2j<*W Tavčarja v Škofji Loki bo v Ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri purami večer. Prirejata ga ZKO £ Klub literatov Škofja Loka. V »^»■ek, '.februarja, ob 17. uri bo j;^a pravljic (Ana Florjančič — desnica podnevnica). k V galeriji na loškem gradu bo v ^tek, 3. februarja, ob 18. uri svetna podelitev Prešernovih na-^d Gorenjske. k V soboto, 4. februarja, ob 19.30 jT- • škofjeloškem gledališču Cy°trt pihalnega orkestra Skof-^ Loka. uV nedeljo, 5. februarja, ob ^ Pri bo otvoritev razstave likovah del Vide Fakinove s kulturnim ^"^•"amom in sicer v osnovni šoli ^'janah. h V torek, 7. februarja, bo predvi k%»a ob 18. uri pred Tavčarjevo O»«o hišo v Poljanah nastop ^**t« Blegoš iz Poljan. VERNIK — KUD Krvavec iz •sinjega Brnika vabi na uprizo-t*W Veseli večer, ki bo v soboto, ;> februarja, ob 19. uri in v nede-ebruarja ob 15. uri v Domu Rilcev na Spodnjem Brniku. v ADERGAS--Člani dram- upine KUD Velesovo bo-uprizorili v nedeljo, 5. febru Jk. ob 15. uri v dvorani v Ader-?« dve mladinski igri in sicer: £i,-o+t>lisici in iS? Ribičič - Škrateljcki %DČanče - Nogometna zoga. ^ r Teden slovenske drame 84 — Prešernovo gledališče Kranj D. Zaje: Potohodec T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak Predstava slušateljev Akademije med najboljšimi — Predstave lanskoletnega Grumovega nagrajenca ne bo — Uspešnost Partljičeve komedije potrjuje tudi ljubljanska uprizoritev — Nekatere uprizoritve žive samo nekaj mesecev — Začetek Tedna prestavljen za en dan Na dosedanjih kranjskih Tednih slovenske drame je nekajkrat sodelovala ljubljanska Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Sodelovala je lahko takrat, ko je v svojih rednih študijskih produkcijah uprizorila slovensko dramsko besedilo. Generacija študentov, ki je že zaključila ali pa je tik pred koncem študija, je konec lanske sezone izjemno uspešno uprizorila Potohodca Daneta Zajca. To uprizoritev je v začetku nastajanja Gledališča Pekarna uprizoril že Lado Kralj, toda tista prva uprizoritev je bila gledališko tako samostojna, da ji je tekst nudil le osnovo za lastno gledališko razkazovanje. Akademijska predstava je torej pravzaprav krstna. Prizor z uprizoritve ljubljanske Akademije, ki je lani uprizorila Poto-D Zaica hodca D. Zajca »Kovinski zvok na stekleni plošči: tujec. Išče prijatelja, da bi mu pomagal. Prijatelj m njegov prijatelj, ni ga klical. Rabi ga da se boTz muznil Sistemu. »Kdo je bolj potreben pomoči? Tisti, ki hiti pomaeat ali tisti, ki je v nevarnosti?« Sklenjen krog ubijalca in žrtve- aktivni princip vsebuje v sebi pasivnega, pasivni princip vsebuje aktivnega « — iztrgan citat z lističa, ki so ga izdali ob svoji uprizoritvi. Predstavili se bodo igralci: Milan Vodopivec, Damjana Luthar, Maja Blagovič Boris Ostan, Vojko Zidar, Jožef Ropoša, Branko Šturbej, Irena Varga Marko Mlačnik, Damjana Čeme, Veronika Drolc in Jagoda Tovirac' Režiser uprizoritve je bil Franc Cegnar, dramaturginja Irena Šimno-vec, scena in kostum sta delo Metke Žerovnik, zvočna oprema Bor Tu-rel. Celotno predstavo so seveda študentje uprizorili pod vodstvom svojih pedagogov: docentki Meta Hočevar in Alenka Bartl sta skrbeli za sceno in kostum, docentka Lojzka Žerdin za gib, asistentka mag. Malina Schmidt-Snoj za dramaturgijo, višja strokovna sodelavka Jera Cetin za glasovno podobo predstave ter redni profesor Miran Herzog in docent Kristijana Muck, ki sta bdela nad celotnim potekom dela. Kot smo v naših člankih že opozorili, bo komediograf Partljič zastopan na letošnjern Tednu z dvema uprizoritvama svoje najnovejše komedije. Delo Moj ata ... so v začetku letošnje sezone uprizorili v ljubljanski Drami in zapisati moramo, da je predstava za publiko, kljub številnim ponovitvam, še vedno aktualna in vse kaže, da zanimanje za uprizoritev še nekaj časa ne bo upadlo. Dokaz več, kako željna je publika prave domače komedije. To je ponoven izziv slovenski dramatiki ter slovenskim gledališčem, naj v svoje »gledališke obveznosti« uvrste več komedijskih besedil. Ljubljanskega Partljiča so pripravili režiser Jože Babic, scenograf Niko Matul, kostumografka Anja Dolenc, dramaturg Boris A. Novak in lektorica Nada Šumi. V igralski zasedbi pa nastopajo: Polde Bibič, Milena Zupančič v alternaciji z Mojco Ribič, Silva Čušin, Klemen Pe-trovčič, Ivo Ban, Tone Homar, Jerica Mrzel, Boris Kralj, Alenka Vipot-nik, Marko Okorn, Dare Valič in Brane Ivane. Ljubljanska Drama je v lanskem letu uprizorila štiri slovenske tekste, med njimi tudi dramolet Dominika Smoleta ZLATI ČEVELJČKI, ki je na lanskoletnem kranjskem festivalu dobil Nagrado Slavka Gruma. Vsekakor odlično uprizoritev Smoletovega dela pogrešamo v letošnjem repertoarju. Manjka predvsem zato, ker predstava več kot pol leta ni vzdržala pri življenju. Takšna je pač tragedija odličnih uprizoritev v slovenskih gledališčih. (Čeveljčki seveda niso nobena izjema). Se do odličnih umetniških stvaritev sploh ne znamo več obnašati? Organizatorji imajo z letošnjim Tednom nekaj smole. Napovedali so krstno uprizoritev Stihovega Spomenika v lasthi gledališki produkciji. Na žalost je premiera predstavljena na kasnejši čas. Pri študiju je prišlo do zakasnitve (bolezen).Teden slovenske drame se bo skupaj z podelitvijo Nagrade Slavka Gruma začel 10. februarja v dvorani na Primskovem (Zadružni dom). Otvoritveni večer bo torej pripadel ljubljanski Drami. Zaradi tehnične prezahtevnosti pa bo razen Antigone v Ljubljani tudi uprizoritev otroške lutkovne predstave Igra o letu (Cankarjev dom). Na žalost organizatorji plačujejo »krepko ceho« zaradi slabe opremljenosti svojega odra. Gledalci seveda niso izvzeti. M. L. Revija tržiških pevskih zborov Tržič — Zveza kulturnih organizacij in občinska kulturna skupnost Tržič prirejata jutri, 4. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli heroju Bračiča v Bistrici pri Tržiču četrto revijo pevskih zborov »Tržič poje«, združeno s podelitvijo Kurnikovih nagrad za minulo leto. Sodelovali bodo kvintet bratov Zupan, zbor Društva upokojencev, dekliški zbor Mladika, zbor iz Loma, moški zbor kulturno umetniškega društva Triglav Dupije, komorni zbor Peka in kot gostje družina Oraže iz Borovelj. Ob koncu revije bodo združeni pevski zbori pod vodstvom profesorja Saša Preliha-Mi.ša zapeli pesem Marjana Kozine Naša zemlja. Na prireditvi se bodo poleg pevskih zborov predstavili še tržiški citraši in učenci dramskega krožka osnovne šole heroja Bračiča. Program bo povezoval Janez Kikel. J. K. Breda Smolnikar, nagrajenka na škofjeloškem srečanju — Foto: V. Primožič Škofjeloška srečanja mlade literature Kakšna in za koga naj bo Književna mladina Slovenije Škofja Loka — Po triletnem premoru je republiška konferenca ZSMS v sodelovanju z iniciativnim odborom Književne mladine Slovenije in s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka ponovno • pripravila Škofjeloška srečanja mlade literature. Srečanje je bilo razdeljeno v študijski in literarni del. Predsednik iniciativnega odbora Književne mladine Slovenije, Mauricio Olenik, je v uvodnem referatu spregovoril o najpomembnejših razlogih za njeno ustanovitev. Eden najpomembnejših razlogov je prav gotovo stanje v slovenski literaturi. Krči se književni in revialni prostor za mlade pisce, manj vidni, toda ravno tako boleči pa so razni primeri zaplemb, cenzure in samocenzure, levega in desnega označevanja mladih piscev in s tem poskusov njihovega izobčenja uveljavljenih družbenih ustanov. V posameznih občinah Zveze kulturnih organizacij ne deluje tako, kot bi morala, prav tako ne komisija za kulturo OK ZSMS. Mladi pisci ostanejo brez svoje kulturne in politične organizacije, včasih pa se zgodi oboje hkrati. Prav zato je pomemben razlog, ki govori v prid ustanavljanja Književne mladine Slovenije tudi ta, da se mladim piscem omogoči direkten vpliv na kulturno politiko, brez tega, da bi jih silili v včasih okorne in toge organizacijske oblike ZSMS. Pobuda o ustanovitvi Književne mladine Slovenije je nastala iz potrebe po samoorganiziranju mladih na področju literarne dejavnosti. »Zato je naš cilj dati življenje dokaj brezoblični, toda zelo prožni, gibčni in prilagodljivi organizaciji, kar kot klasična institucija ne bi bila, kot gibanje pa lahko je. Književna mladina Slovenije, bi bila torej gibanje, ki bo delovala v okviru ZSMS kot oblika njenega dela. To ne bi bila posebna institucija, ki bi delovala kot tekmec Zveze kulturnih organizacij Slovenije in ostalim že uveljavljenim kulturnim organizacijam, ampak telo, ki povezuje in smiselno nadgrajuje delo ZKOS, ZSMS, SZDL, ZSS, Društva slovenskih pisateljev in drugih zainteresiranih kulturnih institucij na področju literature,« je poudaril Mauricio Olenik. Dejavnost Književne mladine Slovenije bi morala prikrivati, po zamisli njenega iniciativnega odbora, vsaj naslednja področja: širjenje knjižnega in revialnega prostora, samozaložbe, republiško srečanje mladih literatov, medrepubliško sodelovanje, sodelovanje s tujino in zamejstvom, popularizacija literature, pa tudi na ostalih področjih sodelovanja z bralci in različnimi institucijami. Nasploh je študijski del srečanja potekal v znamenju ustanavljanja Književne mladine Slovenije in problema izdajanja knjig v samozaložbi. V literarnem delu so mladi avtorji predstavili knjige, izdane v samozaložbi, in podelili nagrado za najboljšo tako knjigo v preteklih treh letih. Nagrado je dobila Breda Smolnikar za prozna dela: Balada o divlem mleku, Ko je umiral Stob in Mrtvi Stob. Pod psevdonimom Gospa jih je izdala v letih 1980, 1982 in 1983. Žirija je bila mnenja, da omenjene knjige oblikujejo prozno trilogijo, zato se nagrada lahko podeli vsem trem skupaj. Srečanje, ki naj bi zopet postalo tradicionalno, so z literarnim večerom zaključili mladi slovenski literati. Vilma Primožič Razstava v počastitev kulturnega praznika — V podružnični šoli Luci-jana Seljaka v Besnici je domače kulturno društvo Jože Papler v petek, 27. januarja, odprlo v počastitev slovenskega kulturnega praznika razstavo slik in risb akademskega slikarja Franca Beštra iz Besnice. Številni krajani in predstavniki kulturnih organizacij so se udeležili otvoritve razstave priljubljenega domačina. Razstavo so žal zaprli že v nedeljo zvečer, vendar je bilo ves čas zanjo veliko zanimanje; številni obiskovalci so se zanimali tudi za odkup slikarjevih del. Ob otvoritvi razstave sta pripravila kulturni program mladinski pevski zbor kulturnega društva pod vodstvom Janeza Fabijana in kitaristka, slikarje-va sestra, Katarina Bešter. — A. Z. O LAS 6 STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 27. JANUARJA 1984 moda vse o vitaminih (3) Vitamin A (akseroftol) (v maščobi topen vitamin) V naravi se nahaja v ribjem olju, v živalskih jetrih, drobovini, mesu morskih rib, mleku, smetani, surovem maslu in rumenjaku, v špinači, marelicah in nekaterih rastlinskih oljih. V telesu se vitamin A nalaga v jetrih in ledvicah. Ugodno vpliva na kožo in sluznice, povečuje odpornost proti okužbam, posebno proti okužbam sluznic dihal, spolnih in sečnih organov. Vitamin A sodeluje pri celičnem presnavljanju. Če človek pomotoma z zdravili dalj časa uživa prevelike količine tega vitamina, zboli, lahko mu otečejo jetra, začnejo izpadati lasje, kosti pa postanejo lomljive. Pri poskusih na podganah, ki so jim dajali osem dni po 40.000 IE tega vitamina, so ,se pojavile krvavitve, izpadala jim je dlaka, lomile so se jim kosti, povečala so se jim jetra. Živali so poginile. Pri ljudeh se pojavi pomanjkanje vitamina A zlasti v vojnem času, v času težkih ekonomskih kriz, zelo pogosto pa tudi sicer v gospodarsko nerazvitih državah. Znaki pomanjkanja so: hrapava koža (kot kurja polt), trda in luskasta (spominja na ribje luskine), sluznice se vnamejo, bolnika mine tek, muči ga kurja slepota, otroci, ki jim manjka vitamina A, počasi rastejo, zaradi zmanjšane odpornosti ljudje večkrat zbolijo za nalezljivimi boleznimi in se nagibajo tudi k drugim okužbam. Pri hudem pomanjkanju tega vitamina ljudje celo oslepe, ker se jim je roženica tako močno zmehčala. Ze dolgo vemo, da smo pri nas daleč /.a modo — vsaj leto dni. Pa nas vseeno zanima, kakšne so modne smernice v svetu! Kakšno bo letošnje poletje in kakšna jesen, so pred dnevi pokazali na modnih revijah v Parizu in Milanu. Letošnja moda bo, pra vijo, mlada, športna, atraktivna. Takšna, kakršna pristoja vsaki ženi. Vse eno, če je krojena široko, ohlapno, ali pa tako ozko, da poudarja pas in bo ke, nežna ali stroga, ton v tonu ali pi sana v eksotičnih vzorcih. Dovoljeno je vse, kar vam je všeč! Naravni materiali pa imajo letos prednost: bombaž in platno bosta vodila. Za vse, ki imate rade športno eleganco, predlagamo hlače in bluzo iz čistega platna. Jakna ima okrogle blazinice v ramah. Ramena so torej poudarjena in — okrogla! Bluza ima stoječ ovratnik, prav tako jakna. Modni bodo veliki, široki, udobni blazerji in še najbolj bodo pristojali velikim. Bodo naj iz platna in, če je le mogoče, karirasti. Z bluzo brez ovratnika, široko in ravno krojeno, ki jo bomo nosili čez krilo, in z ozkim krilom, bo naša obleka delovala zelo žensko. kako pripravljamo ribe Cvrenje rib Pri cvrenju rib rabimo več olja, da lahko panirana riba plava. Najbolj običajne »panire« so: dunajska, pariška in v testu Orly. Po dunajsko pripravimo največkrat fileja, kotlete pa tudi manjše cele ribe. Ribo osoljeno povaljamo v moki, stepenem jajcu in v belih drobtinah. Riba za dunajsko paniro naj ne bo predebela, da se lahko pre-peče. Po pariško paniramo tako, da ribji file povaljamo samo v moki in stepenem jajcu. Ta panira je priporočljiva za ribje meso brez kosti (fileje). Na ta način paniramo tudi škampe. Paniranje v testu je različno glede na to, kakšno testo pripravimo. Za ribe je priporočljivo testo, pripravljeno iz jajc, soli, moke in piva. Testo je rahlejše, če pivo brizgamo ali pa ga pripravimo s snegom beljakov. Ribje meso (fileje, kotlete) najprej osoli-mo.pokapamo z limono in povaljamo v moki in šele nato v testu. Če ribe ne povaljamo v moki, se testo rado lušči od mesa. K ocvrtim ribam serviramo obvezno krhelj limone, lahko pa tudi dobro majonezno omako. Najbolj poznane so tatarska, musli-nova in tirolska omaka. Tatarska omaka je majoneza, po-mešaria z drobno sesekljanimi rastlinicami, začimbami in razredčena z belim vinom. Za izboljšanje ji lahko dodamo drobno sesekljano jajce. To je osnovna omaka in iz nje lahko pripravimo razne izpeljanke glede na prevladovanje začimb — sardel-na, gorčična, kaperna itd. Tirolsko omako pripravimo tako, da začinjeni majonezi dodamo ke-tchup. Muslinovo omako pripravimo tako, da dodamo začinjeni majonezi napol stepeno kislo smetano. Kanarček Kanarček je primeren tudi za tišine, ki so malo doma. Človekove družbe skoraj ne potrebuje, pač pa le primerno čisto in dovolj veliko kletko in vedno polno koritce z zrnjem in posodico z vodo. Tudi steklena posoda s čisto vodo, v kateri se lahko okoplje, mu bo v veliko veselje. Kletka naj bo 40 cm dolga, visoka in široka pa po 30 cm. Mešanico zrnja za kanarčke dobite v vseh večjih trgovinah s semenjem. Receptov za takšne mešanice je več. Zato se zadovoljimo z naslednjo mešanico, ki je primerna za hrano za odrasle kanarčke pevce: 500 g svetlega semena, 100 g semena niger, 100 g konoplje, 100 g makovega semena, 75 g luščenega ovsa, 75 g solatnega semena, 50 g lanenega semena. To mešanico dajemo kanarčku le v majhnih količinah, toda redno vsak dan v posebni posodici, druga posodica pa naj bo vedno polna sladke repice, ki je glavna hrana kanarčkov. In kakšne kanarčke boste kupili? Mnenja o tem so zelo različna in težko je dati nasvet. Nekaterim so pri srcu le kanarčki vrvivci s svojim srebrno žuborečim in umirjenim petjem Drugi pa spet bolj cenijo čisto navadne kanarčke, ki pojejo tako, kot jim je všeč, ki včasih začivkajo tudi kakšno noto, ki ljubiteljem žlahtnih vrvivcev ni všeč, so pa glasni, kar navsezadnje tudi ni slaba lastnost. Zlasti v