OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 16. Februar 2009 letnik 35 številka 2 KtU Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO SPOMIN IN VOLJA 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE BELEŽKA IZ 17. SEJE CAA________________________________________________________________04 DAN PLANINCEV 2009 NA KRIMU_____________________________07 FAKULTETA ZA ŠPORT__________________________________07 POPUSTI ZA SKUPINE ČLANOV PZS NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH________________________07 NOVI PARTNERJI - OPREMLJEVALCI PZS_________________________08 SESTANEK PREDSTAVNIKOV PZS Z DRŽAVNO SEKRETARKO NA MŠŠ____________09 ZABELEŽKA S SESTANKA NA MOP PRI MINISTRU KARLU ERJAVCU_____________10 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI______________________________________________________________12 KOMISIJA ZA ALPINIZEM____________________________________________________________________17 KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE__________________________________________________________22 KOLEDAR PZS______________________________________________________________________________25 KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA__________________________________________________25 KOMISIJA ZA GORSKO REŠEVANJE PRI PZS_________________________34 PLANINSKI VESTNIK________________________________________________________________________35 VODNIŠKI KOTIČEK________________________________________________________________________35 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________44 POROČAJO________________________________________________________________________________47 OSTALO__________________________________________________________________________________51 MLADINSKA PRILOGA_________________________________rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE_________________________ zelena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Popravek! V obvestilih št. 12/2008, je na strani 7 prišlo do tiskarske napake. Prejemnik Spominske plakete za leto 2008, ob 80 življenjskem jubileju je bilo napisano, da je NOVOTNY František iz PD Rašica, pravilno je PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Za napako se vam opravičujemo. Letnik 35 / številka 2 - 2009 O 2 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO SPOMIN IN VOLJA V spomin in počastitev 30-letnice prvega slovenskega vzpona na Everest, in to po prvenstvenem Zahodnem grebenu, bo PZS organizirala tabor ob njegovem vznožju. Udeleženci - veterani in drugi - imajo v načrtu vzpone na sedemtisočak Pumori, šesttisočak Imja Tse in na nekaj drugih manjših vrhov. Ob tem bomo snemali film o Everestu za serijo Velikani Himalaje, ki jo pripravlja TV Slovenija. Film bo prvič na sporedu jeseni ob glavni slovesnosti za 30-letnico tega pomembnega dogodka. V istem času, a na drugi strani gore, se bo kot članica mednarodne odprave poskušala povzpeti na Everest Simona Pogač. Neznano ime, če je ne bi izbezali na plan ob njenem lanskem vzponu na Manaslu: Viki Grošelj leta 1984, potem pa kar nekaj brezuspešnih slovenskih poskusov do drugega uspešnega in prvega ženskega. Zato in zaradi zanjo previsoke cene za Everest se je odločila zaprositi za pomoč. Namenili smo ji manj kot polletno plačo alpinistov in drugih vrhunskih športnikov, ki jih navidezno zaposluje država kot carinike, vojake in policiste. Vse dosedanje visoke vzpone (Elbrus, McKinley, Acuncaguo, poskus na Šiši Pangi, Manaslu) si je plačala s svojim zaslužkom, le pri Everestu si mora iskati pomoč. Vseeno smo zelo tehtali med podporo in formalnimi zadržki. A zmagala je utež - zares hoteti. Slovencem prepogosto manjka prav to. Ljudje dostikrat ne izkoristijo priložnosti, da bi obogatili svojo dušo in izraz življenja, če menijo, da niso ustvarjalni, ali če so prepričani, da jim življenjske okoliščine onemogočajo izražanje. Drži ravno nasprotno. Ustvarjalna zavest se stopnjuje takrat, ko kljubujemo, čeprav je malo upanja za uspeh, in širi se, ko se borimo, da bi jo sprostili. Moč posameznika se širi v prostor naroda. Zavejmo se, da plujemo na isti ladji in da je sreča vseh odvisna od sodelovanja in pomoči posameznika. Naši sosedje Hrvati bodo to zavedanje potrdili v tem letu z odpravo petnajstih žensk na Everest, majhen slovenski narod pa naj se vznemirja, če se na streho sveta odpravlja samo ena Slovenka? Kaj pa narodni ponos? Je res volja posameznika najbolj moteč element ob vsej pasivnosti? Ali ne bi rajši usmerili svojo moč na vse tiste naloge, ki realizirajo bogastvo kratkega zemeljskega življenja? Simona Pogač: »In zakaj grem na Everest? Nič ne iščem, ker se zavedam, da vse že imam in da je pot na Everest le del moje poti, ki je zagotovo že dolgo nazaj začrtana.« Tone Škarja L Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE B E L E Ž K A 17. seje predsedstva planinskih organizacij alpskega loka (CAA), ki je bila 13. decembra 2008 v prostorih planinske zveze Nemčije (DAV) v Muenchenu s pričetkom ob 09.00 uri. Prisotni: Josef Klenner, Michael Caflisch, dr. Claude Eckhard, dr. Peter Grauss, Veronika Schulz, Robert Michael in Danilo Škerbinek. 1. Potrditev zapisnika minule seje - nanj ni bilo pripomb 2. Poročilo vodje pisarne - z dopolnitvami z zadnje skupščine pripravljen statut CAA je bil posredovan upravnemu organu Nemčije v potrditev, kar je bilo izvedeno 17.11. 2008. Statut je objavljen na spletni strani CAA; - zapisnike Skupščine CAA in tam sprejete dokumente prejemajo vse članice, člani predsedstva in člani komisij CAA; za posredovanje teh gradiv nadaljnjim prejemnikom v sestavu članic CAA morajo poskrbeti članice; zapisnike komisij prejemajo člani komisij in člani predsedstva; - posamezna poročila in obvestila za objavo na spletni strani ali novicah CAA prihajajo, članice so vabljene, da so pri tem bolj aktivne; - članice so bile pozvane, da se oskrbe z predstavitvenim gradivom CAA, ki je bilo natiskano: - opravljen je bil sestanek z pisarno stalnega biroja Alpske konvencije (AK); - za potrebe internetnega leksikona je bila pripravljena informacija o CAA (http://de.wikipedia.org) - poročal sem o vsebini in delu 6. mednarodni konferenci in generalni skupščini zavarovanih območij v Alpah (ALPARC) na Bledu, ki se ga je v imenu PZS in CAA udeležila članica KVGN. 3. Poročilo s sestankov Stalnega sekretariata in Nadzornega odbora AK Obema sestankom je v imenu CAA prisostvoval. dr. Claude Eckhard. Sestanki v zadnjem obdobju niso bili najbolje pripravljeni izvedeni. Pomanjkljiva so tudi gradiva s teh dogodkov. Kritične pripombe bodo vodilo za nadaljnje delo. Osrednja pozornost je bila namenjena pripravi več pomembnih gradiv. Prvo je Pogodba o podnebju (Klima pakt). Vsebina se še dopolnjuje, več povabljenih svojih pripomb še ni posredovalo. V januarju se načrtuje delovni sestanek, kjer bo predlog dobil končno obliko. Prav tako je v nastajanju gradivo »Prebivalstvo in kultura«. CIPRA, ki vodi pripravo tega gradiva, ima namen na pomlad gradivo dokončno oblikovati in ga predložiti v potrditev AK. Nekoliko več težav se je pojavilo pri pripravi gradiva »Varovana področja v Alpah«, saj se je predvsem planinska zveza Nemčije oglasila z več kritičnimi pripombami, ki jih ne bo enostavno uskladiti. Pri tem se ugotavlja, da nacionalne planinske organizacije marsikje niso povabljene k pripravi in obravnavi takih in podobnih gradiv, čeprav so člani teh organizacij med najbolj poklicanimi in lahko ogromno doprinesejo k izvajanju sprejetih pravil ter usmeritev. Nadaljnja težava je tudi v tem, da sprejeta oz. veljavna gradiva obležijo v predalih in jih ljudje, ki jim je vsebina namenjena, sploh ne vidijo. 4. Skupščina Pro Mont-Blanc Predstavnik CAA je bil povabljen na ustanovno skupščino organizacije, ki si je zadala za nalogo Mont Blanc obravnavati kot svetovno dediščino in seveda ta status upoštevati pri bodočem prostorskem načrtovanju. Letnik 35 / številka 2 - 2009 4 Club Arc Alpin Obvestila Planinske zveze Slovenije Prisotni smo menili, da sicer gre za najvišjo evropsko goro, vendar je gospodarjenje in odnos do nje predvsem zadeva Italije, Francije in Švice. Te države in njihove planinske organizacije si morajo prizadevati za ohranjanje te narave in za čim ustreznejši odnos do nje, CAA pa mora sodelovati v prvi vrsti v tistih zadevah, kjer obstaja za to interes vseh njenih članic. Seveda, pa bo rada dala podporo projektom, kot je n.pr. ta zadeva z Mont Blancom. 5. Zaposlitev novega delavca za potrebe CAA Po sklepu zadnje skupščine je predvideno, da se strokovna služba CAA dopolni z ustrezno osebo, katere delovno področje bo intenzivnejše delo CAA na področju AK in aktivnejše sodelovanje CAA z EU v Bruslju. Izvajanje vsebine AK zaostaja za zastavljenimi cilji in Stalni sekretariat AK pričakuje, da bo CAA v prihodnje aktivneje sodelovala in pripomogla k boljši realizaciji ciljev. AK je predvsem projekt držav, ki so k projektu pristopile, torej je to državni projekt. Če je temu tako, smo prisotni zastopali stališče, da bi države morale aktivneje ter vse stransko (tudi finančno) podpirati izvajanje AK in tiste organizacije, ki lahko pri tem bistveno pripomorejo. Menili smo tudi, da bi delo CAA na tem področju lahko sofinanciral tudi Stalni sekretariat AK. Tako