zadnjih letih so prišli v modo kanarčki sivkaste, oranžne, rdečkaste in modrikaste barve. V Sloveniji ima gojenje kanarčkov precejšnjo tradicijo. Pred nakupom kanarčkov pa je najbolje povprašati za nasvet pri Društvih za varstvo ptic. v katerih so navadno včlanjeni tudi vsi resnejši gojitelji kanarčkov. za sladokusce Limonina torta Potrebujemo: 6 rumenjakov; 20 dkg sladkorja, sok in lupinica pol limone, 20 dkg moke, 6 beljakov, marmelada. Glazura: 25 dkg sladkorja, 2 žlici precejenega limoninega soka, vroče vode po potrebi. Rumenjake umešamo s si korjem in jim, ko narastejo, daj amo počasi še limonin sok sesekljano limonino lupinico, nazadnje pa še moko in sneg iz beljakov. Zmes denemo v namazan in z moko potresen model za tor I te in jo spečemo v pečici. Pečeno I in ohlajeno torto vodoravno pre- * režemo in namažemo z marme.i do, jo nato sestavimo in polije; z limonino glazuro. Glazura: presejan sladkor mo v lonček, mu prilijemo limonin sok in toliko vroče vode, dobimo zmes, ki maskira žlico. e.a mo- . da C ~\ Oh, ti starši SPIS MESECA Spis z naslovom Pet čevljev merim, palcev pet je napisala Rina Beravs iz 7. a razreda osnovne šole Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli. V naši rubriki je bil objavljen tik pred novim letom. Ker januarja rubrik ni bilo toliko kot decembra in je bila zato »konkurenca« šibkejša, smo ga upoštevali pri izbiri najboljšega spisa za januar. Menimo, da je v tem času zaslužil nagrado prav Rinin spis, saj je uspela v njem zelo duhovito, pošteno opisati slabe in dobre lastnosti svojega značaja. Rini bomo poslali knjigo po pošti. Bajka o kamniti grofici Na Mežaklji, blizu Kočne, je še danes skalnati kip ženske. To je dolga, toda zanimiva zgodba. Poslušajte! V Radovljici sta živela grof in grofica. Živela sta v stari grofiji blizu cerkve, ki še stoji. Bila sta neusmiljena in vsakogar, ki ni plačal desetine, sta kaznovala z vešali. Hodila sta tudi na Blejski grad k škofom. Nekega dne je prišel raztrgani berač h grofici in prosil za prenočišče v senu. Grofica mu ni dovolila in še obrcala ga je. Ves izmučen se je podal od grofije, med potjo pa je z vpitjem preklel grofijo. Odšel je za vogal in zaspal med lačnimi psi. Še tisti večer so vragi prišli skozi klet v hišo in prestrašili grofa in grofico. Grofa so prijeli za roko in ga neusmiljeno potegnili v pekel. Grofici se je posrečilo skočiti skozi okno na dvorišče. Med skokom si je zvila nogo. Hitro je skočila na konja in zdirjala na Mežakljo. Tavala je po Mežaklji in prišla blizu današnji Kočni. Konj ji je poginil od napora. Zato je pot nadaljevala sama. Kmalu je prispela na skalo in pogledala navzdol na pašnik, kar se je odprla zemlja. Ogenj je šinil iz nje in jo ožgal. Zemlja se je spet zaprla, grofica pa je oka-menela. Še danes je ozrta v kraj, od koder je švignil ogenj. V Kočni tej znamenitosti še zdaj pravijo »kamnita baba«, saj se ve, da je bila hudobna. Štefan Bakaj. 6. b r. OS bratov Žvan Gorje Bo zmagala človečnost ali pohlep? Iznad ruševin se dviguje črn dim. Ožgani tramovi nemo štrlijo v nebo. V daljavi se čuje zavijanje volklov. V kotu se preplašeno stiska drobno otroče. Mraz mu stresa premrle ude. Strgana cunja, v katero je zavit, priča o njegovi revščini. Na vsem širnem svetu je sam, čisto sam. Od nekod prišepa majhno ščene. Tudi njemu ni bilo pri-zaneseno, iz tačke mu curlja kri in rdi sneg. Prestrašeno se stisne k otroku. Njune oči pa obtožujejo ... Čisto sama sta. Nikogar ni, ki bi jima pogrel skodelico mleka, nikogar, ki bi ju nahranil, nikogar, ki bi ju spravil na toplo. Pa se je tega kdo zavedal, ko je moril? Se je zavedal takrat, ko je otroku jemal starše in dom, edine zaveznike v življenju? Mogoče se je, toda to ni bil zanj razlog, da bi nehal moriti. Kdor pa bi se zavedel, bi valil krivdo na drugega; nihče ne bi bil kriv. Vsi bi imeli čiste roke, toda otrok bi bil še vedno brez staršev. Na žalost zmaguje pohlep. Irena Pustišek, 8. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Dobili smo nalogo, naj med prazniki napišemo spis z naslovom Moj bodoči ali pa Oh, ti starši. Ko sem takole nič hudega sluteč jpri kosilu omenila, da moram napisati spis z naslovom Moj bodoči — mislila sem, da mi bo kdo od starše dal idejo, kako naj začnem in kaj naj pišem — nisem vedela, da bom s tem podrezala v osje gnezdo. Ati je rekel: »Ja, kaj pa misliš, tovarišica je mislila na tvoj bodoči poklic!«. Rekla sem, da ni tako mislila, da namreč moram pisati o mojem bodočem izvoljencu. Začela sva se prerekati. On je trdil svoje, jaz svoje, mami pa se je samo muzala in nič rekla. Naenkrat se je obrnil k njej z vprašanjem: »Kaj pa ti, boš kar tiho? Ali te nič ne zanima, kaj se smrklja gre?» Odgovorila je: »Mislim, da ima Sergeja prav, nekaj takih spisov sem že prebrala in morem reči, da so prav zanimivi.« Tedaj se je razjezil in rekel: »Prav nič me ne zanima, koliko so zanimivi! Ali nimaš dovolj že enega zeta, a zdaj se bomo ukvarjali že s tem, kakšen naj bi bil drugi!«. Mami ni več ugovarjala, jaz pa sem mu previdno povedala, da lahko pišem tudi spis z drugim naslovom Oh, ti starši. Nekaj časa me je gledal, potem pa rekel: »No, še vseeno je bolje, da pišeš, kako sem staromoden, zastarel, neprilagodljiv in nemogoč, kot da bi se ukvarjala s tem, kakšnega zeta mi boš privlekla k hiši.« Rekla sem mu »Krasno, saj si mi del spisa sestavil že ti z današnjim nastopom. Že vem, o čem bom pisala!« Rekel je:»Jaz se s tem ne bom več ukvarjal, naredi, kot veš in znaš.« Tako sem delno že predstavila svojega očeta. Moram pa reči, da imam srečo, ker nisem njegova najstarejša hčerka. Moja starejša sestra je imela dosti večje težave kot jih imam jaz. Večkrat ji rečem, da ga je kar dobro vzgojila, da pa bi na določenih področjih morala svoje vzgojne prijeme poglobiti in izboljšati. Glede na to, da sta starša opravila zrelostni izpit starševstva že pri starejši sestri, moram reči, da sta mi kar všeč. Če česa ne dosežem takoj, sitnarim toliko časa, da sta me že sita in mi seveda ugodita. Sergeja Malovrh, 8. r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Zakaj je umetnost človeku potrebna Otroci se bahajo V razredu je med učenci prišlo do prepiranja in bahanja. »Jaz imam pa nov avto na baterije!« je bil važen Matej. »Vsi fantje ste enaki!« se je oglasila Nina. »Samo, da imate avtomobilčke, pa ste srečni. Pri nas imamo pa mucka, čisto majhen je še!« »Mi bomo pa dobili kanarčka!« ni hotela zaostajati Metka. »Naš očka pa dela v knjigarni in prodaja slikanice!« jo je prehitel Jure. »Naša mama pa je zdravnica!« se je pobahala Klavdija. »Mi bomo pa šli v soboto v Avstrijo!« je pohitela Mateja. Tako bi se še dolgo prepirali in bahali, če ne bi v razred stopila tovarišica s kontrolnimi nalogami. Andreja Bernik, 6. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Moja psička Moja psička Faja rada mi nagaja Če je slabe volje, zame ni najbolje. Rada je omlete, rajši še polpete, najrajši pa kotlete. Moja psička Faja večkrat gode, laja, ker ji muc nagaja. Zjutraj me zbudi, brž na vrt hiti in za prvi grm nekaj izpusti. Aleš Šenk, 6. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Umetnost? Pod to besedo si predstavljam predvsem umetnika v beli halji, ki v eni roki drži čopič, v drugi paleto. Umetnost so slike, umetnost so kipi ... Nekateri od njih so res umetnine; pred njimi postojiš, se zagledaš vanje, pred njimi ti zastoji dih in ti čas v trenutku mine. Druge pa so mrzle, po telesu te stresejo mravljinci in zaze-be te . . . Teh umetnik prav gotovo ni izdelal iz srca. Umetnost pa ni samo to. Umetnost je tudi narava. Kaj ni boljšega umetnika kot so ptice? Kako lepo pojejo! Kako spletajo gnezda po skrivnem načrtu! Kaj ni umetnost barva listja, ko jeseni porjavi? Noben umetnik bi ne mogel napraviti lepše slike kot je gozd jeseni. Zame je to umetnost. Nataša Prah • • • Umetnost je nekaj lepega. Vsak si jo razlaga po svoje, posebno pa umetniki: skladatelj v notah, pesnik v verzih, slikar na platnu. Zato je lepo samo tisto, kar naredimo sami, kar naredimo iz srca. Umetnost človeku lepša življenje. Zelo pusto bi bilo, ko ne bi imeli muzejev, gledališč, galerij in raznih koncertov. Pri tem si človek tudi plemeniti svoje življenje. Vendar vsak človek ne more biti umetnik, ker ni nadarjen. Marsikdaj to spoznajo tudi veliki umetniki in jih zelo priza-dane, ker so jih drugi do tedaj občudovali, čeprav so vedeli, da njihovo delo ni umetnost. Vera Župunski • • • Človek potrebuje umetnost, da se ob njej sprosti, da v njej uživa in pozabi na težave. Umetnost je tudi način izpove- bčut> z srci dovanja notranjih o To je tisto, kar pride iz potrebe in ne po ukazu prevzetnosti. Umetnost ka plemeniti in mu le vljenje. Jaz to občutim igranju klavirja. Mojca Osojnik • • • Že v najstarejših čas:h s človek ukvarjal z umetao*! Kadar je imel čas in ko zevalo ter ni nič delal, stene votlin z barvni menčki risal prizore z lov* pa, kako je njegovo pleme razilo sovražno. Slika mu j* la všeč, zato je naslikal še Tako je človek počasi slikar. Tudi glasba je nastf. na podoben način. Kadar človek taval naokoli, je & oglašanje raznih živali inj* oponašal. Postopoma so s* vili tudi napevi, pri ka:e: človek za kratek čas po** na tegobe takratnega nja. Tudi druga umetno* nastala na podoben nač.r Takrat je imel človek le lo časa, da bi mislil na nost, saj se je moral ne] no bojevati za svoj ob na tem planetu. Danes drugače. Skoraj si ne več predstavljati življenja umetnosti. Poznamo več umetnosti: glasbo, slikati? kiparstvo in druge. Kadar a? kakšen človek talent za u# nost, mu je ta lahko tudif klic. Danss se s poklicno u»* nostjo bavi veliko ljudi. K* si je izbral drug poklic in dar ima v sebi nekaj taMfl pa se ukvarja z ama umetnostjo, ki je danes najbolj razširjena. Ob sti se človek za nekaj časa tegob vsakdanjega ži " Umetnost da človeku da izrazi svoje občutke besedo povedano, uroetf*' človeku lepša življenje ttff plemniti. Aleš Ažman, vsi 7. d r. OŠ Franceta Prešerna Ki** Predsednik skupščine občine Radovljica Boris Šetina in predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Boris Ahac izročata spominsko plaketo olimpijcu, nekdanjemu smučarskemu skakalcu Božu Jemcu. — Foto: F. Perdan Priznanja olimpijcem, športnikom in teiesnokulttirnim delavcem Bled — Skupščina občine Radovljica, Zveza telesnokulturnih organizacij in Telesnokulturna skupnost so na predvečer sprejema olimpijske plamenice pripravili v Kazini na Bledu srečanje nekdanjih olimpijcev iz radovljiške občine, najuspešnejših športnikov v Z avtobusom na bloške teke Radovljica — Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica obvešča vse ljubitelje smučarskega teka. da bo v nedeljo, 5. februarja, organizirala avtobusni prevoz na bloške teke Avtobus bo odpeljal z Bleda ob 530, pet minut kasneje bo v Lescah (Veriga), ob 5.45 v Radovljici in ob 5-50 v Podvinu. Skupine se lahko Prijavijo samo še danes, v petek, do ? ure na ZTKO Radovljica ali po telefonu 75-167. Za organiziran pre-v'oz na bloške teke so se odločili tu-^l Kranjčani. Njihov avtobus bo odbijal ob 6. uri izpred hotela Creina. minulem letu in dolgoletnih telesnokulturnih delavcev. Ob tej priliki so podelili več priznanj. Bronaste Bloudkove značke, najvišje občinsko priznanje za desetletno delo v telesni kulturi, so prejeli Vlado Eržen iz Ljubnega za organizacijsko delo v domačem TVD Partizanu in za prispevek k razvoju namiznega tenisa, Ante Petrovič z Bleda za prizadevno delo v Nogometnem klubu Bled in Zvone Šolar iz Bohinjske Bistrice za organizacijsko in strokovno delo v odbojki in alpskem smučanju. Srebrno Bloud-kovo značko, priznanje za 20-letno delo v telesni kulturi, sta prejela Stane Cajnko z Bleda za delo v kegljaškem športu in Jože Eon iz Lesc za prizadevanja v letalskem športu. Zlato značko, najvišje občinsko priznanje za 30-letno delo na področju športa, je prejel Kristl Ogris, smučarski delavec z Bleda. Medalje občine Radovljica, priznanja športnikom in telesnokulturnim delavcem za izjemne dosežke, so dobili: Robert Krašovec in Milan Janša za drugo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v dvojcu brez krmarja, Marjan Peternel za osvojeni zlati medali na evropskem prvenstvu invalidov paraplegikov in Aleks Čebulj za dolgoletno uspešno strokovno in organizacijsko delo v telesni kulturi, predvsem v alpskem smučanju. Osem društev in klubov ter 39 posameznikov, ki so osvojili eno od medalj na državnih ali republiških prvenstvih, je prejelo priznanja Zveze telesnokulturnih organizacij in Telesnokulturne skupnosti Radovljica. Franc Blaznik iz Krope in Davorin Dolar iz Dobrave pri Kropi, dolgoletna odbojkarska delavca, pa sta dobila plaketo Odbojkarske zveze Slovenije. V olimpijskem letu so se v radovljiški občini spomnili tudi dosedanjih udeležencev letnih in zimskih olimpijskih iger. Vsem olimpijcem, ki so nekdaj živeli v občini ali bivajo sedaj v njej, so podelili spominske plakete. C. Zaplotnik Viktor Vreš zmajar leta. Tržit — Viktor Vreš, član tržiškega društva za prosto letenje z lahkimi le-taJn:mi napravami Prepih, je bil izbran zazmajarja leta 1983. Naslov najuspešnejšega med vsemi jugoslovanskimi le-JjW si je pridobil predvsem z odlični-m Preleti. Lani je postavil kar tri drža-rekorde: v preletu, kjer je kot prvi Jugoslovan presegel 100 kilometrov, v preletu s povratkom (86 kilometrov) in v doseženi višini starta (1800 metrov). Rezultati Vreša kot tudi ostalih trži-Uun zmajarjev, predvsem Iztoka To-rr.azina, uvrščajo Prepih med najuspešnejša zmajarska društva ali klube v Jugoslaviji. J. Kikel Zamejske odbojkarice v Škofji Loki škofja Loka — TVD Partizan Škofja Luka — odbojkarska sekcija Lubnik in V^'jkarski odsek slovenskega šport-združenja Bor iz Trsta sta pred -remi leti .vzpostavila prve stike, ki so tfc daoes prerasli že v redne oblike so-*Wovanja. Pred nedavnim se je na šti-•"idnevnih pripravah v Škofji Loki mu- * mladinska ekipa Friulexport, za *«teto igrajo 15 in 16 let'stare odbojkašice iz štirih zamejskih odbojkarskih ^Organizacij: iz športnega združenja. g*t iz Trsta ter iz športnih društev ^r«g iz Doline, Kontovel iz istoimenoga kraja in Sokol iz občine Devin-tabrežjaa. Za ekipo skrbi športno *d*uženje Bor iz Trsta, njen pokrovitelj pa je tržaško-videmsko izvozno Podjetje Friulexport, ki med drugim Vyieluje tudi z jugoslovanskimi delov-IJifd organizacijami. Dekleta so pred nedavnim osvojila naslov pokrajinskih prvakinj, uspešno pa nastopajo tudi v italijanski četrti ligi, kjer so po sedmem kolu brez poraza na čelu prvenstvene razpredelnice. Priprav v Škofji Loki se je udeležilo 14 igralk, trener Aleksander Koren, njegov pomočnik Marko Kaleč in spremljevalec ekipe Marij Šušteršič. Dopoldan so dekleta smučala na Krvavcu, popoldan pa vadile v športni dvorani Poden ali v manjši telovadnici v Domu slepih in slabovidnih. Ob koncu priprav so odigrale še prijateljsko tekmo z žensko ekipo odbojkarske sekcije Lubnik. Gostje iz zamejstva so pohvalili razmere za vadbo v Škofji Loki in obljubili, da bodo tudi v prihodnje, tako kot že lani in predlam, prišli na priprave na Gorenjsko. -cz ŠPORTNE PRIREDITVE Kokrica: pionirsko prvenstvo Slovenije v smučarskih tekih — Smučarski klub Triglav prireja v soboto in nedeljo. 