pa se delež dela CAA na področju AK vse bolj veča in s tem tudi potrebna sredstva za to. Članice po drugi strani pogrešamo izmenjave izkušenj pri realizaciji ciljev AK, vrste in vsebine dela z člani v PD, informacije o uresničevanju Protokolov AK in spremljajočih dokumentov, ki to olajšujejo itd. Veliko bi se dalo narediti že s pomočjo elektronskih medijev, posredovanjem osnovnih gradiv za multiplikativno dejavnost itd. Ker bo delo za AK terjalo tudi udeleževanje nekaterih sestankov, bo tekoče administrativno delo v tem času zastalo. Zato je bila sprejeta sugestija generalnih sekretarjev DAV, SAC in OeAV, da se obseg delovnega področja deli na delo za potrebe AK in EU ter administrativno delo. Osebno sem poudaril potrebo, da se za delo zlasti v zvezi z AK poišče osebo z ustrezno strokovnostjo. Prihodnje leto junija bodo volitve v organe EU. Potrebno bo veliko lobiranja in predstavitvenih sestankov. Pričakuje se, da bo nova sestava uradnikov EU dala večji poudarek gorski problematiki in tem regijam. Tudi člane CAA bo potrebno posebej opozoriti, da v liste kandidatov delegirajo za to problematiko ustrezne osebe. G. Klenner bo ob pomoči DAV poiskal ustrezne kadre. Do prihodnje seje predsedstva se pripravi organizacijski predlog novih delavcev. 6. Strategija CAA o podnebju Komisija CAA za varstvo narave in načrtovanje prostora je pripravila osnutek tega dokumenta. V kritični obravnavi njegove vsebine so bili dani predlogi in izhodišča, kaj je potrebno dodati in kaj lahko iz gradiva izpade, saj je predloženo gradivo preveč obsežno. Posebej smo poudarili, da je potrebno pri tem upoštevati možnosti koč v visokogorju, vsebine, kjer smo vpleteni in zapisati stališča, ki jih bomo lahko zagovarjali. Usklajeno gradivo mora komisija pripraviti do meseca marca. 7. Nova sestava komisije CAA za koče in pote Na zadnji skupščini CAA je bilo sklenjeno, da se dotedanja komisija razpusti in članice povabi, da predlagajo v njeno sestavo osebe, ki bodo voljne amatersko delati na tem zahtevnem strokovnem področju. PZS je v komisijo imenovala prof. dr. Janeza Duhovnika, več desetletij aktivnega člana svoje gospodarske komisije. 8. Prospekt, ki ga bo CAA izdala ob sodelovanju Stalnega sekretariata AK Ponovno je aktualna predzadnja verzija prospekta, ki bo predstavljala izbrano kočo vsake članice CAA. Dogovorili smo se, da se pripravi jasen scenarij prospekta, na podlagi katerega se članice zaprosi za potrebne podatke. 5 Letnik 35 / številka 1 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije 9. Razprava o izračunu prispevka članic za delo CAA DAV je pozval CAA, da razmisli o enakomernejšem sofinanciranju stroškov CAA Njihov trenutni delež za leto 2009 predstavlja že kar 45 % poslovnega stroška CAA. Predsednik je predstavil možnost, po kateri bi se temeljni prispevek članice povečal iz 1.500 na 2.500 €, ostala potrebna sredstva pa procentualno v stopenjskem razponu od 5 do 30 %, kar bi za PZS pomenilo ca 2.000 € več kot bo PZS po potrjenem finančnem planu prispevala v leto 2009. Čeprav smo seveda vse članice hvaležne DAV, da prevzema tako velik del stroškov, sem opozoril na nujnost, da je pretežni kriterij sofinanciranja število članov, upoštevati je potrebno tudi različne višine članarin, različno strukturo članstva (naš delež mladih je zelo velik) ter da je treba sofinanciranje utemeljiti z objektivnimi kriteriji, saj bodo sicer majhne članice v nezavidljivem položaju. Na osnovi razprave bo pripravljen do pomladi delovni osnutek. 10. Prva evropska konferenca o planinskih kočah Minister Francije, pristojen za turizem, je razpisal naslovno konferenco. Za članice CAA, ki imajo koče, je brez dvoma potrebno, da se konference udeleže, udeležil se je bo tudi predstavnik CAA. Razpis vabi k aktivnemu sodelovanju v programu, kar omogoča, da predstavimo delo in problematiko. Vse višje zahteve po sanitarnem, zdravstvenem, gostinskem, ....standardu v kočah, ki ga ponekod že kar uravnavajo po gostinskem v dolini, pomeni velike investicijske stroške, vse večjo porabo energije itd in presega možnosti planinskih organizacij. Doseči in uzakoniti bo potrebno objektivne parametre. 11. Načrtovanje uporabe gorskega sveta Preko 250 najavljenih udeležencev iz držav na področju Alp, pa tudi iz Španije, Portugalske, Češke ter Poljske je v Chamonixu razpravljalo o potrebi po načrtnejšem pristopu oz. uporabi gorskega sveta. Delo mora potekati v skladu z usmeritvami AK. To načrtovanje naj bi temeljilo na regijskih potrebah ter možnostih in ne v okviru državnih želja in še manj po željah Bruslja. Tudi ta pristop poziva, da so v bodoče v večji meri v upravi EU prisotni tudi predstavniki gorskih področij. 12. Razno Kot primer aktivne vloge planinske organizacije na področju varovanja narave sem prisotne seznanil z delom komisije za varstvo gorske narave PZS, njeno sodelovanje na dnevu varovanja narave, mednarodnem dnevu zemlje, dnevu biotske raznovrstnosti, dnevu Evropskih narodnih parkov itd ter o letošnjem zaključku tečaja za Varuhe gorske narave. Ob tem sem jim predal revijo, izdano ob njihovi letošnji promociji. Informacija je bila sprejeta z pozornostjo in priznanjem. Več članic CAA je dalo pobudo, da se podrobneje obravnava problematiko zahtevnih planinskih poti. Tehniko gibanja po teh poteh bo obravnavala komisija za usposabljanje, izgradnjo ter vzdrževanje pa komisija za koče in pota. Posredovani so bili rezultati vprašalnika o zavarovanjih, ki jih sklepajo članice CAA. Zanimivi podatki bodo v pomoč pri nadaljnjem delu Odbora za članstvo. Predsednik je poročal o pobudah planinskih zvez Nizozemske, Španije, Belgije in Češke o tesnejšem sodelovanju oz. možnostih vključitve v CAA . Pobude bo morala obravnavati skupščina prihodnje leto. Zaradi spremembe v zaposlitvi je za leto 2009 napovedal prekinitev članstva v predsedstvu delegat Švice. Ker je sedanji sestavi vodstva potekla že polovica mandata, bo prihodnje leto potrebno razmisliti tudi o bodočih možnih sestavah organov CAA ob zagotovitvi kontinuitete. Obravnavali in potrdili smo koledar akcij za leto 2009. Predsednik je sejo zaključil ob 15.15 uri Zapisal: Danilo Škerbinek l.r. Letnik 35 / številka 2 - 2009 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije Planinec - gornik Iz pisma zaslužnega planinskega delavca uredniku: »Kar pa zadeva planince in gornike, bi rekel tole: Planinska zveza je ime in priimek pravne osebe, gorniški, gorništvo pa pridevnik in samostalnik iz širokega izbora pojmov, ki zadevajo gibanje, oziroma opisovanje dejavnosti v gorah. Da so v vodstvu tudi ljudje, ki tega ne ločijo, me žalosti.« DAN PLANINCEV 2009 NA KRIMU 6.6.2009 Priprave na tradicionalni "Dan slovenskih planincev" so se že pričele. Kandidaturo za organizacijo letošnjega »Dneva planincev«, je poslalo PD Podpeč Preserje. Podpredsednik PZS Marko Goršič, ki je tudi predsednik omenjenega planinskega društva je zato v ponedeljek 3.2.2009 organiziral srečanje vodstva Občine Brezovica - županom Metodom Ropretom, podžupanom Markom Čudnom in direktorjem občinske uprave Gregorjem Šebenikom ter predsednikom PZS mag. Francijem Ekarjem glede priprav in sodelovanja pri organizaciji za letošnji dan planincev bo na Krimu 06. 06. 2009 s pričetkom ob 11. uri. Predstavniki občine so Planinski zvezi Slovenije ponudili tudi koriščenje nove sejne sobe za razne sestanke organov in komisij PZS. FAKULTETA ZA ŠPORT Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport je imenovala podpredsednika PZS mag. Uroša Vidoviča kot zunanjega predstavnika Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi. POPUSTI ZA SKUPINE ČLANOV PZS NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH Predstavniki Planinske zveze Slovenije, ki jih je vodil predsednik mag. Franci Ekar so imeli dne 17.12.2008 na Slovenskih železnicah sestanek na katerem so se dogovorili za ugodnosti in popuste za člane PZS pri prevozih z vlaki v Sloveniji. Na osnovi dogovora s sestanka je bila pripravljena in podpisana tudi pogodba, na osnovi katere bodo člani PZS bodo za člane PD veljale naslednje ugodnosti in pogoji: • Za individualna potovanja članov PZS se uporabljajo popusti iz potniške tarife ST 700.02 Za skupinska potovanja ( več kot šest oseb) ob sobotah, nedeljah in praznikih je odobren poseben popust: 50% od redne cene ( ne velja za vlake ICS) Za uveljavitev popusta je potreben spisek potnikov, potrjen z žigom Planinske zveze/društva, ki ga ob izdaji vozovnice predajo blagajniku Skupine, ki štejejo več kot 20 oseb, morajo potovanje vnaprej najaviti ( rok najave in kontaktna oseba bo določena naknadno) Pričetek veljavnosti ponudbe: 01.03.2009. O Letnik 35 / številka 1 - 2009 7 Obvestila Planinske zveze Slovenije NOVI PARTNERJI - OPREMLJEVALCI PZS Člane PZS/PD obveščamo tudi, da smo v decembru in januarju podpisali pogodbe o popustih pri nabavi planinske in kolesarske opreme še z: Intersport Slovenija za pohodniško opremo in gorska kolesa. Intersport ponuja članom PD v vseh svojih prodajalnah naslednje popuste: • Za individualne članom PD /PZS, 10 %, za opremo, oblačila ali obutev za pohodništvo in 15 % za opremo, oblačila ali obutev znamke McKINLEY • Za nakupe preko planinskih društev 15 % za posamične nakupe opreme, oblačil ali obutve za pohodništvo, za skupinske nakupe v