4. in 5. februarja, na Kokrici slovensko prvenstvo v smučarskih tekih za pionirje in pionirke. V obeh dneh se bo tekmovanje pričelo ob 9.30. Preko dvesto tekačev iz vseh slovenskih klubov in društev se bo pomerilo v toku na 3 in 5 kilometrov ter v štafeti 3 x 5 kilometrov. Kokrica: tekači za pokal Kavke in Jerneja — Gostilna Pri Jerneju in kava bar Kavka vabita jutri, v soboto, na tekmovanje v smučarskih tekih. Start bo ob 10. uri na Kokrici pred gostilno Pri Jerneju. Proga bo dolga pet kilometrov. Startnine ni. Popoldne bo Športno društvo Kokrica na istih progah priredilo še odprto prvenstvo krajevne skupnosti. Kranj: občinsko šahovsko tekmovanje za pokal maršala Tita — Športno, kulturno in prosvetno društvo slepih in slabovidnih Tomo Zupan Kranj — šahovska sekcija vabi štiričlanske moške in dvočlanske ženske ekipe iz delovnih organizacij in ustanov, šahovskih klubov in društev, enot JLA, šol in mladinskih organizacij na šahovsko tekmovanje za pokal maršala Tita občine Kranj. Tekmovanje bo danes, v petek, s pričetkom ob 16. uri v prostorih Iskre (Savska loka 1). Vsaka ekipa mora prinesti s sabo po dve šahovski uri ter šahovnici s kompletoma figur. Zmagovalna ekipa bo nastopila na gorenjskem tekmovanju za pokal maršala Tita. Kranj: spominski tek Franceta Prešerna — Znana kranjska dolgoprogaša Marko Dovjak in Goran Križnar bosta v počastitev slovenskega kulturnega praznika tekla v nedeljo, 5. februarja, od Kranja do Vrbe. Na pot bosta krenila ob 10. uri izpred Prešernovega gledališča, nadaljevala po stari gorenjski cesti in po približno dveh urah in pol pritekla v Vrbo, kjer bosta položila venec k spominski plošči na rojstni hiši Franceta Prešerna. Pri izvedbi teka bosta sodelovala Turistično društvo Kranj in Mladinski servis. Kropa: tekmovanje invalidov v sankanju in smučarskih tekih — Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije in Društvo invalidov Radovljica prirejata v nedeljo, 5. februarja, tekmovanje v sankanju in smučarskih tekih za člane osnovnih organizacij društva invalidov. Sankači se bodo zbrali ob 9. uri pred tovarno UKO v Kropi, tekači pa ob isti uri pred domom kulture na Srednji Dobravi. Tekmovali bodo z navadnimi sanmi in se pomerili v teku na 5 in 8 kilometrov. — C. Rozman Cicibanove urice v Cerkljah Cerklje — Društvo prijateljev mladine prireja vsako prvo soboto v mesecu ob 9. uri v vzgojnovarstvenem zavodu Kurirček Robi v Cerkljah Cicibanove urice. Prvič bodo na sporedu jutri. 4. februarja, udeležijo pa se jih lahko vsi predšolski otroci iz Cerkelj in okolice. Vzgojiteljice in varuhinje iz vrtca bodo za najmlajše pripravile zanimiv program. J. Kuhar I gorčic* *l'*dinska ekipa Friulexporta - v njej igrajo odbojkarice iz štirih slaven- PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK na območju pošte Gorenja vas Pogoji: — dokončana osemletka, — vozniški izpit A kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Za opravljanje dela dobi delavec službeno obleko. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po opravljeni izbiri. Imeniten uspeh tekačev Triglava Varovanci trenerja Gašperja Kordeža so v Sarajevu, na 39. državnem prvenstvu v smučarskih tekih, osvojili tretjino prvih mest, čeprav so nastopili oslabljeni brez olimpijca Iva Čarmana Kranj — Uspeh na državnem prvenstvu v Sarajevu je plod načrtnega dela. Odkar je Gašper Kordež postal poklicni trener in so se zagnano lotili vzgoje mladih tudi trener Vinko Grašič • ter vaditelji Ludvik Tepina, Andrej Až-be, Bojan Kožuh in Jože Vaupotič, se mladi kranjski tekači vse bolj odločno prebijajo v kakovostni vrh jugoslovanskega tekaškega športa. Na 39. državnem prvenstvu — bilo je na olimpijskih progah v Sarajevu -— so dosegli doslej največji uspeh. Domov so se vrnili s sedmimi zlatimi kolajnami, verjetno pa bi bila bera žlahtnih odličij še večja, če bi nastopil tudi njihov najboljši mož, olimpijec Ivo Čarman. Podatek, da so osvojili kar tretjino prvih mest, je zadostno potrdilo o njihovi premoči. Težko je iz izenačene ekipe predstaviti najboljšega med njimi. Pa vendarle: 17-letni dijak kranjske Gimnazije Janez Klemenčič iz Nemilj je največkrat razveselil trenerja Gašperja Kordeža in dokazal, da se razvija v odličnega tekmovalca. V Sarajevu je postal državni prvak med starejšimi mladinci v teku na 10 in 15 kilometrov; bil pa je tudi član zmagovite štafete Triglava, za katero sta nastopila še brata Milan in Lojze Katrašnik s Podblice. Trdo je treniral za letošnja tekmovanja in vedno presegal že tako obsežen načrt vadbe, zato ni čudno, da je med vsemi tekmovalci dosegel v teku na 15 kilometrov peti najboljši čas. Prepričljivo, z več kot minutno prednostjo,pa je ugnal vse tekmece v svoji starostni skupini. Napravili bi krivico, če ne bi omenili tudi dosežkov ostalih tekačev Triglava. Mlajši mladinec Matej Kordež je v obeh nastopih, v teku na 10 in 7,5 kilometrov, zaostal le za Iztokom Raišpom iz Hoč; veliko pa je pripomogel tudi k prepričljivi zmagi štafete Triglava v konkurenci mlajših pionirjev. Uspeh Kordeža sta dopolnila še Mitja Kol-man iz Kranja in Borut Nunar iz Spodnje Besnice: prvi je bil četrti v teku na 10 kilometrov in tretji v preskušnji na četrtino krajši progi, drugi je kot pionir zasedel šesto mesto med mlajšimi mladinci. Jeli Jelovčan, od katere so v klubu na državnem prvenstvu največ pričakovali, je v olimpijskih smučinah preživljala hudo krizo. Že prvi dan je v teku na 10 kilometrov zaostala za zmagovalko Jano Mlakarjevo iz Kranjske gore domala za dve minuti in osvojila četrto mesto, bila pa je le stotinko sekunde hitrejša od klubske tekmice, starejše mladinke Vide Bertoncljeve iz Podblice. Še slabše se je lanski državni prvakinji v teku na 20 kilometrov in dobitnici treh medalj godilo v preskušnji na pet kilometrov. Spet je slavila kranjskogorska tekačica Jana Mlakar, tekmovalka iz Bobovka pa je bila natančno minuto počasnejša, kar je zadostovalo le za skromno sedmo mesto. Največje presenečenje je pripravila še ne 16-letna Ivi Bešter z Jamnika. Ugnala je obe starejši tekmeci Jelovča-novo in Bertoncljevo ter dosegla peti najboljši čas med vsemi tekmovalkami, kar ji je prineslo zmago med mlajšimi mladinkami ter tretje mesto med starejšimi mladinkami in mlajšimi članicami. Omeniti velja še drugo mesto Katre Kavčič med mlajšimi mladinkami ter ekipni zmagi štafet Triglava — Jelovčanove, Grašičeve in Bertoncljeve pri članicah in Beštrove, Kavčičeve in Hočevarjeve med mlajšimi mladinkami. Čeprav so tekači kranjskega Triglava na državnem prvenstvu na prepričljiv način dokazali, da so najboljši v državi, imajo v točkovanju za ekipni državni naslov le skromno prednost. V smučarski organizaciji so pravilnik, ki opredeljuje merila za razvrščanje, večkrat spreminjali (v korist nekaterih klubov), tako da v Kranju sploh ne vedo zanesljivo, kateri je v veljavi. Velik nesmisel pa je, da pri točkovanju ne upoštevajo dosežkov pionirjev, čeprav ni nobenega dvoma, da le delo z mladimi vodi do napredka in boljše kakovosti jugoslovanskega tekaškega športa. C. Zaplotnik Kranj — Prireditelj zimskih športnih iger delavcev kranjske občine, občinski svet Zveze sindikatov Kranj, je v četrtek pripravil v Delavskem domu krajšo slovesnost, na kateri so najboljšim tekmovalcem in ekipam v sankanju, smučarskih tekih in veleslalomu podelili pokale, kolajne in praktične nagrade. — Na sliki: predstavnica kranjske Save. — Foto: F. Perdan Gorenjsko prvenstvo v plavanju Tekmovalci le iz treh občin Kranj — Plavalni klub Radovljica je v kranjskem zimskem bazenu pripravil prvi del gorenjskega prvenstva. Nastopilo je preko sto plavalcev iz treh gorenjskih občin — iz Kranja, Radovljice in Jesenic. Prevladovali so mlajši pionirji in pionirke, medtem ko je v vseh ostalih starostnih skupinah nastopilo manj plavalcev. Najuspešnejši so bili tekmovalci kranjskega Triglava. Osvojili so 18 prvih mest. Plavalci Radovljice so zmagali 15-krat, trikrat pa so na najvišjo stopnico stopili učenci šolskega športnega društva Tone Čutar z Jesenic. Zmagovalci — 400 m kravi: ml. pionirji B — Sašo Šegula (TK). ml. pionirji A — Braco Vojičič (TK), st. pionirji — Matej Ažbe (TK), ml. pionirke A — Mojca Jamnik (TK); 100 m prsno: ml. pionirji B — Boštjan Naglic (TK), ml. pionirji A — Marko Lušič (TK), st. pionirji — Peter Vene (TK), mladinci — Robi Stan )(Rad), člani — Tadej Mar-kelj (Rad.), ml. pionirke B — Petra Grahovae (Rad.), ml. pionirke A — Stasa Melink (Rad.), st. pionirke — Anita Praprotnik (Rad.); 50 m prsno: ml. pionirji B — Anže Novak (Jes.), ml. pionirke B — Mojca Jazbec (Jes.); 200 m hrbtno: mi. pionirji B — Boštjan Naglic (TK)M ml. pionirji A - Tadej Pe-ranovič (TK. st. pionirji — Matjaž Vovk (Rad.), mladinci — Jure Šiftar (Rad.), ml. pionirke B — Saša Robič (Rad.), ml. pionirke A — Polona Rob (Rad.); 100 m delfin: Sašo Šegula (TK), ml. pionirji A — Matej Ažbe (TK). st' pionirji — Mirjan Jocič (TK), ml. pionirke B — Mojca Djorič (TK), ml. pionirke A — Silvana Gril (TK); 100 m kravi: ml. pionirji B — Miha Potočnik (Rad.), ml. pionirji A — Roni Pikec (TK) st. pionirji — Peter Vene (TK), mladinci — Jani Jane (Rad.), člani — Tomaž Cilenšek (Rad.), ml. pionirke B — Saša Robič (Rad.), ml. pionirke A — Silvana Gril (TK). st. pionirke — Anita Praprotnik (Rad.), članice — Zdenka Maček (Rad.); 50 m hrbtno: mL pionirji B - Anže Novak (TK), ml. pionirke B — Mojca Jazbec (Jes.). -cz SPOROČIL/ STE NAM Dušan Borštar zmagovalec januarskega turnirja — Šahovsko društvo Tržič tudi letos nadaljuje z rednimi mesečnimi hitrpoteznimi šahovskimi turnirji. Na januarskem tekmovanju je nastopilo 22 igralcev. Najuspešnejši je bil Dušan Borštar, ki je zbral 18.5 točk, pred Srečom Mrvarjem 17, Stanetom Valjavcem 15, Pavlom Locem 14,5 in Borisom Kogojem s 14 točkami. — J. Kikel Judoisti pričeli s tekmovanjem — Pričelo se je tekmovanje v slovenski judo ligi. Tekmovalci lažjih kategorij (do 61, 65 in 71 kg) so se v prvem kolu merili v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, vsi ostali pa v Mariboru. V Kranju je nastopilo 36 ju-doistov iz 12 klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Ljubljane, Maribora, Slovenske Bistrice in Slovenj Gradca. Od domačinov se je najbolj izkazal Kalan v kategoriji do 71 kilogramov. Prebil se je v polfinale, kjer pa je v bor bi za tretje mesto izgubil z Omerzijem iz Impola. Štirje tekmovalci kranjskega Triglava — Bodiroža v kategoriji do 78 kilogramov, Benedik v skupini do 86 kilogrammov ter Radosavac in Remic v kategoriji do 95 kilogramov — so nastopili v Mariboru, kjer pa niso posegli po pomembnejših mestih, čeprav so na blazini pokazali veliko znanja in borbenosti. Benedika je ovirala tudi poškodba. - M! B. GLAS 8. STRAN PETEK. 3.FEBRUARJA 1984 REPORTAŽA LOJZE POTOČNIK, NAGRAJENEC OBČINE ŠKOFJA LOKA temu nikdar ne zmanjka dela Številna priznanja in odlikovanja je prejel za delo v gozdarstvu in za dolgoletno družbenopolitično delo, zlasti v sindikatu in organizaciji Zveze združenj borcev — Letos je ob občinskem prazniku za svoje požrtvovalno dejavnost prejel nagrado občine Škofja Loka Rojen je bil pred 62 leti pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. Pet otrok je bilo v družini. Rad bi študiral, toda tedaj ni bilo štipendij, starši pa mu niso mogli pomagati. Zato se je takoj po šoli moral ozreti za delom. Sedemnajstleten je dobil delo v škofjeloški predilnici. Delal je večino ponoči. Delo je bile težko, ni bilo malic niti dopusta in za vsak najmanjši prekršek so jih odpuščali z dela. Leta 1942 se je vključil v OF, sredi februarja naslednjega leta pa je odšel v partizane. Najprej je bil borec v škofjeloški četi, potem v četi VIL kranjskega bataljona. Že po nekaj tednih je bil imenovan za komisarja čete, potem pa je bil borec Prešernove brigade, ki je bila ustanovljena 12. julija 1943. leta. Prešernovec je bil vse do razformiranja brigade. Les je čudovit računalnik Franc Šimenc s Kokrice pri Kranju je po poklicu električar, Trideset let pa že preučuje vse skrivnosti in zakonitosti dobre violine. Kranj — Ob ustanovitvi likovne sekcije pri kulturnem društvu na Kokrici pri Kranju sem izvedel za Franca Šimenca, ki se ukvarja z zanimivo dejavnostjo. Izdeluje namreč violine in prav zato ga nameravajo povabiti tudi v sekcijo, so povedali. Povprašal sem sina Francija, ki dela v Gorenjskem tisku, če je res, kar so mi povedali. Potrdil mi je, da je oče že vrsto let zares zelo zavzet pri odkrivanju skrivnosti in zakonitosti dobre violine. Ni pa mi obljubil, da bo oče navdušen nad pogovorom za javnost. Poskusil sem in dogovorila sva se. Na Kokrici, v novejši hiši, je v kleti majhen prostor. Prej bi pomislil, da je za vrati shramba, kot pa zanimiva delavnica Franca Šimenca, ki že trideset let preučuje vse skrivnosti in zakonitosti violin. »Novinarji so že bili pri meni, in kar so objavili, ni bilo vse res. Vendar pa sem na ta način spoznal enega ali dva izdelovalca violin v Jugoslaviji; sicer pa jih več, kot kaže, niti ni. To, kar sem delal doslej, je bilo bolj študij in raziskovanje. Danes pa mislim, da sem že toliko daleč, da bi lahko poslal katero violino na razstavo — tam dobiš tudi ime. Takšne razstave pa so v Italiji in Bolgariji, vendar je težko priti zraven, če nimaš denarja. Lani sem zamudil lepo priložnost, ko je bila razstava v Berlinu. Prav gotovo bi na njej nekaj dosegel, toda žal nisem imel denarja za polog.« »Če se ne motim, ste po poklicu električar.« »Res je, izučil sem se za električarja. Pred vojno je bil na srednji tehnični šoli v Ljubljani poseben oddelek za violine. Ko sem z Beričevega, kjer sem se rodil, prišel ob koncu leta na njihovo razstavo, me je opazil tamkajšnji učitelj. Menil je, da sem nadarjen, toda žal nas je bilo doma preveč in denarja premalo. Imel pa sem ves čas posluh za glasbo. Violino sem vzljubil, ko nas je učitelj učil petja nanjo. Ko sem bil na nekem koncertu, sem se dobesedno zastrupil z mislijo, da bom naredil violino. Tudi poskusil sem, vendar sem se izučil za električarja in še vojna je prišla vmes.« »Danes, vidim, imate v tejle delavnici kar precej violin!« »Med vojno sem bil v taborišču v Dac-hauu.Tamsem spoznal nekega Francoza, ki mi je veliko razlagal o violinah. Povabil me je v Francijo, če bova preživela. Zal je končal v taborišču. Večkrat pa mi je v pogovoru rekel, da takšne violine, kot jih je delal Stradivarv, no bo naredil nihče več. Jaz pa jo bom, sem mu odvrnil. Po vojni 20 let ni bilo časa. Bila je služba, sestanki, udarniško ... Ko pa sem se upokojil, sem si najprej naredil majhno delavnico in začel. Študiral sem in študi- ral in naredil nič koliko preskusov. Lahko rečem, da sem v teh tridesetih letih preučevanja preštudiral in tudi najbrž dognal veliko več kot Stradivarv. Violina ima v sebi namreč toliko zakonitosti, da se ni treba bati, da bi nekdo odkril tajnost. Tajnost je v zakonitostih lesa. Vsaka od teh violin, ki jih vidite, ima svoj glas.« »In v čem je skrivnost dobre violine?« »Najpomembnejša pri violini je nosilnost glasu. Stradivarveva violina ima izredno čist in enoten glas, vendar ne vsaka. Druge, predvsem novejše violine, pa imajo bolj motne glasove. Vedeti pa je treba, da les trikrat na dan spremeni svojstvo. Zjutraj poje violina najbolje, zvečer pa običajno najslabše. Veliko je odvisno od pravilnega ogrevanja instrumenta, od vlage in temperature zraka; pa še od tega, kje in koliko časa je les rasel, kdaj je bil posekan, kako je bil obdelan in zlepljen, ali je bil vzet iz celote ravno tisti del, ki ima vse in pravilne resonančne značilnosti. Potem je veliko odvisno od laka, od loka in strun in nenazadnje od violinista-iz-vajalca . . . Mislim, da imam že nekaj violin, ki so zelo dobre.« »Pa vendar poskušate še kar naprej?« »To je tako kot umetnost; umetnik ni nikdar zadovoljen. Pred leti sem dobil primerek zelo dobrega lesa, pa sem ga porabil za poskus, ki ni uspel. Zgornji d<•! violine je iz smrekovega lesa in je zlepljen v dveh delih, spodnji del pa je iz javorja. Les mora biti pravilno raščen in star približno 150 let. Pred leti sem na GG Bled opazil čudoviti hlod. Niso ga mi hoteli prodati, ker je bil za izvoz v Italijo. Kasneje sem tudi v Tržiču videl podobnega, vendar direktor ni dovolil, da bi mi izžagali en »ploh«. Raje so ga razrezali za količke. Še najbolj so mi šli vedno na roko na Hrvaškem, pa tudi v Mengšu včasih kaj dobim. Mislim, da je imel Stradivarv v svojem času veliko boljšo izbiro kvalitetnega lesa.« »In koliko časa delate eno violino?« »O, kar lepo vrsto dni. Violina je namreč sestavljena iz 96 različnih delov. Narediti je ni težko. Težko pa je izvabiti iz nje pravilen glas, sicer bi jih lahko izdeloval vsak mizar. Te violine imajo kar lepe glasove. Rad bi, da bi jih preskusil morda vsaj kakšen umetnik; vendar pa so redki, ki se navdušijo nad novim izdelkom. Ne mislim jih prodajati. Dal pa bi jo za stroške, ki sem jih imel z izdelavo.