vrednosti nad 2.000 EUR pa velja popust po dogovoru • Za strokovne kadre PZS ( vodnike, registrirane alpiniste, markaciste, varuhe gorske narave, mentorje planinskih skupin in vodnike turnega kolesarstva) ki se bodo izkazali z veljavno člansko izkaznico in dokazilom o licenci za specialno dejavnost potrjeno za tekoče leto 20 % popusta za opremo, oblačila ali obutev za pohodništvo, dodaten popust po dogovoru pa za skupinske nakupe v vrednosti nad 2.000 EUR • Za vse pa velja enoten 10% popust za gorska kolesa ON-LINE D.O.O., iz Žirovnice, za oblačila in opremo v svoj prodajalni On-Line d.o.o,Breznica 1, 4274 Žirovnica ali preko telefona 04 5805 740 ponuja članom PD/PZS naslednje popuste: • 15% popust pri nakupu artiklov znamke On-Line individualnim članom PZS, ki se bodo izkazali z veljavno člansko izkaznico, • popust v višini 20% pri nakupu v vrednosti najmanj 800 € , oziroma po dogovoru v primeru večjih naročil planinskim društvom, ki bodo pri enkratnem nakupu kupili artikle znamke On-Line • 25% popusta za strokovne kadre PZS (vodniki, registrirani alpinisti, markacisti, varuhi gorske narave, mentorji planinskih skupin in vodniki turnega kolesarstva) ki se bodo izkazali z veljavno člansko izkaznico in dokazilom o licenci za specialno dejavnost potrjeno za tekoče leto. Simpro d.o.o., Podsvetija 1, 1351 Brezovica, za oblačila, opremo in obutev znamke Wolfskin (pohodne hlače, jakne, perilo, kape, nahrbtnike, torbice, rokavice, alpinistične in treking čevlje, obutev za prosti čas) • bo članom PZS (planinskim društvom), ki bodo pri enkratnem nakupu kupili artikle v vrednosti najmanj 1.000 Eur priznal popust v višini 25%. Zbiranje naročil bo potekalo največ 6x letno, načeloma vsaka 2 meseca, večja prednaročila so možna 2x letno - januarja in julija tekočega leta. • bo strokovnim kadrom PZS (vodniki, registrirani alpinisti, markacisti, varuhi gorske narave, mentorji planinskih skupin in vodniki turnega kolesarstva), ki se bodo izkazali z veljavno člansko izkaznico in dokazilom o licenci potrjeno za tekoče leto, da bodo naročeno opremo lahko kupili preko PZS s 30% popusta. Zbiranje naročil bo potekalo največ 6x letno, načeloma vsaka 2 meseca, večja prednaročila so možna 2 x letno -januarja in julija tekočega leta. Podrobnosti boste izvedeli na PZS pri Danilu Sbrizaju 01/43 45 682. Dogovarjamo pa se še z firmo Vizija sport za gorska kolesa znamke CULT, firmo Bauer za kolesa (gorska in ostala) in firmo Geoset za GPS aparate Garmin. Letnik 35 / številka 2 - 2009 O Pripravil: Danilo Sbrizaj GS PZS 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije SESTANEK PREDSTAVNIKOV PZS Z DRŽAVNO SEKRETARKO NA MŠŠ GOSPO ALENKO KOVŠCA Na prošnjo predsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) mag. Francija Ekarja je bil 17..12. 2008 na Ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) sestanek z državno sekretarko gospo Alenko Kovšca, na katerem sta Predsednik PZS in Generalni sekretar PZS predstavila problematiko, pri reševanje katere pričakuje PZS pomoč s strani MŠŠ. V nadaljevanju predstavljamo povzetek te problematike: PLANINSKE KOČE Planinska društva, ki so člani PZS upravljajo ta hip s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki. Vzdrževanje teh planinskih koč bremeni upravljavce koč, to so planinska društva, ki pa večinoma lahko z lastnimi sredstvi financirajo lahko le tekoče vzdrževanje, ne pa večjih investicijskih posegov s področja varovanja okolja ali tehnološke posodobitve planinskih koč. Da bi planinska društva zmogla finančno breme pri večjih gradbenih posegih, je bil sredi 70' let preteklega stoletja (1974) podpisan »Družbeni dogovor o financiranju novogradenj, obnov in sanacije visokogorskih planinskih koč in planinskih poti«, ki je veljal vse do osamosvojitve Slovenije in PZS zagotavljal nepovratna sredstva za planinske koče in poti v visokogorju. Po osamosvojitvi, je DZ na predlog poslancev /planincev/ iz različnih političnih opcij sprejel predlog, da se sredstva še naprej zagotavljajo s strani MŠŠ, ki je krovno ministrstvo PZS. Ta sredstva, čeprav ne posebno visoka so pomenila pomembno podporo PZS pri realizaciji programa ekološke sanacije planinskih koč. Situacija se je pričela spreminjati od leta 2002 dalje, ko smo bili seznanjeni z dejstvom, da PZS in PD kot osebe zasebnega prava glede na 18. Člen Zakona o športu ne morejo biti prejemniki državnih sredstev. Tako, so bile naše vloge na kasnejših razpisih MŠŠ vedno odbite, saj po Zakonu o športu nismo bili med upravičenci do sredstev. Predlagali smo, da se ta določba v Zakonu spremeni, tako, da so lahko tudi osebe zasebnega prava med upravljavci javnih športnih objektov in med prejemniki nepovratnih sredstev. Od MŠŠ pa pričakujemo tudi, da nas bo podprlo pri pridobivanju sredstev MOP za ekološko sanacijo planinskih koč, saj s tem skrbimo za čisto okolje in zlasti za ohranjanje čistih virov pitne vode, ki so pod našimi planinskimi kočami. ZAKON O PLANINSKIH POTEH Zakon o planinskih poteh, ki je bil sprejet junija 2007 je prav gotovo prinesel veliko dobrega in pomenil pomemben prispevek za vzdrževanje planinskih poti in ohranjanje Knefelčeve markacije, vendar je bil » rojen« s tremi bistvenimi pomanjkljivosti, saj sploh ni določil ali pa je pomanjkljivo opredelil: • Financiranje vzdrževanja planinskih poti • Določanje skrbništva nad potmi in • Nadzor nad izvajanjem zakona in kršitvami. Predlagali smo, da nam MŠŠ pomaga pri uveljavitvi sprememb zakona tako, da bo natančno opredeljeno to, na kar smo opozorili, zlasti pa urejeno področje financiranja vzdrževanja planinskih poti. ŠOLA V NEPALU Leta 1979 je bila ustanovljena šola za nepalske gorske vodnike, ki je sistematično vzgajala domačine za varnejše gibanje v gorah in za vodstvo trekingov, za Nepal značilnega gorskega turizma. Tedanja zvezna vlada je financirala gradnjo šole in zagon prvih nekaj tečajev, v skladu s pravili ZAMTES. Z osamosvojitvijo Slovenije je presahnil ta dokaj zanesljivi vir. Zaradi ohranitve ugleda Slovenije in zaradi občutka dolžnosti do Nepalcev je PZS zbirala sredstva od sponzorjev, pa tudi marsikateri odpravi je odščipnila del denarja in ga dodelila šoli. Zadnja leta je priskočila na pomoč Slovenska vojska (SV), ne toliko iz humanitarnih razlogov kot iz spoznanja, da je udeležba njihovih inštruktorjev hkrati izobraževanje tudi zanje same, saj prihajajo v stik z visokimi gorami, ljudmi drugih kultur in podobno. Učni material, ki je velike koristi za alpinistični kader, je slovenski (preveden v angleški in nepalski jezik), delo naših inštruktorjev, vsak tečaj pa pomeni tudi izobraževanje nepalskih in naših inštruktorjev. V tem smislu so sedaj 9 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije tečaji za nas enako in še bolj pomembni kot za Nepalce in za nas odlična priložnost za priprave bodočih odprav. Zato prosimo Ministrstvo za šolstvo in šport, da podpre delo in izobraževanje inštruktorjev PZS v Nepalski šoli enkrat letno. Celotni stroški ne presegajo 15.000€. Ocenjujemo, da učinek zneska na vzgojnem področju in za razpoznavnost Slovenije presega njegovo materialno vrednost. PROBLEMATIKA SODELOVANJA Z DIREKTORATOM ZA ŠPORT: Sredstva ESS: razpis za usposabljanje strokovnih kadrov je bil za obdobje 2008-2009 objavljen šele v juliju 2008, ko je večina naših akcij že končanih, rok za oddajo vlog pa je bil prekratek in je obdobje koriščenja sredstev je zajemalo samo 14 dni v avgustu. Konec oktobra 2008 je bil razpis po mnogih pritožbah razveljavljen, obljubljeno pa je bilo, da bo razpis ponovljen v roku treh tednov. To se ni zgodilo, tako, da se naši tečaji v zimskih razmerah ne bodo sofinancirali iz sredstev ESS, tudi če bo razpis ponovljen. Teh tečajev kasneje med letom ne moremo izvajati, saj za svojo izvedbo zahtevajo sneg. Aplikacija ŠpaK: MŠŠ od vseh panožnih športnih zvez, ki imajo svoje programe potrjene s strani Strokovnega sveta Vlade RS za šport, zahteva, da se usposabljanje vodi preko aplikacije ŠpaK, ki pa ne deluje, predvsem pa je za nas popolnoma neuporabna, saj nam ne omogoča vodenja evidence naših kadrov tako, kot zahteva narava našega dela (ne dopušča možnosti vnosa članstva v planinskem društvu, licenciranja, vodenja usposabljanj, ki so pogoj za potrditev licence. Tako nam ta aplikacija ne predstavlja pomoči pri delu (kot je bilo na začetku rečeno), ampak nalaga dvojno delo. Brez uporabe te aplikacije ni mogoče kandidirati za sredstva ESS. Inšpektorat za šolstvo je začel v letu 2008 pregledovati planinska društva in zahtevati, da imajo vsi kadri izdano diplomo preko te aplikacije, kljub temu, da se je evidenca začela voditi šele leta 2004, naša usposabljanja pa potekajo že od leta 1962. Inšpektorat zahteva, da se vse usposobljene (okoli 5000 vnosov) vnese v aplikacijo kot usposobljene iz preteklosti in se jim izda diplome. Nobeno drugo potrdilo panožne športne zveze o usposobljenosti za inšpektorat ni merodajno, kar predstavlja nezaupnico panožnim športnim zvezam!!! Inšpektorica nam je celo grozila z odvzemom naziva organizacije - nosilca za izvajanje usposabljanja. Enake težave z aplikacijo ŠpaK imajo tudi druge panožne športne zveze in v zvezi s tem je slišati mnogo pripomb in negodovanja. Državna sekretarka je obljubila pomoč pri reševanju problemov, prvi