« »Boste poskušali še naprej?« »Les je čudovit računalnik. Vsak udarec po njem se oglasi v povprečju določenega resonančnega območja. Ukrasti temu računalniku idealno povprečje pa je umetnost dobrega izdelovalca in dobre violine.« a. Žalar »i i 't .ti i i n i i .i O vrsti dogodkov bi lahko dolgo in obširno pripovedovali: o reševanju talcev v Dolenji vasi, hajki na Ži-rovskem vrhu, prehodu ita-lijansko-nemške meje na Ljubljanski vrh in Krim, o prenosu težkih ranjencev iz Krvave peči na osvobojeno ozemlje, razorožitvi italijanske kolone v Rakitnici, borbi za Turjak, povratku na Gorenjsko, uničenju sovražnih postojank v Lesko-vici in Davči, borbah na Jelovici, Selški planoti, v Selški in Poljanski dolini in potem zadnjih borbah na Primorskem v Čepovanu, na Lokvah, prenosu ranjencev prek Ravbar komande ... Svobodo je dočakal v Gorici. Prešernova brigada je skupaj s Škofjeloškim odredom osvobodila mesto. To je bil zelo vesel dogodek. Sprejem borcev je bil veličasten. Zlasti starejši ljudje so jokali in objemali borce, jih posipali s cvetjem. Najbolj se spominja mame, ki je stopila k njemu, ga objela in poljubila: »Podoben si mojemu sinu, zato dovoli, da te objamem in poljubim, ker za svojega ne vem, če je še živ dočakal svobodo.« Po vojni je še štiri leta ostal v armadi. Najprej je delal v štabu XXXI. divizije, potem pa na raznih oficirskih dolžnostih. Po demobilizaciji je bil nekaj časa na okraju, potem v gorenjski zadružni zvezi in škofjeloški kmetijski zadrugi, od leta 1962 dalje pa dela pri Gozdnem gospodarstvu Kranj. Praktično pa se z gozdarstvom ukvarja še deset let več. Pravzaprav ves čas dela v gozdarstvu, čeprav so se nazivi delovnih organizacij in tudi služb nekajkrat zamenjali. »Delo je zanimivo, težko in odgovorno. Veselje je treba imeti in čut do narave. Ne sme ti biti vseeno, kako se dela z njo. Velikokrat je bilo težko, posebno prva leta, ko smo vse prehodili peš. S kolesom je šlo po ravnini, Gorenjska pa je večina hribovita, predvsem pa so gozdovi v glavnem v bregovih.« Čeprav se ljudje vse bolj zavedajo pomena gozda in bogastva, ki ga predstavlja, vendarle meni, da zlasti mladino premalo seznanjamo s pomenom gozda. Pred leti so gozdarji mlade seznanjali z gozdarstvom ob pogozdovanjih. Sedaj se šole v pogozdovanje ne vključujejo več in tako tudi mladina veliko premalo ve o gozdarstvu. Posledica je, da v gozdu praktično ni več domačih delavcev. Domačini bi delo lažje opravljali zato, ker bolj poznajo teren in manj problemov bi bilo s stanovanji, čeprav velja po- vedati, da so delavci iz Bosne zelo dobri gozdarji. Tudi zaslužki niso slabi, delo pa je že v veliki meri mehanizirano. Ob delu v gozdu je bil Lojze Potočnik vsa leta in je sedaj izredno aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. O tem pričajo številna priznanja, ki jih je dobil. Med drugim je bil predsednik zveze gozdarjev Slovenije in za vzorno delo v gozdarstvu je bil odlikovan z Medaljo dela in Redom republike z bronastim vencem. Bil je aktiven v sindikatu in je prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Za delo v borčevski organizaciji je prejel medobčinsko priznanje, za delo v skupnosti borcev VIL SNOUB Franceta Prešerna je prejel priznanje in plaketo. Za aktivnost v ZRVS pa več pismenih priznanj, plaketo ZRVS Slovenije in Red za vojne zasluge. Aktiven je tudi v krajevni skupnosti, SZDL, turističnem društvu, skratka, kjer ve, da lahko s svojim delom pomaga. Letos je za vse to delo v občini, na terenu in zlasti v borčevski organizaciji dobil nagrado občine Škofja Loka. »Menim, da so socialni problemi borcev dokaj dobro urejeni. Rešeni so stanovanjski problemi, priznavalnine šo dobili tisti, ki so jih res potrebni. Res pa je, da je problemov tudi zato manj, ker je borcev vse manj. Ker pa je večina članov ZZB NOV slabega zdravja, je treba poiskati boljše možnosti za zdravljenje.« Sedaj odhaja v pokoj. Če bo zdravje dopuščalo, pravi, bo še vedno delal v krajevni skupnosti, verjetno tudi v SZDL, borčevski organizaciji. Če bo potrebno, bo rad priskočil na pomoč tudi v gozdarstvu, saj po tridesetih letih dela gozdove okoli Škofje Loke najbrž pozna celo bolje kot marsikateri lastnik. L. Bogataj Olimpijski spored Torek, 7. 2. hokej: 13.00 - Avstrija : Finska (B skupina), 13.30 -ZDA : Kanada (B), 16.30 - Italija : Švedska (A), 17.00 -ČSSR : Norveška (B), 20.00 -ZRN : Jugoslavija (A), 20.30 -Poljska : Sovjetska zveza (A). Sreda, 8. 2. 14.30 - otvoritev iger. Četrtek, 9. 2. 9.00 - tek na 10 km (ženske). 9.30 - hitrostno drsanje na 1500 m (ž). 12.00 - smuk (moški), 13.00 - hokej Poljska : ZRN (A), 13.30 - hokaj Sovjetska zveza : Italija (A), 14.00 - sankanje: 1. vožnja (m. /). 1().:U) - hekej Švedska : Jugoslavija (A), 17.00 -hokej Kanada : Avstrija (B), 20.00 - hokej Finsku : Norveška (B). 20.30 - hokej ČSSR :ZDA (B). Petek, 10.2. 0.01) - tek na 30 km (m), 9.00 -sankanje: 2. vožnja (m, ž), 9.30 - hitrostno drsanje na 500 m (m. ž). 13.00 - umetno drsanje: obvezni plesi. 13.30 -bob: 1. in 2. vožnja dvosedov, 20.00 - umetnostno drsanje: kratek spored parov. Sobota, 11. 2. 9.00* - biatlon: 20 km. sankanje: 3. vožnja (m, ž), 10.30 -smuk (ž). 12.30 - skoki za kombinacijo, 13.00 - hokej Italija : Poljska (A). Avstrija :CSSR (B), 13.30 - bob: 3. in 4. vožnja dvosedov, 10.30 -hokej Kanada : Finska (B). 17.00 - hokej Norveška : ZDA (B), 20.00 - hokej SZ: Jugoslavija (A), 20.30 - hokej Švedska : ZRN (A) Nedelja, 12. 2. 9.00 - tek nu 5 km (/). 9.30 -hitrostno drsanje nu 5000 m. 11.00 - tek na 15 km za kombinacijo. 13.00 - skoki: 70 m. 14.00 - sankanje: 4. vožnja (m, ž). 15.00 - umetnostno drsanje: kratki spored', 19.30 -umetnostno drsanje: prosti program za pare. Ponedeljek, 13. 2. 7.00 - umetnostno drsanje: obvezni liki (m). 9.00- tek na ŠE MALO IS Vse i ... kjer se bodo v 14. zimske olimpi največja športna 14. oktobra leta 1977 jI strela z jasnega udarila s ca: »Sarajevo kandidira organizacijo zimskih oh=* skih iger leta 1984. so zmigovali, češ, šal. spet drugi so doživeli 1 dejan šok, nekatens sploh ni bilo jasno: za.ki rajevo, kje, kako . . D gre za »hec«je bilo na šele tedaj, ko je de!., bosanko-hercegovskeea nega mesta na sedež., narodnega olimpijsk miteja predložila k ro za 14. zimske rJ& igre. Sledilo je pol ieta tovosti. Inšpektc rodne smučarske mednarodnega olimc. komiteja so podolgerr. " čez pregledovali ka — Sarajevo, Got* Sapporo — in ugota teri od njih ima mo/.nosti za izvedbo zimskošportne pri svetu. Sarajevo je dobivalo ve ocene. »Če si boste izbral: slavijo, vas bodo s prata in iskrena človeško, s svojimi gor* snežnimi planjav veličastno lepe . . .. la znana angleška Pat Besford. »Sarajevo ima v prav lepe možnosti, dt ga. Vsi olimpijski in Sp* objekti so v krogu kilometrov. Pri G6._. prav nasprotno: tereni treseni po vsej Š\_ kateri so celo 800 kiL_ oddaljani od tega mes» je v imenu inšpektorji znani smučarski delat* loslav Belonožnik u slovaške. Sarajevo, ki je bOdL bolj v senci znanih to"" tov, je postopoma preHJ lo svoje tekmece. ISA 1978 je irski lord Ki JU" $ skupnem zasedanju i**^. rodnega olimpijskega * S teja in mednarodne sA ske zveze v starodavr.v nah svečano razglasi ~ tate glasovanje in »Sarajevo v Jugosla stitelj zimskih oli_ iger leta 1984.« Poteči vest obšla svet, so se uprle v Sarajevo in J vijo. Pet let zaganano in gradili Bitka za olimpijske! bila s tem uradno ko*^ za prireditelje pa se J < zaprav šele pričela S, manj je bilo treba na Jahorini, kjer je več mednarodnih skih tekmovanj, rr.ee tudi svetovno študens venstvo ter tekmi za ski in svetovni pokal za slalom in velesh izpopolnili, prav tako žičnic. Ob startu in c* s/ 15 km (m), 9.30 - hitrog cjk sanje na 1000 m (m. žM veleslalom: 1. vožr.'-J L/ 13.00 - hokej Šveć- * ska (A), 13.30 - Juda : Norveška (B). kej Jugoslavija : halu* 17.00 - hokej ZRN s 20.00 - hokej ZDA-A* (B). - 20.30 - hokej J* t* ska: ČSSR (B). Torek, 11. 2. 9.00 - biatlon: 10 km. ^ trostno drsanje na m). 12.00 vefcsi 2. vožnja (ž), 15.30 - & * stno drsanje: kratki L (in), 19.30 - umetno-:" ' nje: prosti plesi. % Is *** ,bve/ni liki (z). 9.00 4x5 km (ž), 9.30 - tH drsanje nu sankanje; 1. in 2. ■ j je 12.00 - veleslal... „ja (m). 13-00 - hokej W ška : Avstrija (B). 11*1 kej Finska : ZDA (B^J hokej Jugoslavija:! (A). 17.00 - hokej ska (A). 20.00 Sreda, 15. 2. 7 (10 - umetnostno REPORTAŽA PETEK, 3. FEBRUARJA 1984 9. STRAN O LAS BO SLOVESNI DAN uprte v Sarajevo videle 'f* v Jugoslaviji. eCjv*u planinske koče, ure- * .^rkinšča in speljali ce- * 1 pod vznožnjem smu-^ ->a Bjelašnici, kjer se smuku, slalomu in vetrn merili najboljši *rii sveta, so načrtoval-«p-isl' v nedostopno divji-^°maj prehodne gozdo-katerih so kraljevali I m kamor so upali le pogumni planinci, i in prebivalci tam-h vasi in zaselkov, so 'j letih spremenili v ob-smučišča in ob njih številne objekte: niz in penzionov, nena-Poslopje olimpijskega a 7*ega središča in zani-mesto — resta-^- ki se dviga nad vr-^"bin dola. lalokje na svetu ima-M možnosti za grad-kalnic. Naravno oko-iga polja in gost gozd zadržujeta veter in .ata tekmovalcem i možno varnost,« je pnčetkom gradbenih 70- in 90-metrski ska-izjavil svetovno znani iktor in »oče« ohmpij-Janez Gori-nlja-smučarski ^,*»prav inž F^ikalnici ter spremlja ^bjekti -.'^ center, bivak za tekmovalce in tribuna — so bili v poldrugem letu nared, tudi po zaslugi mladih brigadirjev, ki so priskočili na pomoč. Na veliko se je gradilo tudi v Sarajevu. V neposredni bližini osrednjega štadiona je v letu in pol zrasla olimpijska dvorana, v kateri je drsališče, tri rokometna in pet košarkarskih igrišč, strelišče in tribuna za 8500 gledalcev, ob njej pa še 400 metrov dolgu krožna steza za hitrostno drsanje. Zgradili so olimpijsko vas za več kot tisoč športnikov, nov RTV center, luksuzni hotel Hollidav. Inn, v katerem bodo prebivali le najbolj ugledni olimpijski gostje. Prireditelji so morali ob tem misliti še na sto in sto drugih stvari — na dostopnost tekmovališč, prometno ureditev mesta, okrepitev različnih služb, na možnosti za delo novinarjev ter radijskih in televizijskih delavcev in še bi lahko naštevali. V Sarajevu že zdaj resno razmišljajo, kako bo z objekti po končanih igrah. Se najmanj je skrbi z Bjelašnico in Jahorino, saj imata smučišči močno zaledje domala polmi-lijonskega mesta; izkoristiti pa bo treba tudi propagandni učinek olimpijskih iger in pripeljati v novozgrajene hotele tudje goste. Igman, ki je šele zdaj postal dostopen ljudem, ponuja neizčrpne raz-vojne možnosti. Zdi se, da bo največ težav z drsalnim štadionom in s progo za bob in sankanje na Trebeviču. Težko je verjeti, da se bo pri nas hitrostno drsanje razvilo in ujelo stik s svetovnim kakovostnim vrhom. Pa tudi druga možnost, da bi objekt uporabljali za drsanje občanov, je slaba, ker bi bili izdatki vzdrževanja ledu previsoki. Podobno vprašanje se zastavlja tudi glede proge za bob in sankanje, čeprav prireditelji zatrjujejo, da jo bodo lahko izkoristili za rekreacijo občanov. • • • Vse, kar so prireditelji gradili in pripravljali pet let, bodo od 7. do 19. februarja preskusili športniki in ostali udeleženci 14. zimskih olimpijskih iger. Zaenkrat prihajajo iz Sarajeva le laskave ocene. Vsi skupaj si želimo, da bi pri tem ostalo tudi ob koncu, saj gre tudi za ugled ne le Sarajeva, temveč vse Jugoslavije. C. Zaplotnik GENERALNI POKROVITELJ JUGOSLOVANSKE MOŠKE ALPSKE SMUČARSKE REPREZENTANCE Kompas °GOSLAVlJA KOMPASOM NA ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 'ARAJEVO '84 1EVNA SKUPNOST ZASIP PRI BLEDU: avelieali smo se kati na trgovino« ■ - J- zimsko o i^dili bomo vse, kar je treba, da "rej dobimo že večkrat obljubljeno Sko pričakovano trgo\inof« so }ar\li krajani na nedavni problemski Jerici Socialistične zveze v Zasipu Zasip pri Bledu — Zasip .Mija (A), 20.30 - ho-^.Kanada (B). I«. 2. ^feta4xl0km, 9.30 -g drsanje na 1500 m ^.<,00 - veleslalom: JM1«), 14.00 - umetno-^«nJe: kratki spored r*P; umetnostno drsanj Program (m). ' L biatlon: štafeta k*j*< - slalom (ž), 1- in 2. vožnja šti-• ^-30 - hokej B4 : A4. ^ej BI . A2, 20.30 -A3, 20.30 - hokej V 20 km (ž), hitro-^anje na 10000 m, *koki: »o m, 13.30 -|J^V j* 4. vožnja štirisedov, ^•metnostno drsanje: .^red (ž). lil. 2. .'i i tfekma Okm (m), 10-00 za 3. mesto, moto (m), 13.30 - ho-izal. mesto, 18.00-'j.-rio drsanje: ekshibi-1 - zaključek iger. na \ Verij njah, je ena najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Ustanovljena je bila 1974. leta in danes združuje zaselke Sebenje, Dobje, Blejsko cesto, Ledino, Po-• lje, Pod hribom, Dolinice, Reber in Muže. Od 820 prebivalcev jih je dobra tretji-Železarni Jesenice, i Lesce, Elanu v Begu-njan, Almiri v Radovljici, Vezeninah na Bledu in nekaterih manjših organizacijah izven krajevne skup nosti. Na območju krajevne skupnosti pa ni nobene delovne organizacije. Prebivalci v tej krajevni skupnosti so bili vedno zelo prizadevni in aktivni. Bili so, na primer, med prvimi, ki so v občini organ i zi/ali samoprispevek zu izgradnjo in asfaltiranje cest. Uredili so si gasilski dom. Pobratili so se S krajevno skupnostjo Podzemelj v Beli Krajini. Aktivne v krajevni skupnosti so vse organizacije in društva, še posebno se lahko pohvalijo s kvalitetnim pevskim zborom. Vsako leto organizirajo tudi tradicionalno malo zimsko olimpiado. Poleg kulturnega doma so v Zasipu še majhna trgovina, dve gostilni, podružnična knjižnica. Že od ustanovitve krajevne skupnosti naprej se krajani zavzemajo za novo trgovino. Sedanja na 16 kvadratnih metrih je bila namreč že zdavnaj premajhna in je v nemogočih prostorih. Prav v zvezi s trgovino je pred dnevi krajevna konferenca Socialistične zveze sklicala problemsko konferenco, na katero so povabili tudi predstavnike komiteja za urbanizem, Špecerije in druge. Za letos predviden začetek gradnje nove trgovine je namreč nenadoma izpadel iz letošnjega programa. To pa je povzročilo veliko nezadovoljstvo v Zasipu. »Naveličali smo se čakati na trgovino. Včasih sta bili v Zasipu dve trgovini in še Podhomu ena, zdaj pa le eno. Že pred leti so začeli z obljubami, da bomo trgovino kmalu dobili. Ko je bila delegacija krajevne skupnosti pri prejšnjem direktorju Špecerije, nas je prosil, naj nikar ne delamo iz tega političnega problema in počakamo še dve do tri leta. Počakali smo in tako je minilo eno srednjeročno obdobje. Zdaj pa kaže, da bomo izpadli tudi iz druge v imamo osmimi V PORTRET stoletja zvest partiji ANTON MOŽE s Plavža na Jesenicah, bo maja letos dopolnil 78 let, sodi pa med jeseniške komuniste, ki imajo celih petdeset let partijskega staža. Može, še danes postaven mož, osivelih las in razora-nega obraza, kljub bolezni — trikrat je doživel srčni infarkt — še vedno živo pripoveduje o svoji bogati revolucionarni poti. Da pa je bila njegova pot nadvse zanimiva, predvsem pa vedno prežeta z mislimi in dejanji revolucionarja in vnetega ter doslednega borca za delavske pravice, ni nobenega dvoma. Anton Može je leta 1934 delal pri stavbnem podjetju v Zagrebu, kjer so organizirali naslednico Orjune, Jugoslovansko akcijo so jo imenovali. Može se jim je pridružil, hodil na sestanke — postal komunist. Dve leti kasneje so delavci začeli govoriti o revoluciji v Španiji, Tone se je odločil za špansko ljudsko fronto. Vendar so skupino, namenjeno v Španijo, žandarji aretirali in zaprli. Še dobro se spominja tudi znane zagrebške stavke leta 1936, ki je trajala šest tednov. Dosegli so, da so se plače zvišale in da so podpisali kolektivno pogodbo. Komunisti, ki so delali na gradbiščih, pa so solidarno sodelovali tudi pri stavkah ostalih zagrebških delavcev, ki so jim morali zvišati mezde. Anton Može govori tudi o legalnem in ilegalnem delu v Argentini, kjer je bil član prosvetnega društva Ivan Cankar, pod okriljem katerega so imeli komunisti svoje sestanke. Ko so policaji zvedeli za ilegalno dejavnost, so jih zaprli. Anton Može pa v daljnji Argentini ni miroval, bil je celo član argentinske partije, in zato se je ob delu v kamnolomu spet pridružil partijski celici. Spominja se, da je bila ta ena izmed najbolj aktivnih, saj ni bilo sestanka, na katerem se ne bi domenili za akcijo. Vendar lastniku kamnoloma vsa stvar ni bila po volji — zavedne komuniste je odpustil. Može je bil na cesti. Razumljivo je, da je kot komunist moral že leta 1941 v ilegalo. Znašel se je v gor-janski četi, v roški ofenzivi, bil je komandir kurirske postaje TV-15., sekretar partijske celice na tej postaji, specialni kurir ... Anton Može, ki ima med številnimi odlikovanji tudi Red hrabrosti, ki mu ga je podelil Rok Tavčar v Dolenjskih Toplicah, je nadvse prijeten človek, izklesale so ga številne življenjske izkušnje v nenehni borbi za pravice delavskega razreda. Ko kot komunist, ki mu ni para, danes spremlja naše družbenopolitično in gospodarsko ži- vljenje, je prepričan, da so bili v ilegali vse drugačni pogoji za komunistično delo kot danes, vendar pa v vrstah komunistov sedaj ne bi smelo biti materializma, ka-rierizma ... Dogaja se in Možetu je žal, da se sklepi ne uresničujejo, saj včasih nihče ni niti pomislil da naloge ne bi izpeljal. Ni prav, da je gospodarskega kriminala vedno več. »V tovarnah, »pravi Tone Može,« bi morali več delati. Saj so delavci, ki so pridni, a veliko je lenuhov, za katere ne bi smelo biti prostora. Vsak delavec bi moral opraviti nekakšen tečaj, da bi vedel, da dela za družbo in zase, da bi znal bolj ceniti svoje delo. Včasih smo veliko naredili udarniško, na Hrušici smo kopali za vodovod in še povsod drugod, ko je bilo treba ponovno zgraditi domovino. Danes pa se, žal, pojavlja miselnost kot v kapitalizmu in delavci se premalo zavedajo, da delajo za skupnost, da je vse premoženje naša skupna last.« D. Sedej Direktor Špecerije Bled, Andrej Poklukar: »Zasip je za našo delovno organizacijo ekonomsko zanimiv . . .« ga. Sliši se, da Špecerija nima ekonomskega interesa za novo trgovino v Zasipu. Prepričani pa smo, da je res ravno obratno. Zato bomo naredili vse, kar je treba, da čimprej dobimo že večkrat obljubljeno in težko pričakovano trgovino,« so poudarili predsednik in sekretar krajevne konference Socialistične zveze, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov in drugi. Andrej Poklukar, direktor delovne organizacije Špecerija Bled, je na sestanku zanikal mnenje, da Špecerija nima ekonomskega interesa za izgradnjo trgovine. »Celotna trgovina oziroma maloprodaja v njej se nahaja v zelo težkem položaju. Določila so takšna, da investicije niso mogoče. V občini imamo tri krajevne skupnosti, kjer nas čaka ureditev trgovin; to so Ljubno, Ribno in Zasip. Zasip je za nas prav gotovo ekonomsko zanimiv, vendar pa menimo, da se morajo najprej razčistiti vse stvari okrog zazidalnega načrta. Ker še ni razrešeno vprašanje lastništva oziroma lokacije, se tudi nismo lotili izdelave načrtov. Ko bo to urejeno, se bomo lotili nalog na področju združevanja sredstev.« Zapleti z lokacijo oziroma zemljiščem za trgovino pa so nastali v krajevni skupnosti pred nedavnim, ko je bil na ustavnem sodišču razveljavljen odlok o zazidalnem načrtu za Zasip; vendar ne zaradi zakona o varstvu zemljišč, marveč zaradi postopka ob sprejemanju. Sedanji sestav komiteja za urbanizem ni bil kriv. Celotnega postopka se morajo lotiti znova. Možnost je, da se še pred spremembo urbanističnega načrta lotijo sprejema zazidalnega načrta za staro naseljeno središče. V tem primeru bi bilo treba urediti še nekaj formalnosti. Vsa zadeva pa bi bila lahko končana tja do aprila letos. Druga varianta pa je, da bi se takoj odločili za no-velacijo urbanističnega načrta in s tem v zvezi za sprejem zazidalnega načrta. Vendar pa je nevarnost, da bi se zadeva zavlekla, če se vsi v krajevni skupnosti ne bi strinjali s predlaganim zazidalnim načrtom na podlagi novelacije urbanističnega načrta. Na problemski konferenci se sicer niso dokončno opredelili o varianti (to prepuščajo občini), zavzeli pa so se za enotno akcijo in za to, da se letos začne s pripravami na gradnjo nove trgovine v Zasipu. A. Žalar Na problemski konferenci so poudarili, da se letos morajo začeti priprave na gradnjo nove trgovine O LA8 10. STRAN RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA PETEK, 3. FEBRUARJA 1 RADIJSKI SPORED PETEK, a. FEBRUARJA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Primorje« - suita št. 4 iz baleta Zlata ribica Mihovila Logarja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. - 18.15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 Zakaj imamo radi.. .? - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Iz glasbene skrinje -23.05 Literarni nokturno -Franz Kafka: Aforizmi in parabole - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia Radia Koper) Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotniška malha -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Petkov disco klub SOBOTA, 4. FEBRUARJA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.00 Pojte z nami - 9.20 Matinejski koncert - 10.05 Po republikah in pokrajinah - 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi -' 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - Zu-nanjepolistični magazin - 18.00 Škatlica /.. godbo -18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 10.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute s kvartetom godal - 20.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vera Dermastja: Pomladne sence - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude -19.25 Šport in glasba - 21.30 Pol ure za šanson - 22.15 Od plošče do plošče NEDELJA, 5. FEBRUARJA Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Hrabroslav Loko-šek: Kako so v naši vasi za-sejali kulturo - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Amaterski zbori pred mikrofonom - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra - 18.30 Na zgornji polici - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer -22.20 Skupni program J RT - 23.05 Literarni nokturno -23.15 Zaplešite z nami -00.05 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 6. FEBRUARJA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 1 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Grška tradicijska glasba (IX) - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja - 20.00 Kulturni globus -20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - Marjan Strojan: Pesmi - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in glavo. Minute za EP - 19.25 Popularnih dvajset TOREK, 7. FEBRUARJA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Piran - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Mladinski pevski festival -Celje 83 - MPZ »Zorka» Ša-bac, MPZ RTV Ljubljana -15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Oton Žu- DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vpisuje v šolskem letu 1983/84: 1. V osnovno šolo za odrasle — izobraževanje je brezplačno 2. S področja strokovnega izobraževanja — tečaj strojepisja, — tečaj računovodstva za funkcionalno usposabljanje delavcev v računovodskih oziroma finančnih službah. Uspešno zaključeni tečai lahko služi za ugotavljanje in priznavanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, — administrativni tečaj za delavce v administrativnih službah brez ustrezne izobrazbe (tečaj za tajnice,. — tečaj za knjigovodstvo, — tečaj skladiščnega poslovanja, — tečaj za voznike viličarjev, — tečaj za pripravo za strokovne izpite za žičničarje, — tečaj za traktoriste, — tečaj iz higienskega minimuma, — tečaj iz varstva pri delu, • — tečaj za izdelavo in vzdrževanje malih elektrarn, — seminar za mentorje za pripravnike, — seminar za inštruktorje za proizvodno delo, — seminar o načrtovanju delovnih ciljev, — seminar za organizacijo dela, — tečaj za kurjače nizkotlačnih kotlov, — tečaj za varilce, — tečaj za snažilke, — tečaj tehničnega risanja, — tečaj pisarniškega poslovanja 3. S področja jezikovnega izobraževanja — intenzivne tečaje angleščine, nemščine in italijanščine, — tečaj slovenščine za pripadnike drugih narodov Jugoslavije, — konverzacijske tečaje angleščine in nemščine, — pripravljalne tečaje iz angleščine in nemščine za delavce v zunanji trgovini 4. S področja splošnega izobraževanja v — gospodinjski tečaj za zamrzovarije, — kuharski tečaj, — tečaj krojenja in šivanja, — tečaj za vozlanje (makrame), — tečaj ročnega pletenja, — tečaj gospodinjstva za kmečki turizem Prijave in informacije na tel. 60-888 ali osebno na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1 a od 7. do 15. ure. _ pančič: Med ostrnicami -23.15 Mozaik lahke glasbe -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti. Minute za EP - 19.25 Stereo-rama - 19.50 Likovni odmevi - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Jazz na II. programu SREDA, 8. FEBRUARJA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna- glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Pesmi Ljubice Maric, Dani la Švare in Slavka Zlatica - 18.30 S knjižnega trga - J 9.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta - 20.00 Glasba, humana dobrina - Akademik Josip Vid mar - 21.05 Koncert za besedo Franceta Prešerna -21.30 Danilo Švara: Odlomki iz opere »Slovo od mladosti« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -23.15 Jazz za vse - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, Minute za EP - 19.25 Glasbena medigra - 19.30 SOS - V sredo obujamo spomine - 20.30 Melodije po pošti ČETRTEK, 9. FEBRUARJA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.0L Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Da hes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Z ansamblom Dobri znanci - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Nov posnetek kvarteta Aarona Coplanda -Igra Klavirski kvartet RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov - 21.05 Literarni večer - s Prešernovim nagrajencem 1984 - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23 05 Literarni nokturno - Jure Franiče-vič-PIočar: Golobi in trobente - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Četrtek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Vroče-hladno, Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 20.00 Misel in pesem -20.45 Moderni zvoki - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.15 S festivalov jazza - 22.35 Tho-my's pop show extra III. del NAGRADNA KRIŽANKA EKaPtOOMOTI PIKAJOČ DVOKRILEC SAMICA SESA KRI. NEVAREN PRENASALEC BOLEZNI GORA V ZIL-LERTALS-KIM ALPAH (3430 m) ST AMER FILMSKA IGRALKA VVEST INDUSKI JELEN Z URASTIMI ROGOVI DOLG. PREČEN DROG POTISKANA BOMBAŽNA TKANINA V PLATNENI VEZAVI ČASTITLJIV STAREC OTOČEK PRED TRO-GIRJEM OPRAVLJA NJE ČESA NAČIN RAVNANJA EDEN 00 RR'ONSKiH OTOKOV NA KATEREM JE REZIDENCA TOVARIŠA TITA FRANC PEVKA IN IGRALKA ISILVIE! NAPRAVA ZAMERJ GLOBINE VOOJAFR REVOLUCIJE AVSTRU POROC. AGENCUA ŽIDOVSKO ZEN IME ŠČEPEC SOU 3L MESTO LATVUSKE SSR LETOVIŠČE VSVlCI GRŠKA ČRKA NEM EKS-PRESION DRAMATIK IERNST) OKRASNA PAPIRNATA svetila FILOZOF 15 STOL P K s i v. ZA.CZN« J Rešitev nagradne križanke z dne 27, januarja: Nizozemska, analizator, Kama, Iri, aparat, pivo, Ari, balon, Orinoco, di, Isar, Fran, lek. Laine, orta. rt* Kv, Iva, Majda, Msta, Oneal, etiketa, VO, Sikelianos, AK, ravnost. Prejeli smo 159 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Jure 0 Pot za krajem 6, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Ivanka Taučar, Gori** Golnik, 3. nagrado (100 din) prejme Jožica Kalan, Kidričeva 28, Kranj. N«JH bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 8. februarja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pi^* z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in l4 grada 100 din. Kdor varčuje, si srečo kuje Številke imajo svojo govorico. Takšno ali drugačno. V njih se skriva delo, mnogi napori, uspehi in še kaj. Števil ke govorijo o življenju, ki ga živimo, o delu, ki ga opravljamo, o rezultatih, ki jih dosegamo. Tako tudi številke, ki posegajo na izredno pomembno področje delovanja Ljubijar-ske banke, Temeljne banke Gorenjske, na področje stanja sredstev, ki jih delovni ljudje in občani zaupajo v hranilnih vlogah ali najrazličnejših računih in drugih postavkah gorenjski temeljni banki Ljubljanske banke. Skupna sredstva prebivalstva v Ljubljanski bar^ Temeljni banki Gorenjske na dan 31. 12. 1983 so v primerjavi s koncem leta 1982 večja za 42 % ali za 3.418 milijone din. Dinarska sredstva so se v letu 1983 povečala za 19 %. S pospeševanjem brezgotovinskega poslovanja so hitre ji naraščala sredstva na tekočih računih (indeks 133) kot na hranilnih vlogah (indeks 111). Da se obresti bolj prilagodijo dejanski vrednosti dinarja, so banke v letu 1983 povišale obrestne mere za vezane hranilne vloge. Odziv varčevalcev na februarsko povišanje obrestnih mer je bil velik, kar ima tudi posredni vpliv na prestrukturiranje sredstev banke v korist dolgoročnih, kvalitetnejših. Devizna sredstva so se v letu 1983 povečala za 79 %, vendar je ta porast v glavnem rezultat porasta tečajev. Dolgoročna sredstva, vezane dinarske in devizne hranilne vloge, dobivajo zaradi višjih obrestnih mer med varčevalci vse večjo veljavo. Tako nam te številke med drugim še govorijo da so akcije kolektiva Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske rodile iepe rezultate, da vzpodbujanje denarnega varčevanja dosega svoje cilje. Te številke so tudi r®zu'tat Ji plačevanja osebnih dohodkov in pokojnin prek banke, so rezultat dela med mladimi varčevalci in seveda, zaupanja delovnih ljudi in občanov do svoje banke. IQ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske C PETEK, 3. FEBRUARJA 1984 TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU 11. STRAN O TELEVIZIJSKI SPORED j PETEK. J. 2 j Počitniški TV spored: 9.00 Ćebelko Hlaček - 9.25 Ri sanka - 9.30 Skrivnostni otok, francosko-španska se nja - 10.25 Mladi virtuozi Violončelo - 10.45 Zemljepisne posebnosti: Živi zakladi Japonske - 11.40 Jakec in fi-iolček, japonski risani film • 13.05 E. Peroci: Nina in Ivo: - Poslavljam se - 17.30 . Poročila - 17.35 Jazz na j ekranu: Kvintet Reinhardt Schnuckenack — 1. oddaja -17.55 Modro poletje, špan ska mladinska nanizanka -18.25 Obzornik ljubljanske ga območja - 18.40 Turizem — možnost in priložnost: Novi mediji v turizmu, informatiki in komuniciranju, izobr. oddaja - 20.00 D. Butler-V. Labella-G. Montaldo: Marco Polo, italijanska nadaljevanka - 21.15 Ne prezrite - 21.30 TV dnev-0• k II - 21.45 Strahovi, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Sprehodi s pesnikom, otroška oddaja - 18.15 0 strpnosti, izobraževalna oddaja - 18.45 Radenci 83: Plesni orkester RTV Priština - 19.30 TV dnevnik -20.00 Z. Erič: Banovič Stražnja, balet - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Življenjepis, dokumentarna oddaja - 21.50 Nočni kino: Podeželski igralci, poljski film TV Zagreb I. program: Ml Zimski spored za dijake: TV koledar. Balada o Bornih, Nacionalni park Plitvička jezera, Risanka, Poročila - 17.30 Videostrani -17 40 Poročila - 17.45 Spreta* s pesnikom - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Obramba >n samozaščita - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Marco Polo, italijanska nadaljevanka .-. J,115 Glasba iz ateljeja: -*rsnwin - 22 00 TV dnev-nj* 22.15 V petek ob 22. un. kulturni mozaik SOBOTA, 4. 2. 