rezultati so že vidni, saj je že v pripravi razpis za sredstva ESS. Zapisal: GS PZS Danilo Sbrizaj ZABELEZKA S SESTANKA NA MOP PRI MINISTRU KARLU ERJAVCU DNE 7.1.2009 Sestanka, ki je bil pri ministru za okolje Karlu Erjavcu sklican na pobudo predsednika PZS sta se udeležila predsednik mag. Franci Ekar in GS PZS Danilo Sbrizaj. Namen sestanka: predstavitev delovanja PZS in odprtih zadev 1. Uvodoma je predsednik predstavil nujnost vključevanja PZS v vodenje Alpske konvencije, ki ji bo Slovenija predsedovala v letih 2009 in 2010. PZS že sedaj aktivno sodeluje s stalnim sekretariatom, ki ga vodi dr. Marco Onida. Predstavili smo tudi doslej realizirane projekte (brošure). Priporočili smo tudi, da bi se organiziralo informativno srečanje z g. Igorjem Roblekom, ki je zaposlen v stalnem sekretariatu Alpske konvencije v Inssbrucku. Minister je obljubil pomoč in sodelovanje MOP. 2. Predstavili smo tudi naše delo na področju ekološke sanacije planinskih koč in problem (so)financiranja gradnje MČN. Zato smo zaprosili ministra za večjo pomoč, predvsem pa O Letnik 35 / številka 2 - 2009 10 Obvestila Planinske zveze Slovenije da bi bili razpisi uporabno enostavno izvedbeni in tudi, da se bi, kot lastni delež upoštevalo tudi prostovoljno delo. Minister je obljubil pomoč pri iskanju potrebnih virov potem, ko bo več znanega glede rebalansa proračuna. 3. Ministra smo opozorili tudi na nerešena in odprta vprašanja pri Zakonu o planinskih poteh, zlasti pa na neustrezno napisano »Uredbo o evidenci planinskih poti« in neodzivnost Direktorata za prostor na predlog sprememb uredbe, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Geodetskim inštitutom. Ministru smo zato tudi predali pripravljeni predlog sprememb te uredbe. PZS ima osnovne pripombe: da se uredi sistemsko financiranje za planinske poti, za vzdrževanje, sanacije, nadzor in še posebej ureditev Zakona o elementarnih nesrečah, ki aktivira pomoč, le za primere, kjer je ocenjena škoda ali odprava posledic preko 500.000 EUR. Predlagali smo tudi, da bi učinkovit in uporaben nadzor lahko izvajali za to usposobljeni markacisti, podobno, kot n.pr. ribiški in lovski čuvaji. Minister je obljubil posredovanje, zlasti pri Direktoratu za prostor. 4. PZS zahteva sodelovanje v delovni skupini pri pripravi sprememb Zakona o TNP. PZS je eden od pobudnikov za ustanovitev parka in tudi eden od večjih posestnikov zemljišč in najbolj aktualne infrastrukture (koče in pota) preveč odrinjena od sodelovanja, neupoštevana in enako odrinjena od odločanja pri pripravi sprememb zakona o TNP. Doslej smo na vse spremembe reagirali in poslali svoja stališča pristojni komisiji. Želimo si boljše vključevanje. Minister je pojasnil svoje poglede na spremembe in aktivnosti, ki jih bo izvedel. Strinjal se je, da bi morala biti PZS bolj vključena, saj je nenazadnje največja nevladna organizacija z največ člani in premoženja. 5. Predstavili smo tudi problematiko sofinanciranja delovanja KVGN, ki za svoje delo nima zagotovljenih potrebnih finančnih sredstev, niti za izobraževanje kadrov niti za sodelovanje na raznih sestankih tudi mednarodnih. Posebno vprašanje pa so tudi priprave za animacijo preventivnih gradiv, napotkih o varovanju gorskega okolja. Za obisk gora in planinskega sveta se odloča vse več ljudi, zaradi stika z naravo in ne nazadnje tudi zaradi recesije. Je socialno najbolj dostopno saj je gibanje v gorskem svetu še popolnoma brezplačno. Na razpisih ministrstva za okolje in prostor nismo najbolj uspešni, tudi za to, ker niso prilagojeni našim potrebam. Predlagali smo tudi sodelovanje MOP pri pripravi programa in kritju stroškov organizacije posveta od Mednarodnem dnevu gora 2009, pri čemer je minister potrdil sodelovanje. 6. Predsednik PZS je opozoril tudi na zastoj pri realizaciji ustanovitve regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, kjer po začetnem zagonu zadeve stojijo in zaprosil ministra za pomoč pri nadaljevanju začetih aktivnosti. 