300 Poročila - 8.05 Zbis — Z]ati jablani - 8.15 Propagandna oddaja - 8.20 Boro- vec: Svetovni pokal v smu čanju — veleslalom za mo ške, prenos 1. teka - 10.20 Ciciban, dober dan: Hej, na sneg - 10.35 Meseček, otro ška oddaja TV Beograd 11.00 Mladi virtuozi: Har-monikarski orkester - 11.20 Propagandna oddaja - 11.25 Borovec: Svetovni pokal smučanju — veleslalom za moške, prenos 2. teka 12.30 I. Otrin: Pesem giba — In v začetku je bil ritem -13.00 Skrivnostni otok, špansko-francoska serija 15.10 Poročila - 15.15 Elek tronikove dogodivščine, sovjetska nadaljevanka -16.25 PJ v košarki - Partizan : Zadar, prenos — v odmoru propagandna oddaja -17.55 Začetek in zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja (M O K), prenos - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarkea: Prikazni iz globin, angleška dokumentarna serija - 20.00 Naše 29. sprečanje - 21.35 Zrcalo tedna - 21.55 Bombaž prihaja v Harlem, ameriški film - 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.05 Test - 15.20 Kekec, slovenski film - 16.50 Otroška predstava - 17.50 Kože, ponovitev TV nadaljevanke 19.00 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kva kva top, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Kronist Orahovički, feljton - 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Življenje Ber-ioza, francoska nadaljevanka TV Zagreb I. program: 9.20 Zimski spored za dijake: TV koledar, Otroci ustvarjajo, Vžigalnik, Risanka, Poročila - 10.55 Veleslalom za moške, posnetek iz Borovca - 11.25 Borovec: Veleslalom za moške, prenos 2. teka (do 12.30) - 15.40 Sedem TV dni - 16.10 Poročila - 16.15 TV koledar -16.25 Košarka - Partizan : Zadar, prenos - 17.55 Zasedanje MOK-u, prenos -18.30 Naša večna modrost, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ameriški grafiti, ameriški film - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Kako se zabavajo velika mesta: Moskva NEDELJA, 5. 2. 8.00 Poročila - 8.05 Živ žav, otroška matineja - 8.55 Borovec: Svetovni pokal v smučanju — slalom za moške, prenos 1. teka - 9.45 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke - 10.10 625, oddaja za stik z gledalci - 10.30 Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov - 10.55 Borovec: Svetovni pokal v smučanju — slalom za moške, prenos 2. teka - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 14.00 Olimpijske igre v Sapporu, japonski film - 15.45 Mostovi - 16.15 Poročila - 16.20 Idealist, slovenski film -18.20 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled - 20.00 G. Mi-hič: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 20.55 Športni pregled - 21.25 Naši olimpij-ci: Vmesni čas - 22.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 14.45 Test - 15.00 Nedeljsko popoldne - 16.45 Prehod skozi kanjon, ameriški film - 18.25 Zapuščina za prihodnost-, dokumentarna serija - 19.10 Turistični vodič - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sibirska trilogija, 1. del dokumentarne oddaje -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 Nicholas Nickleby, angleška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 11.00 Otroška matineja -■ 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Narodna glasba - 14.00 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 15.00 Nedeljsko popoldne - 16.35 Prehod skozi kanjon, ameriški film - 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 T V dnevnik 20.00 Šoferja, TV nadalje vanka - 20.55 Športni pre gled - 21.25 Potopisna re portaža - 21.55 TV dnevnik PONEDELJEK, 6. 2. 17.05 Poročila - 17.10 Mese ček, otroška serija TV Beo grad - 17.40 Ideali in dvomi: Kdo naj odloča - 18.30 Po dravski obzornik - 18.45 Mladi za mlade - 20.00 Vili Ravnjak: Življenje v krogu, TV drama - 21.10 Kulturne diagonale - 22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Palček Issunbos-hi, lutkovna predstava -18.15 Transnacionalne družbe, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni album - 19.00 Dan pred začetkom olimpijskih iger, športna oddaja TV Zagreb in TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja: Zaščita pred žarčenjem - 20.50 Zagrebška panorama 21.10 Borgijci. angleška nadaljevanka - 22.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 9.20 Zimski spored zu dijake: TV koledar, Labod, Osorski otoki, otroci ustvarjajo, Risanka. Poročila - 10.35 .TV v šoli (do 15.00) - 17.30 Videostrani -17.40 Poročila - 17.45 Palček Issunboshi - 18.15 TV7 koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 P. Lužan: Sanjarjenje, drama TV Ljubljana -21.05 Izbrani trenutek -21.10 Argumenti, zunanje1 politična oddaja - 21.40 En avtor, en film - 22.00 TV dnevnik TOREK, 7. 2. 16.20 Poročila - 16.25 Glasbena pravljica: Zgodba o bobenčku - 16.45 Pot olimpijske bakle, reportaža -17.00 Prižiganje olimpijske- ga .ognja v Sarajevu, prenos - 17.30 Risanka - 17.35 Festival tumburašev Slovenije - 2. oddaja - .18.05 Gorenjski obzornik - 18.20 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled - 20.00 Prešernove nagrade 84: prenos iz Cankarjevega doma - pribl. 21.00 V. Moberg: Raskeno-vi, švedska nadaljevanka -21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 13.30 ZOI 84 - Zetra: Hokej ZDA: Kanada, prenos Zg 2, Sarajevo 2, v 1. odmoru EPP - 16.00 TV dnevnik -16.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 16.45 Pot olimpijske bakle, reportaža -17.00 Prižiganje olimpijskega ognja, prenos - 17.30 Branje - 17.55 Želeli ste — poglejte - 18.20 Premor -18.25 Propagandna oddaja -18.30 Olimpijski pregled -19.30 TV dnevnik - 20.00 ZOI 84 — Skenderija: hokej Jugoslavija : ZRN. prenos, 1. odmoru pribl. 20.40 Propagandna oddaja, v 2. odmoru pribl. 21.25 Zagrebška panorama - 22.15/30 ZOI 84 - Zetra: hokej Poljska : SZ, vključitev v 3. tret-"ino, prenos TV Zagreb I. program: 9.25 Zimski spored za dijake: TV koledar, Podzemno življenje, Kronika v kamnu Rab, Risanka, Poročila -10.35 TV v šoli - 15.50 Videostrani - 16.00 Poročila -16.05 TVkoledar - 16.15"Pu-stolovščina - 16.45 Pot olimpijske bakle, reportaža -17.00 Prižiganje olimpijskega ognja, prenos - 17.30 Branje - 18.00 Kronika občine Osijek - 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno: Dobrodošli v Sarajevu - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: Postaja za dva, sovjetski film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 8. 2. 14.15 Propagandna oddaja -14.25 Koševo: Slovesna ot- voritev XIV. . Olimpijskih iger. pronos - 18.10 Poročila - 18.15 Ciciban, dober dan Gradič - 18.25 Zasavski ob zornik - 18.40 Sava — reka, ki življenje daje, izobraže valna serija - 20.00 Film tedna: Dese+i brat, sloven ski film - 21.25 Majhne skrivnosti velikih kuhar skih mojstrov - 21.30 TV dnevnik II - 21.40 Omizje Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Beli kamen, švedska otroška serija 18.15 Narava in človek, izo braževalna serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Slovesna ot voritev XIV.- Olimpijskih iger, posnetek (slov. kom.) 21.20 Zagrebška panorama - 21.35 Lov za zakladom Norveška, kviz francoske TV TV Zagreb I. program: 9.15 Zimski spored za dijake: TV koledar »Med bregi pisani . . .«, Otok Hvar, Otroci ustvarjajo, Risanka, Poročila - 10.35 TV v šoli -14.25 Koševo: Otvoritev XIV. Zimskih olimpijskih iger. prenos (do 15.40) -17.30 Videostrani - 17.45 Beli kamen - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Annie Hali, ameriški film - 21.30 Gibljive slike -22.30 TV dnevnik Četrtek, 9.2. 8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Smučarski teki na 10 km (Ž); Zetra: Hitrostno drsanje — 1500 m (Ž), kombinirana prenosa - 11.30 Risanke - 11.50 ZOI 84 - Bjelašnica: Smuk za moške, prenos - 13.55 ZOI 84 — Trebe-vič: Sankanje (Ž in M), prenos 1. vožnje (do 16.00) -17.20 Poročila - 17.25 P. Zidar: Utonilo je sonce, mladinska nadaljevanka - 18.00 Dolenjski obzornik - 18.15 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled I - 20.00 Tednik - 21.00 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna nanizanka - 21.50 TV dnevnik II - 22.05 Olimpijski pregled II Oddajniki II. TV mreže: 13.30 ZOI 84 - Zetra: Hokej SZ : Italija, prenos -16.30 TV dnevnik - 16.50 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija - 17.20 Znanstveni pogovori - 17.50 Mali veliki svet, dokumentarno zabavna oddaja - 18.30 Olimpijski pregied - 19.30 TV dnevnik - 20.00 ZOI 84 -Skenderija: Hokej Švedska Jugoslavija, prenos 22.15/30 ZOI 84 - Zetra: Hokej ČSSR : ZDA, vključitev v prenos 3. tretjine (slov. kom.) TV Zagreb I. program: 8.55 ZOI 84 - Tek na 10 km (Ž) in hitrostno drsanje 1500 m (Ž), kombi nirana prenosa - 11.50 ZOI 84 — Smuk za moške - 13.55 ZOI 84 — Sankanje — 1. vožnja (M in Ž) (do 16.00) - 16.35 Videostrani - 16.45 Poročila 16.50 Zgodbe iz Nepričave 17.20 TV koledar - 17.30 Kronika občine Split - 17.50 Mali veliki svet --.18.30 Olimpijski pregled I - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 21.00 Šminka, zabavno glasbena oddaja - 22.05 TV dnevnik - 22.25 Olimpijski pregled II kombivak Plačana naročnina — pogoj za redno prejemanje Glasa NOVO V KINU Ameriški Pvstolovsko-fantastični film ^non z Arnoldom ^htvarzeneggerjem v vlogi Mitološkega junaka je poln belili akcij, odličnih tehničnih učinkov, lepih f^sfc in presenečenj. Marsikomu verjetno ne bo v*eč zaradi nasilja ali ženske golote, pa vendar sodi med ^jbolj komercialna dela plnuke proizvodnje zadnjih let , Nizozemski film SEKS NA MOTORJU je narejen po formuli malo teksa in malo akcije, tako da se gledalec ne dolgočasi. Gre za skupino petih mladeničev, ki se zanimajo le za seks in motorje. A zabave je >e zanimaju ~T. ----, , , — T J7. kmalu konec; eden se ponesreči in naredi samomor, dekleta pa tudi niso ravno vzor čednosti. Proti koncu se mladi umirijo m začno služiti vsakdanji kruh z malo bolj »spodobnimi« opravili. Rokerji so posneti na Jamajki. Glavno vlogo igra znani bobnar Lerou Wallace Horsemouth, ki je neke vrste sodobni Rob in Hood. Da fose maščeval tamkajšnjim okrutnim bogatašem, neke noči oropa njihove domove in trgovine. Plen pusti na idici v siromašnem delu meda, kjer zjutraj začudeni prebivalci vzamejo, kar kdo rabi. V filmu VELIKI BANČNI ROP se Pinky po vrnitvi iz zapora zapodi kot električar v eni najbogatejših londonskih bank. Vodja bande ga izsiljuje in tako prodobi za veliki rop. Ta odlično uspe, toda spretni inšpektor začne sled prav pri bivšem kaznjencu Pinkyju. Počasi se klop-& odmotava .. • ; ..... .______ ___________ KINO KRANJ CENTER 3. februarja nem. ban\ H AS D ob 10. uri. {rane. film OLD FIRE-barv. ero t. film ANTIDEVICA ob 16.. 18. IMAM KI A U in 20. uri. 4. februarja franc. barv. komedija GA-DJE MATUR I RAJO ob 10. uri, franc ban erot. film EMANUELA II. — ANTIDEVICA ob 16.. 18. in 20. uri. premiera jugosl. barv komedije HALO TAXI ob 22. uri 5. februarja amer. barv. risani film ZAJČEK DOLGOUHl — NA MAH DVE MUHI ob 10. uri, franc. barv. erot. film EMANUELA II. - ANTIDEVICA ob 15., 17. in 19. uri. premiera amer. barv. filma CONAN ob 21. uri 6. in 7. februarja jugosl. barv. komedija HALO TAXI ob 16.. 18. in 20. uri 8. in 9. februarja amer. barv. film ROKERJI ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 3. februarja nem. barv. west. film OLD FIREHAND ob 16. uri, amer. barv. pust. film S.H.E - ONA TO DELA BOLJŠE ob 18. in 20. uri 4. februarja franc. barv. komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 16.. 18. in 20. uri 5. februarja amer. barv. risani film ZAJČEK DOLGOUHl — NA MAH DVE MUHI ob 14. uri. amer. barv. akcij, film LETALIŠČE 80 CONCORDE ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv. filma NAJVEČJI BANČNI ROP ob 20. uri 6. in 7. februarja angl. barv. krim. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob 16., 18. in 20. uri 8. februarja hongk. barv. film BLISKOVITA PEST ob 16.. 18: in 20. uri 9. februarja nem. barv. film OLD FIREHAND ob 15.30, amer. barv. film RAJSKA VRATA ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ 3. februarja amer. barv. risani film ZAJČEK DOLGOUHl - NA MAH DVE MUHI ob 10. in 15.30 uri 4. februarja avstr. barv. film CESTNI BOJEVNIK ob 10. in 16. uri, nem. barv. glasb, film POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma CONAN ob 22. uri 5. februarja nem. barv. film OLD FIREHAND ob 10. in 15. uri meh. barv. erot. film IA.HKOŽIVKA ob 17. in 19. uri, premiera jugosl. barv. komedije HALO TAXI ob 21. uri 6. februarja angl. ban: krim. film ZLO POD SONCEM ob 17. in 19. uri 7. februarja ital. barv. erot. film TEREZI-NO TELO ob 17. in 19. un 8. in 9. februarja franc. barv. erot. film EMANUELA — ANTIDEVICA ob 17. in 19. KAMNIK DOM 3. februarja franc. barv. komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 10. in 16. uri 4. februarja amer. barv. risani film ZAJČEK DOLGOUHl — NA MAH DVE MUHI ob 10. in 16. uri, amer. barv. srhljivka SAMA V NOČI ob 18. in 20. uri. angl. ban\ kam. film ZLO POD SONCEM ob'22. uri 5. februarja slov. ban: film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 10. un. nem. ban\ glasb, film POHITI. ZABAVA SE PRIČENJA ob 15. uri, amer. ban. srhljivka SAMA V NOČI ob 17. in 19. uri, premiera amer. ban: filma HLADEN KOT LED ob 21. uri 6. februarja nem. ban: film POHITI. ZABAVA SE PRIČENJA ob 18. in 20 uri 7. februarja nem. ban: vojni film PODMORNICA ob 17.30 in 20. uri 8. februarja ital. ban: erot. film TEREZI-NO TELO ob 18'. in 20. uri 9. febmarja angl. ban: krim. film ZLO POD SONCEM ob 18. in 20. uri DUPLICA 4. februarja angl. ban: krim. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob 20. uri 5. februarja nem. ban: film MED JASTREBI ob 15. uri. amer. ban: erot. komedija VROČE MAJICE ob 17. m 19. uri 8. februarja nizoz. ban: akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 20. uri 9. febmarja amer. ban: akcij, film LETALIŠČE 80 CONCORDE ob 20. un 4. febmarja nem. mlad. film ZAPUŠČENO SEDLO ob 10. in 16. uri. amer. akcij, film AGENT ŠT. 1. IJUPI IX UBIJA ob 18. in 20. uri 5. febmarja amer. akcij, film AGENT ST. 1. LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri 7. in 8. febmarja jugosl. komedija NEKAJ VMESNEGA ob 18. in 20. uri 9. febmarja jugosl. komedija OČE ZA DOLOČEN ČAS ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 3. febmarja nem. mlad. film ZAPUŠČENO SEDLO ob 18. uri. amer. barv. film AGENT ŠT. 1. LJUBI IN UBIJA ob 20. uri 4. febmarja jap. erot. film LADY CHAT-TERLEY IZ TOKIA ob 20. uri 5. febmarja amer. triler TELESNA STRAST ob 18. in 20. uri 8. febmarja hongk. ban: film UBIJALEC IZ SVETIŠČA SHAOLIN ob 20. uri JESENICE RADIO 3. febmarja amer. ban: pust. film BUD JEZDI NA ZAHOD ob 10. uri, ital. barv. erot. film TEREZINO TELO ob 17. in 19. uri, premiera amer. ban: pust. filma CONAN ob 21. uri 4. febmarja angl. ban: film FLASH GORDON ob 10. 'uri. hongk. ban: film BLISKOVITA PEST ob 15. uri, nizoz. ban: akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 17. in 19. uri 5. febmarja amer. ban: pust. film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 10. uri, nizoz. barv. film SEKS NA MOTORJU ob 17. in 19. uri 6. febmarja amer. ban, krim. film NESPRETNI DETEKTIV ob 17. in 19. uri 7. februarja amer. ban: film RAJSKA VRATA ob 17. in 19.30 8. febmarja amer. ban: film HLADEN KOT LED ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 3. febmarja amer. ban: film BUD JEZDI NA ZAHOD ob 16. uri, amer. erot. film VROČE MAJICE ob 18. in 20. uri 4. febmarja angl. ban. film FLASH GORDON ob 16. uri, ital. ban. erot. film TEREZINO TELO ob 18. in 20. uri 5. febmarja amer. ban: pust. film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 16. uri. amer. ban. krim. film NESPRETNI DETEKTIV ob 18. in 20. uri 6. febmarja nizoz. ban: film SEKS NA MOTORJU ob 18. in 20. uri 7. febmarja amer. ban: akcij, film HLADEN KOT LED ob 18. in 20. uri 9. febmarja amer. ban. vojni film PODMORNICA ob 17.45 in 20.20 KRANJSKA GORA 3. febmarja amer. ban. pust. film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 17.'uri 4. febmarja amer. ban: akcij, film HLADEN KOT LED ob 19. uri 7. febmarja amer. ban. pust. film CONAN ob 19. uri DOVJE 5. febmarja amer. ban: film RAJSKA VRATA ob 19. uri 9. febmarja angl. ban: krim. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob 19. uri ŠKOFJA LOKA SORA 3. febmarja jap. erot. film LADY CHAT-TERLEV IZ TOKIA ob 18. in 20. uri POLJANE 3. febmarja amer. triler TELESNA STRAST ob 19. uri 5. febmarja nem. m lad. film ZAPUŠČENO SEDLO ob 15. uri hongk. ban: film UBIJALEC IZ SVETIŠČA SHAOLIN ob 17. uri 7. febmarja jugosl. komedija OČE ZA DOLOČEN CAS ob 19. uri RADOVLJICA 3. febmarja banni risani film SESTAVLJENI PROGRAM RISANIH FILMOV ob 18. uri, ital. špan. ban: zgod. film SEDEM GLADIATORJEV ob 20. uri 4. febmarja amer. ban: film APOKALIPSA JUTRI ob 18. uri. franc. ban: film NIKAR NOCOJ DRAGA ob 20. uri 5. febmarja ital. ban: zgod. film SEDEM GLADIATORJEV ob 16. uri. franc. barv. film NIKAR NOCOJ DRAGA ob 18. uri. amer. ban: akcij, film DOLINA SMRTI ob 20. uri 6. febmarja amer. ban: film APOKALIPSA JUTRI ob 20. uri 7. febmarja amer. ban: film DOLINA SMRTI ob 20. uri 8. febmarja franc. ban: film NIKAR NOCOJ DRAGA ob 20. uri 9. febmarja amer. ban: film PIRATI AVTOCESTE ob 20. uri BLED 3. febmarja amer. ban: film MESTNI KAVBOJ ob 20. uri 4. febmar jugosl. ban: film VARIOLA VERA ob 18. uri, amer. ban. film PORKTS ob 20. uri 5. febmarja hongk. ban: film GROMOVITI TIGER ob 16. in 20. uri. amer. ban: film PORKVS ob 18. uri 6. febmarja ital. ban. zgod. film SEDEM GLADIATORJEV ob 20. uri 7. febmarja amer. barv. film APOKALIPSA JUTRI ob 20. uri 8. febmarja slov. ban: film SREČA NA VRVICI ob 18. uri, amer. ban. film DOLINA SMRTI ob 20. uri 9. febmarja franc. ban: film NIKAR NOCOJ DRAGA ob 20. un BOHINJ 4. febmarja hongk. ban: film GROMOVITI TIGER ob 20. uri 5. febmarja jugosl. ban: film VARIOLA VERA ob 18. uri. amer. ban: film MESTNI KAVBOJ ob 20. uri 9. febmarja slov. ban! film SREČA NA VRVICI ob 18. uri. ital. ban: film SEDEM GLADIATORJEV ob 20. uri OLA8 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 3. FEBRUARJA 1» CARTRAiNS 1- .mJčh^cj I---\W "~.-r^i-R^r"'BsSS| f \P fi J LXJ ferS 1 „ .JU I-7,-TT— Slovenska turistična agencija z menjalnico A-9020 KLAGENFURT/ CELOVEC, Paulitschgasse 7 tel.: (04222) 51 26 80, 51 28 25, telex: 042-2787 istit Odprto od 9. —18. ure, v sobotah od 9. —12. ure. UGODNA MENJAVA! Najboljši naslov za organizacijo vašega zimskega oddiha v Avstriji. ALPETOUR ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI za skupine in posameznike ZIMA 83/84, še prosta mesta za tedensko bivanje v hotelih in pri zasebnikih OLIMPIJSKE IGRE SARAJEVO 84, odhod z vlakom in avtobusom PRAGA, avtobus, 5 dni, odhod 27. 4. — ugodna cena OHRID, vlak — letalo, odhod 25. in 28. 4. MUNCHEN - CHIEMSEE, 2 dni, odhod 27. 4. in 18. 5. BASEL, DIDACTA, avtobus, odhod 22. 3. MUNCHEN, mednarodni sejmi: ISPO, IHM, MODEVVOCHE FARBE, COSMETICS MILANO, mednarodni sejem, odhod 13. 4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. 2El1 DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Kranj Objavlja prosta dela in naloge VODJE SKLADIŠČA v Škofji Loki Pogoji: — visoko kvalificiran srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ■ 2 leti delovnih izkušenj Prošnje vložite v 8 dneh pc objavi na naslov DLnos, Pc-slovalnica Kranj, Savska loka 24. Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve tel.: (063) 25-800 TO JE ODPRTINA, KI JO IMA VSAKO OKNO! Vendar dobre bstnos« IMLES oken omogočajo prijetnejše bivanje v vašem domu inles ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tiskano vezje ponovno objavlja prosta dela in naloge VODJE PRIPRAVLJALNICE, VRTALNICE IN KO OBDELAVE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objav, na naslov Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 1 64000 Kranj. V TINCI (tovarniška trgovina VEZENINE na Bledu) prodajafo *e/o te* dekorativne prte iz lanu, obrobljeni pa so s pravo blejsko čipko, izdizano iz bombaža. Prti so po velikosti-40 x 90 cm in 40x 110 c/n~j merni predvsem za klubske mizice. Cena od 322.— do 614.— Ne samo te tri vrste EKONOM loncev, temveč veliko večjo izbiro jma/c v blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah. Lonci so raznih proizvajalcev * sicer so to EMO, PRETIŠ, in uvoženi iz DDR. Cena se gib/je od 184&-do 3260.— din. ^enodinistvo, sanitarne prosto-UZPNAMBnKURJEVEM o*** RAZNA ČISTILNA SREDSTVA za dom m re, steklo, tla in oblazinjeno pohištvo dobite rw rgdi svetoytHi v GLOBUSU, kjer vam bodo prodajalci prt nakup _ I RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja oziroma ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. 2. 3. Pogoji: podi. - pod 2. -pod 3. - TEHNOLOGA ANALITIKA (1 delavec — za določen ćas 1 leto) IZMENOVODJA v obratu predelave (1 delavec) OPERATERJA V KONTROLNEM CENTRU (1 delavec) - visoka izobrazba kemijsko tehnološke smeri, - do 2 leti delovnih izkušenj. - srednja izobrazba kemijsko tehnološke smeri ali metalurške smeri, - 2 leti delovnih izkušenj« - srednja izobrazba kemijsko tehnološke ali metalurške smeri, • 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za dela pod 1. za določen čas 1 leto, za dela pod 2. in 3. pa za nedoločen čas. Na delih pod 2. in 3. je izmensko delo. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. 0 izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh. "it sr ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Popravek oglasa dne 31. januarja 1984 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu vabi k sodelovanju za delo v tkalnici TEKSTILNO-MEHANSKEGA TEHNIKA (V. stopnja zahtevnosti dela) Pogoji: — tekstilno-mehanski tehnik (tkalski tehnik) in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju tkalniške izmene (lahko tudi pripravnik), — poskusno delo traja 3 mesece, — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. K*a**«»oni nudimo: "~ stimulativne osebne dohodke, "Z. možnost napredovanja, — reševanje stanovanjskega vprašanja, *" dopolnilno izobraževanje Kandidati dobijo vse informacije v splošni službi DO TT Zvezda Kranj ali pošljejo pisne prijave na gornji naslov do izbire na samoupravnem organu. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ in VZGOJNOVARSTVENE ENOTE pri OSNOVNIH ŠOLAH KRANJ komisija za sprejem otrok v vzgojnovarstvene enote občine Kranj Objavlja VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1984 v VVO Kranj bomo od objave tega obvestila do 1. marca 1984 sprejemali prijave za sprejem otrok v: — JASLI (od 6. do 24. meseca starosti) — VARSTVENE DRUŽINE (od 6. do 24. meseca starosti) — VRTEC (od 2. do 7. leta) — ves dopoldan — vzgojni program brez prehrane (od 8. do 11. ure) — vzgojni program, vključno s kosilom (od 8. do 11.30) — popoldanski oddelek v vrtcu Tugo Vidmar in Mojca (od 13.30 do 19.30) — RAZVOJNI ODDELEK (razvojno moteni otroci) Prijave za vpis lahko dobite in izpolnite v enem izmed navedenih vrtcev: ^ NAJDIHOJCA (pedagoška služba), za vrtce na Planini; vsak PONEDELJEK in PETEK od 8. do 12. ure ter v SREDO od 12. do 17. ure ^ MAKSA ROZMAN TATJANA — Stražišče, za vrtce v Stražišču in v Bitnjah; PONEDELJEK od 8. do 12. ure, SREDA od 12. do 16. ure *** JANINA — za vrtce na področju Vodovodni stolp, Centra in Primskovega; vsak TOREK od 7. do 11. ure, SREDA od 12. do 16. ure ^ PAVLA MEDE KATARINA, Naklo; PONEDELJEK od 8. do 12. ure, SREDA od 12. do 16. ure ^ ČRIČEK, Bela; vsak dan dopoldan ^. Vpis otrok v oddelke vrtcev pri osnovnih šolah bo na upravah osnovnih šol: — JOSIP BROZ TITO, Predoslje, — STANKO MLAKAR Šenčur (za Šenčur in Voklo) — MATIJA VALJAVEC Preddvor (za Preddvor in Visoko) — v podružničnih osnovnih šolah JEZERSKO, DUPLJE, BESNICA, ŽABNICA, OREHEK, MAVČIČE, TRBOJE ter v vrtcih: — KURIRČEK ROBI, Cerklje (za Cerklje in Zalog) — JANINA (za Simon Jenko, Primskovo, Kokrica — glej uradne ure pod št. 1.) krošnjo lahko oddate tudi pismeno na naslov VVO Kranj, Vrtec NAJDIHOJCA, Nikole Tesle 4. We informacije o vpisu dobite po telefonu št. 21-337. Obvestila o sprejemu otrok bodo starši dobili na dom v mesecu maju 1984. DEŽURNI VETERINARJI od 3. 2. do 10. 2. 1984 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Kranj, telefon 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure na tel. 26-357 za OBČINO Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel. 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel. 23-716 ali 25-779 ELIM JESENICE DS DO razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNE OPERATIVE Pogoji: — višja šola elektro smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj, — srednja šola elektro smeri z opravljenim strokovnim izpitom in 36 mesecev delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih z dobrim poznavanjem elektroinstalacijskih del Delo se združuje za 4 leta. Prošnje z ustreznimi dokumenti naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov Elim Jesenice, Hrušica 72 c, Jesenice, Kadrovska služba. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, pio. POSLOVNO PRIREDITVENI CENTER Gorenjski sejem Kranj Objavlja prosta dela in naloge: DVA UREJEVALCA PRIREDITVENEGA PROSTORA za delo na razstavišču in drsališču Pogoji: — dokončana osnovna šola, — osebni dohodek po pravilniku Delo je za nedoločen čas, poskusni rok 2 meseca. Interesenti naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov PPC Gorenjski sejem, Stara cesta 25. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. POLIKS ŽIRI Na osnovi sklepa zbora delavcev DSSS objavljamo prosta dela in naloge FINANČNEGA ANALITIKA Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali druge splošne smeri, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom in 1-mesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov DO Poliks, DSS, Strojarska ulica 12,Žiri Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva objave. Kakovostne, prvovrstne AVTO VERIGE Rl V A L vseh dimenzij dobite v prodajalni VERIGA Lesce, Šobčeva ulica, telefon: 74-578 vsak dan, razen sobote in nedelje od 7.—15. ure MERKUR kranj KO-D^ U7 KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA Delovna organizacija objavlja prosta dela in naloge: VODENJE OBRATA PROIZVODNJE IN VZDRŽEVANJA Pogoji: — izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo, — 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delu, — poskusno delo traja 3 mesece. VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA Pogoji: — izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo, — 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delu, — poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov DO Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 Mojstrana. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po sprejemu sklepa. DOM UPOKOJENCEV Dr. FRANCETA BERGLJA JESENICE Razpisna komisija razpisuje dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA (ni redakcija) Poleg splošnih pogojev zahtevamo tudi izpolnjevanje naslednjih pogojev: — višja ali srednja strokovna izobrazba, ekonomsko-finančne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v finančnem poslovanju, — ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti Dela in naloge razpisujemo za 4- letno mandatno dobo in po njenem izteku je kandidat na ta dela oziroma naloge lahko ponovno imenovan. Kandidati naj ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v-15 dneh po objavi na naslov Razpisna komisija Doma dr. Franceta Berglja Jesenice, Bokalova 4. TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR p. o. ŠKOFJA LOKA Na osnovi sklepa 20. seje delavskega sveta komisija za razpis prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4-letni mandat Pogoji: — višješolska izobrazba ekonomske, tekstilne, organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih vodilnih del oziroma nalog ah — štiriletna srednješolska izobrazba ekonomske, tekstilne ali druge smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih vodilnih del in nalog, — kandidat mora izpolnjevati, pogoje iz 24. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS. Prijave sprejema komisija 8 dni po objavi razpisa. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka. GLAS 14. STRAN MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM_ Prodam kombinirana ŠTEDILNIKA Iskra Venera in Gorenje za vgradnjo, SEDEŽNO GAHNITURO rjav karo in DIRKALNO KOLO na 10 prestav. Preddvor 68 d. Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16 Podnart 13156 Prodam črno-beli TELEVIZOR, star eno leto in OTROŠKO POSTEIJO. Tel. 28-543. Refarotič Esad, Janeza Pu-harja 7, Kranj 1030 Prodam KRAVE, breje 6 mesecev, po izbiri in kupim SENO. Čebulj Franc, Adergas 27, Cerklje 1031 Prodam 10 mesecev starega BIKCA. Potočnik, Nemilje 6, Zg. Besnica 1032 Prodam mlade PSE - NEMŠKE OVČJAKE. Rozman, Križnarjeva 2, Straži šče 1033 Prodam ZAJKLJE, kad BOBEN za pralni stroj GORENJE 664, motor — vse novo, SMUČI 170 cm, VERIGE za avto VW 15 col in TELEVIZOR gorenje — črno bel. Skokova 9, Kranj 1034 Prodam nov KASETOFON - RADIO, diamant de lux — japonski. Ho-džič Šefkija, Levstikova 3/17, Kranj 1035 Prodam PRAŠIČA za zakol. Praprot-na Polica 24, Cerklje 1036 Prodam 2 meseca stare BIKCE. Vo-klo 32, Šenčur 1037 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Bitnje 20, Žabnica 1038 Manjšo PLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. Dorfarje 26 ■ 1039 Prodam eno izmed treh KRAV S TELIČKOM ali brez. Vse tri so simental-ke, težke od 600 do 700 kg. Kupim 3 tone sladkega SENA ali KORUZE ali ŽITA. Suhadole 12, 61218 Komenda 1040 Prodam TRAKTOR - ferguson 39. Meglic Jernej, Potarje 3, Tržič 1041 Prodam BIKCA, starega 4 tedne. Zg. Bitnje 41 (Ropre) 1042 TRAKTOR - FERGUSON 533 menjam za večjega 560. Naslov v oglasnem oddelku 1043 Zaradi selitve prodam pol leta staro KUHINJO — primerno za stanovanja na Planini, DNEVNO SOBO in OTROŠKE POSTELJE (pogradi) Iliev Sre-bran, Tuga Vidmarju 12, Planina 1044 Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, ANTENO za 2 programa, 4 PLAŠČE za srednjo postavo (za mlado dekle) OTROŠKI PLAŠČEK in PAJACA. Naslov v oglasnem oddelku. 1045 Prodam suha hrastova DRVA in kupim MOTORNO ŽAGO husquarno, lahko pokvarjeno. Tel. 45-368 1046 Prodam P žico 1,5 mm' in PPR kabel 3 x 2,5 mm?; Naslov v oglasnem oddelku, (popoldan) Prodam strešni PRTLJAŽNIK za avto. Tel. 22-974 1047 Prodam ZAJKLJE za pleme. Naklo, tel. 47-367 1048 Prodam TRAKTOR MF 177 in TRO-SILEC umetnega gnoja. Pipanova 40, Šenčur 1049 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje — superavtomat 620 BIO S — 14 programov. Kerič, J. Puharja 2, Planina — Kranj 1050 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo — program E Meblo, pomagam jo sestaviti. Šlibar Rajko, Milje 35, 64208 Šenčur tel. 43-131 1051 Prodam prevozni MOLZNI STROJ ROYAL. Hudobivnik, Suha 33, Kranj 1052 Prodam nov ŠTEDILNIK 2 + 2 gorenje in PISALNI STROJ unis. Jeglič, Češnjica, Podnart 1053 Prodam nov italijanski STOLČEK za majhne otroke. Tel. 064-27-401 1054 Prodam TELICO — brejo 9 mesecev. Češnjevk 12, Cerklje 1055 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Zarnik, Štefetova 1, Šenčur 1056 Prodam trajnožarečo PEČ. Prebače-vo 46 1057 Prodam zelo dobro ohranjen črnobel TELEVIZOR panorama in JEDILNI KOT ali zamenjam za smrekov les. Stane Škof, Breg ob Savi 52 1058 Prodam 1 leto staro TELICO frizijko in 4 tedne staro TELIČKO. Koželj, Ve-lesovo 23, Cerklje 1059 Prodam mlado brejo KRAVO simen-talko. Pivka 9, Naklo 1060 Prodam več metrov suhih DRV. Sr. vas 14, Golnik 1061 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Telefon 23-505, Hrastje 164 1062 Ugodno prodam dve trajnožareči PEČI meller. Informacije po tel. 50-366 dopoldan; 50-523 popoldan 1063 Prodam majhne PUJSKE in 50 kg težkega PRAŠIČA. Telefon 77-624 1064 Ugodno prodam KAVČ s fotelji. Telefon 21-078 1065 Prodam malo rabljen POMIVALNI STROJ gorenje. Tušek, Lenart 11, Selca pri žičnici, Stari vrh desno 1066 Prodam barvni TELEVIZOR iskra montreal. Drolc, Tončka Dežmana 6, Kranj 1067 Prodam dve leti star črnobel TELEVIZOR gorenje. Kalan, Partizanska 11, Žiri 1068 Prodam 20 do 30 kg težke PUJSKE, osla. ovco, kozo. Koroška 5, Bled — Re- 1069 Prodam brejo TELICO. Zg. Besnica MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 3. FEBRUARJA 1 » cica 33 1070 Prodam SPALNICO, letnik 1981. Be-ganovič, Tržič, Detelj ica 7 1071 Prodam betonsko ŽELEZO premera 8 in 10 mm in CIRKULAR železne konstrukcije za žaganje drv. Jama 22 1072 Prodam mladega VOI.A. Zasip, Stu-gne27. Bled 1073 Prodani 3 mesece brejo KILAVO. Hlebce 8, Lesce 1074 Prodam nov trofazni CIRKULAR na korito ali mizo in avtomobilsko PRIKOLICO. Šmarca 56, Kamnik 1075 Prodam mlado KRAVO. Janez Ma-renk. Dražgoše 47, Železniki 1076 Prodam POMIVALNI STROJ gorenji' PMS 101 lux, uvoženi deli. Janez Vilhar, Cankarjeva 29, Radovljica, informacije po tel. 75-123 po 15.30 1077 Prodam KRAVO simentalko pred te-litvijo — koncem februarja. Janez Ko-selj, Ribno 46, Bled 1078 Prodam novo KOSILNICO BCS 127, visoka kolesa. Telefon 22-417 1079 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Praprotna polica 4, Cerklje 1080 Prodam KOSILNICO BCS. Franc Stanonik, Javorje 26, Poljane, tel. 65-094 1081 Prodam zelo ohranjen črnobel TELEVIZOR Rudi Čajevec. Kranj, Ul. Jake Platiše 1, IV. nadstropje, stanovanje 21 1082 Prodam črno TELICO, ki bo v kratkem teletila. Trboje 11, Kranj 1083 Ugodno prodam približno 2000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE, male ki-kinda, ter vozen in registriran osebni avto WARTBURG caravan, letnik 1968, I. registracija 1976. Asim Pašič, C. Revolucije 2/A, Jesenice 1084 Ugodno prodam SMUČI z okovjem, dolžine 160 cm, 130 cm, smučarske čevlje št. 38, smučarski komplet do 15 let. Marja Kristan, Hlebce 32, Lesce 1085 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, po drugem teletu. Srednja vas 2, Bohinj 1086 Prodam KOBILO, staro 8 let, ali menjam za starejšega KONJA in 9 mesecev brejo KRAVO simentalko. Visoko 5, Šenčur 1167 Prodam semenski KROMPIR kifel-čar. Sp. Brnik 6, Cerklje 1168 Prodam KRAVO pred telitvijo. Zg. Brnik 103, Cerklje 1169 Prodam suha DRVA v »klaftrah«. Štefanja gora 13, Cerklje 1170 Prodam PRAŠIČKE, jedilni in semenski FIŽOL in plinski ŠTEDILNIK. Glinje 10, Cerklje 1171 Zamenjam nov 50-litrski HLADILNIK gorenje za nov 50-litrski ZAMRZOVALNIK. Informacije od 18. ure dalje po tel. 064-60-539 1172 Prodam črnobel TELEVIZOR iskra panorama. Naranđa, Sorska 1, Škofja Loka, tel. 064-62-289 > 1173 Prodam 7 tednov starega TELETA — bikca. Pintar, Studeno 24, Železniki 1174 Prodam barvni TELEVIZOR ITT schaub lorenc, ekran 66 cm. daljinsko upravljanje. Naslov v oglasnem oddelku. 1175 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trata 17, Škofja Loka 1176 Prodam BIKCA. Puštal 89, Škofja Loka, tel. 62-580 1177 Nov, lahek GUMI RADEL, prodam. Hafner, Grenc 3, Škofja Loka 1178 Zamenjam ali prodam 4 tedne staro JUNČKO za bikca si,mentalca. Dorfarje 21, Žabnica 1179 Prodam polovico mlade KRAVE, ali menjam za brejo. Tupaliče 1, Preddvor 1180 Prodam mlade OVCE. Peter Grašič, Gorice 44 1181 Prodam 4 kub. m suhih borovih DESK, debeline 25 in 50 mm. Trboje 89 1182 Prodam moško italijansko POROČNO OBLEKO št. 52 in žensko POROČNO OBLEKO št. 44. Abramovič, Bohinjska Bela 41 1183 Prodam kvalitetno seme zgodnjih sort KROMPIRJA saskia — erla. Vele-sovo 6, Cerklje 1184 Prodam večjo količino DOMAČEGA ŽGANJA — sadjovca. Ignac Štefe, Ret-nje 23, Tržič 1185 Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Škofja Loka 1186 Prodam nove PEČI kiippersbusch. Pavlovič, Oldhamska 1, Kranj 1187 Prodam 5 tednov starega TELETA za zakol. Zadraga 17, Duplje 1188 Prodam dve mladi OVCI. Telefon 061-612-454 1189 Prodam stroj za rezanje mesnih izdelkov SALAMOREZNICO gastol, 380 V. Telefon 064-43-041 1190 KUNCE — nemški lisec prodam. Korošec, Orehovlje 18, Kranj 1191 ZLATO za zobe prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1192 Prodam črnobel TELEVIZOR. Naslov v oglasnem oddelku. 1193 Dve prenosni kovinski CISTERNI za tekoče gorivo, obe ovalne oblike, pro-stostoječi, po 2100-litrski, poceni prodam. Tenetiše 32, tel. 27-871 1194 Prodam PLINSKO PEČ in nemško otroško POSTELJICO. Kos, Betonova 20, Kokrica - Kranj. tel. 25-751 1195 Prodam nizko POSTELJO iz hrastovega furnirja z jogijem, velikost 140x 190 cm. Kličite po tel. 25-475 od 14. do 16. ure 1196 Prodam TOSHIBA ojačevalec 4 x 70 W z zvočniki 2 x 70 W, kasetofon SHARP RT 10 in zvočnike ADVENT 2 x 100 W. Ogled popoldan. Srednja vas 77 pri Šenčurju 1197 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo. Cerkljanska dobrava 3, Cerklje 1198 Prodam »KIMPEŽ« z gumijastimi kolesi. Petrič, Šenčur, Zupanova 6 ) 199 Ugodno prodam diesel MOTOR 615 in mlade PUJSKE ter CEVI iz medenine premera 10. Sp. Veterno 3, Senično _ Tržič x 1200 Prodam rabljeno SMUČARSKO OPREMO (smučarski čevlji, smuči, okovje, palice). Šempetrska 35, Kranj — Straži.šče 1201 Od ku pu jemo S IVI K K KOV IN BOKOV žagan LES, 48 in 24 mm. Informacije na tel. 064-50-440 int. 214. Prodam URO za dvotarifni tok. Telefon 74-328 1202 Prodam VRTALNI STROJ bosch (bormašina) in elanove SMUČI RC 08 z okovjem. Telefon 50-739 1203 Prodam večjo količino vloženih JURČKOV. Informacije po tel. 77-489 popoldan 1204 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Ivan Šmid, Selo 25, Bled 1205 Prodam črnobel TELEVIZOR, električni ŠTEDILNIK gorenje in dobro domače ŽGANJE. Telefon 45-294 1206 Prodam nerjaveče dvojno KORITO. Stane Porenta, Binkelj 2, Škofja Loka 1207 Ugodno prodam VARILNI APARAT gorenje. Bergant, Sv. Barbara 11, Škofja Loka 1208 Prodam SLAMOREZNICO speiser, 1700-litrsko CISTERNO creina in vzid-ljiv ŠTEDILNIK z bojlerjem. Jože Rib-nikar, Srednja vas 11, Golnik 1209 Nerabljen POMIVALNI STROJ, rabljen kompresorski HLADILNIK in rabljen ŠTEDILNIK na olje ugodno prodam. Alojz Kunej, Moste 45, Žirovnica 1210 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Jožica Vurkeljc, Sp. Besnica 37 1211 Prodam NEMŠKO DOGO z rodovnikom, odličnih staršev, dresirano, staro 3 leta. Jure Sefaj, Savska 12, Javornik — Jesenice 1212 Prodam GOBELIN Mlini, velikost 80x60. Hanca Karaman, C. Narodnih herojev 11, Bled 1213 Prodam PRALNI STROJ candy 75 za 6.000 din in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) za 4.000 din. Oboje dobro ohranjeno. Telefon 23-548 1214 Prodam novo KUHINJO gorenje 181. Naslov v oglasnem oddelku. 1215 KUPIM Kupim CISTERNO za kurilno olje. Ponudbe pod: Velikost, oblika in cena 1087 Kupim rabljene SMUČI, dolge 140 cm. Jankovec, Hafnarjevo 119, Škofja Loka 1088 Kupim SADILEC KROMPIRJA SK 2. Telefon 41-146 1089 Kupim starejši varilni TRANSFORMATOR, lahko je v okvari. Ponudbe po tel. 061-611-373 Kupim stružnico potrebno popravila do 10 SM. 23 341 — dopoldan ' 1012 Kupim vlečno PRIKOLICO (»metul-ček«). Robljek, Golniška 48, Kokrica, tel.25-664 1157 VOZILA OPEL REKORD 20 SL (bencin + plin), prevoženih 60.000 km, registriran do avgusta 1984, prodam. Informacije po tel. 061-52-259 1093 Prodam odlično ohranjeno DIANO. Drago Šubic, Zlatnarjeva 4/A, Straži-šče — Kranj, tel. 47-260 dopoldan do 9. ure 1091 KOMBI diesel kasonar, kupim, cena okoli 15 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 1092 ZASTAVO 101, lepo ohranjeno, letnik 1982, prodam. Pavlovič, Oldhamska 1, Kranj 1094 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena 15,5. Stara Loka 28, Šk. Loka popoldan 1095 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Telefon 064-60-159 1096 Prodam P-126, letnik 1980, registriran do septembra, garažiran. Telefon 064-60-603 Od 15. do 18. ure 1097 Prodam RENAULT 4 — »katrco«. Milje 26, Šenčur 1098 Prodam WARTBURG, letnik 1981. Telefon 064-22-515 vsak dan od 15. do 16. ure 1099 Ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1977. More, Kidričeva 68, Škofja Loka 1100 Prodam 126-P, star 6 mesecev. Bizant, Britof 9, Kranj 1101 Prodam VW GOLF GLS (nemški). Vombergar, Britof 180, Kranj 1102 Prodam R-4 — »katrco«, letnik 1979. Vitomir Blagojevič, Voklo 4 1103 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano za eno leto, školjko za zastavo 750 in vlečno kljuko za R-12. Pre-bačevo 42, Kranj 1104 Ugodno prodam športno opremljen APN-4 in komplet motor za elektronic 90. Bine Štern, Čirče, Kranj, Šmidova 13 1105 Prodam LADO 1500 S, letnik 1982. Telefon 70-225 1106 RENAULT 4 TLS, letnik 1978, ugodno prodam. Informacije po tel. 21-016, Pševska 1/B, Stražišče 1107 WARTBURG, star 10 let, registriran, poceni prodam. Kolar, Kidričeva 9, tel. 26-214 1108 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, po delih. Boro, Kanadič, Valjavčeva 10, Kranj 1109 Prodam VW 1300, letnik 1972. Ogled možen v soboto popoldan. Janez Razin-ger, Hudi graben 11, Tržič 1110 Ugodno prodam VW 1200. Perhavec, Ljubljanska 2, tel. 21-087 1111 Prodam OPEL KADETT, letnik 1976. Radoš, Kranj, Rupa 27 1112 Prodam nov RENAULT 4 GTLJ, še neregistriran. Naslov v oglasnem oddelku. ni3 Kupim sprednja BLATNIKA in zadnji desni BLATNIK za vvartburgu.- Telefon 064-47-119 1114 Prodam italijanski FIAT 126, dobro ohranjen. Informacije po tel. 25-324 1115 Prodam BMW 316, letnik 1979. Robljek, Golniška 48, Kokrica 1116 Prodam SPAČKA, letnik 1973, registriranega do novembra 1984, za 4,2 SM. Telefon 22-575 1117 Ugodno prodam ZASTAVO 101, vozno. Informacije po tel. 27-541 popoldan ms Prodam motor TOMOS 49 ccm, letnik 1958, MOTOR MZ 250 ccm, letnik 1979 in CIRKULAR 4 KM. Zoran Umnik, Kranjska 6, Šenčur, tel. 41-036 1119 Prodam osebni avto VW 1303 S, letnik 1975, s stereo radiokasetofonom in dodatno opremo, vse v odličnem stanju, cena 21 SM. Metod Bosnič, Žerja-vec l/A, Jesenice, gostilna Erlah 1120 Poceni prodam predelan PONY EX-PRESS z mini kolesi (rezervni deli) 40-členski klasičen RADIATOR, višine 110 cm, prodam 4.000 din ceneje. Telefon 064-25-446 1121 Prodam R-4 TL, letnik 1979. Telefon 57-138 1122 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1977. Telefon 81-867 1123 Prodam PEUGEOT 204. Bled, Jelov-ška35 1124 Prodam ZASTAVO 750. Ogled samo popoldan. Triplat, Gradnikova 65, Radovljica 1125 Ugodno prodam DIANO, letnik oktober 1976. Informacije po tel. 064-77-477 1126 Prodam ZIMSKE GUME 145 SR x 13 in novo KROŽNO ŽAGO cirkular. Pre-doslje 29, Kranj 1127 Prodam MINI MORIŠ, letnik 1976 ter DIANO, letnik 1976. Drnovšček, Virmaše 90, Škofja Loka 1128 Prodam 4 GUME 135x15 z obroči ter leva VRATA za DIANO (prednja in zadnja). Marjan Urbiha, Ul. 1. avgusta 3, Kranj ■ 1129 Prodam 4 VRATA za renault R-4 in rabljen motor za R-4. Telefon 22-922 1130 Prodam FORD TAUNUS 1600, letnik 77. Tel. 76-108 popoldan. Mulej Tihe, Zgoša 63 A, 64275 Begunje Prodam R-4 letnik 1981 lepo ohranjen. Tel. 23-338 Ugodno prodam obnovljen FIAT 850 special. Jenko, Trboje 111 1158 Prodam neregistriran R-10, motor brezhiben. Kristan, Vodopivčeva 10, Kranj 1159 GOLF JGL, julij 1981, prodam ali zamenjam za manjši avto, starejši od dveh let, z doplačilom. Telefon 26-408 1160 Kupim ZASTAVO 750, staro do štiri leta. Krivec, Zalog 51, Cerklje 1161 Ugodno prodam GOLF JGL, star dve leti. Ogled vsak dan popoldan. Janez Troha, Muže 10, Bled, tel. 77-621 1162 Prodam letne GUME radial za Z-750. Janez Kralj, Sp. Otok 25, Radovljica 1163 Prodam registrirano MAZDO 1500. Jože Kavčič, Lom 66, Tržič (konec asfalta desno n. h.) 1164 FIAT 126-P prodam. Telefon 74-360 1165 Prodam GOLF, letnik 1977, rdeč^ barve, za 31 SM. Telefon 45-212 1166 Prodam os. AVTO VAUXHALL — karavan 2300, 1. 1977 Tekavec, Predos-lje 108 (Orehovlje) Prodam GOLF JGL letnik 1981 odlično ohranjen. Zovec Ludvik, Hrastje 39 Kranj STANOVANJA Mlad par brez otrok vzame v najem manjše STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici, za dobo treh let. Naslov v oglasnem oddelku. 1015 Marca oddam v najem enosobno STANOVANJE v Kranju za eno leto. Šifra: Pogodba — plačilo v naprej 1131 Nujno rabim neogrevano SOBO na relaciji Vrba—Jesenice. Šifra: Pošten domačin 1132 Mlado dekle išče opremljeno SOBO ali manjšo GARSONJERO kjerkoli v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Dekle — čimprej 1133 SOBO z možnostjo kuhanja iščemo za starejšo žensko v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Visoka nagrada — v oglasni oddelek 1155 Oddam SOBO mlajši ali starejši ženski. Kranj, Bertoncljeva 45, tel. 22-072 1156 Ljubečna Celje izotal termoizolacijski pc tel.: (063) 25-80C POSESTI V Podnartu prodamo visoko HIŠO s pripadajočimi objekti i Možnost takojšnje vselitve. Infc je po tel. 28-614 (064) med 18. in V najem vzamem prazno st novanjsko HIŠO. Naslov v oddelku. Prodam ZEMLJIŠČE z parcelo v Sovodnju, 8000 kv. m (1 ska dolina). Matevž Lindav, Sp. sko 13 V Selški dolini kupim ZAZII PARCELO. Naslov v oglasi delku. Prodam enonadstropno vanjsko HIŠO, primerno tudi . ali eno stanovanje, ki je vselji slov v oglasnem oddelku. Nujno prodam ZEMLJIŠČE, no zasutja, približno 1700 kv. slov v oglasnem oddelku. Kupim staro kmečko HIŠO. ki L popraviti, z vrtom, na Bledu yf okolici. Ponudbe s ceno pošljite v. sni oddelek pod: Bled in okolica ZAPOSLITVE Takoj zaposlim ŠIVILJO ali ki ima veselje do šivanja. Infc po tel. 45-316 Sprejmem KV ali PKV KC STRUGARJA — KLJUČAVNIC ali fanta, ki ima veselje do tega o ženski za vrezovanje navojev doslje 60/A, Kranj Sprejmem KV ali PKV PLESR1! JA. OD po dogovoru. Bizant. Bnai2 Kranj Sprejmem lažje popoldansko na dom. Gerkman, Cerklje 32 obvestila POLAGANJE vseh vrst plas podov, tapisphov, itisomov. c stopnic in sten. PO LAGANJ F t ^ Telefon 064-78-060, Za žago 6 * ' Obrtnik — elektroinstalater jam vse vrste ELEKTROINST/ ' SKIH DEL in strelovodnih nesolidno, kvalitetno in po dogovori I ročila vsak dan po tel. 75-096 POPRAVLJAM vse vrste vi nih napeljav v stanovanju. 27-237 VODIM POSLOVNE KNJIGI nikom. Naslov v oglasnem odd« Prevzamem vsa ZIDARSKA _ zasebnih hišah. Ponudbe po tel. iti "j ter. ^ rAL* 4, nap* 1 PRIREDITVE Ansambel SIBILA vabi vsako BOTO ob 20. uri na PLES . TRANSTURIST in vsako \ F D ob 16.30 na PRIMSKOVO Skupina MODRINA in hote: C? NA vabita vsak PETEK in SC zabavo s PLESOM od 20. do * Rezervacije sprejemajo v recepc tel. 23-650 IZGUBLJENO V soboto, 28. 1. 1984, sem na r*v-* Nama — pošta v Škofji Lok-, izf zlato verižico z medaljonom ga najditelja prosim, da mi jo gradi vrne. Naslov v oglasru ku. Mnogo prezgodaj nas je zapustil moj dragi mož, naš očka dedek PAVEL ROZMAN invalidski upokojenec c^a i - -i u v netek, 3. februarja 1984. ob Od pokojnika se bomo poslovili v peie*, 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Francka, sin Rajko, hčerki Marta in Fani- ka z družino ■K. 3. FEBRUARJA 1984 £52 M Pogrešamo PSA — volčjaka, v okoli-^Stražišča. Sliši na ime Fang. Kdorkoli kaj ve o njem. naj sporoči od 6. do i. ure po tel. 24-148 1151 OSMRTNICE, ZAHVALE, OBVESTILA .15. STRAN OL S ostalo Oseba, ki je v nedeljo 29. januarja. JjUjotoma vzela ROKAVICE v hotelu Krvavcu, naj jih vrne osebno ali po na Združenje obrtnikov Kranj 1152 i Takoj potrebujem 50.000 din posoji-Vrnem z 20 % obrestmi v pol leta. ^%«fc>v v oglasnem oddelku. 1153 ^ Iščem INŠTRUKTORJA nemščine srednjo šolo. Naslov v oglasnem od- 1154 DEŽURNE TRGOVINE J *oboto »»I februarja bodo dežurne naslednje •^dajalne: J^ANJ IN OKOLICA: Živila Kranj — TOZD Maloproda-SP Pri Peterčku, PC Vodovodni , PC Zlato polje, SP Storžič (Ko-), PC Britof. PC Klanec, SP Plani-center, SP Labore od 7. do 18, ure, Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šen-od 7. do 17. ure. Delikatesa Kranj: Delikatesa j, Maistrov trg 11, Naklo v Na-, Dom Srednja vas. Na vasi Šen-od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, b Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-Jezersko od 7. do 19. ure. "J^ijo k**bruarja pa bodo dežurne nasled-prodajidne: Delikatesa Kranj: Delikatesa j. Krvavec Cerklje, Naklo v Na-od 7. do 11. ure, TOZD malopro-Kranj Grorenjska Cerklje od 7. do Ure. fpFJA LOKA Škofja Loka PREGL EH ,^oUta 100 din, špinača od 90 do 100 ^cvetača 100 din, korenček od 50 do n 06 220 do 250 din« čebula do 80 din, fižol 160 din, pesa od 30 ^VS*sIive 1x1100 do 110 din- Jabo1" * *> 50 din, hruške od 60 do 65 %£J5M* 80 din, radič 260 din, po-120 din, limone 160 din, ajdo-1 ^ M?* i?° ^ koruzna moka od 40 *V«*aod90 do 100 din, surovo ■ SvTTkufaVv^ 481 dm' smetana 160 ;.,lw*n, sladko zelje od £0 do 100 din, špinača in cvetača ^^