7. Še posebej je bila izpostavljena tudi problematika zahtev zdravstvenih inšpektoratov, ki si velikokrat po svoje krojijo kriterije glede opreme planinskih koč in ne upoštevajo posebnih razmer v katerih le te delujejo. Osnovno vprašanje, kako izvajati njihove zahteve tako, kot v dolini je, da bi realizacija njihovih zahtev pripeljala kot posledico vse večjo porabo energije, s tem pa tudi onesnaževanja okolja. Tudi zahteva po uporabi stranišč na vodno izplakovanje v planinskih kočah je za okolje nevarno, saj vode v naših gorah zlasti v visokogorju primanjkuje in je izjemnega pomena. Do sedaj v gorah še nismo imeli problemov v zvezi z nečistočami (zastrupitvami s hrano), zato predlagamo, da bo potrebno zahteve prilagoditi zmožnostim gorskega okolja. Take predpise imajo v sosednjih alpskih državah, s katerimi se primerjamo. Vsekakor pa v kočah bomo mogli zagotavljati hotelskih normativov gretja in hlajenja, kot si nekateri predstavljajo. Minister se je s tem strinjal kot z dejstvom, da se je potrebno obnašati racionalno, kajti v izredni situaciji, nevihti ali neurju odpove vse, tudi inšpektorji. Zapisal: GS PZS Danilo Sbrizaj Letnik 35 / številka 2 - 2009 Ljubljana, 7.01.2009 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI POZIV KOMISIJE ZA PLANINSKA POTA PLANINSKIM DRUŠTVOM Vsa planinska društva prosimo, da namenijo vzdrževanju in označevanju planinskih poti večjo skrb. Predvsem je pri tem mišljeno čiščenje poti, obnova markacij in nameščanje usmerjevalnih tabel. Te morajo biti v predpisanih dimenzijah in barvi ter narejene iz ustreznih obstojnih materialov. Zaradi čim bolj enotne označitve planinskih poti priporočamo, da se planinska društva poslužujejo usmerjevalnih tabel, ki jih lahko naročijo preko PZS- komisije za pota. Te table so izdelane iz eloksiranega aluminija v rdeči barvi (debeline 4 mm). Črke so gravirane v podlago in imajo barvo surovega aluminija (svetlo belo-siva barva). Kvaliteta teh tabel je preverjena in je na ustreznem nivoju. Zelo pomembno je, da so usmerjevalne table pritrjene na ustrezen način, predvsem v duhu varovanja okolja. Debla dreves za pritrjevanje tabel naj se uporabljajo le tam, kjer ni druge možnosti. Komisija za planinske poti bo v letošnjem letu namenila temu še posebno skrb in bo sproti preverjala stanje na terenu. DA BOMO VARNO HODILI PO NAŠIH PLANINSKIH POTEH V letu 2008 je bilo na terenu s strani članov KPP opravljenih precej ogledov planinskih poti. O pomanjkljivostih na naših poteh smo prejemali sporočala tudi od ostalih uporabnikov poti. Na Komisiji za planinske poti smo vsa opozorila registrirali in društva pomanjkljivostih opozarjali. Ker se stanje ne izboljšuje, bi radi planinska društva v tem prispevku opozorili na največkrat opažene pomanjkljivosti. Poti čez zelo strma pobočja večinoma potekajo v serpentinah. Pomembno je, da te niso prekratko speljane, saj je sicer naklon poti navadno prevelik. Za gozdne poti in poti v pasu drevesne meje je pomembno, da potekajo mimo dreves in skal na zgornji strani, tesno ob deblih, saj s tem tlom in sami poti zagotovimo večjo stabilnost. Upoštevati moramo tudi, da so razmočena in vlažna tla precej bolj občutljiva na pritisk kot suha. Pri poteh, ki so ozke in nagnjene proti pobočju, se na stičišču poti in pobočja ponavadi nabira voda in pohodniki se temu izogibajo s hojo izven poti. Zato je na vsaki taki poti treba poskrbeti za ustrezno odvodnjavanje oziroma doseči, da speljemo vodo zunaj poti. Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Q reves o Pot, ki je speljana tik za drevesnimi debli ali skalami ima bistveno več možnosti, da se ohrani. Njen spodnji rob ni tako izpostavljen kot bi bil sicer. Dodatno ga lahko utrdimo še z kamenjem ali porezanim vejevjem ob poti. Obstoj poti je najbolj odvisen od njenega spodnjega roba. Večja kot je strmina pobočja, bolj je spodnji rob dovzeten za poškodbe zaradi hoje in drugih vplivov. Zato je treba pri čiščenju poti večje kamenje zlagati ob spodnji rob in ga tudi primerno utrditi, da se nam ne skotali po pobočju. Tudi porezano vejevje in ruševje nad potjo zložimo ob spodnji rob in utrdimo. Primerno utrjen spodnji rob poti je največja garancija, da bodo poškodbe poti zaradi takšnih in drugačnih vplivov čim manjše. Če odstranimo vejevje, ki sega na pot se s tem ohranja pot in vegetacija ob poti. Ko porežemo razraščeno rušje in podrast ob poti na tem mestu zopet zacveti alpsko cvetje. Najpomembnejše pa je redno vzdrževanje poti. K rednemu vzdrževanju poti štejemo vse dejavnosti, ki jih morajo markacisti opraviti, da je neka pot normalno prehodna. Sem sodi odstranjevanje vej, ki segajo na pot, odstranjevanje suhljadi, odstranjevanje večjih debel ob vetrolomih ali snegolomih (ob soglasju lastnika). Z rednim obrezovanjem vej, vejic in rušja, ki visijo na pot, preprečimo, da bi se planinec pri hoji vejevju umikal izven poti, in tako poškodoval vegetacijo ob poti. Porezane veje (režemo jih pri korenu ali pri tleh) se bodo obrasle veliko prej kot se bo obnovila uničena vegetacija ob poti. Kjer je na stezah močna podrast jo je treba 13 Kjer je Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije pokositi in s tem doseči vidnost in prehodnost poti. Odstraniti je potrebno tudi posuto zemljo in napadlo kamenje, ki preprečuje normalno prehodnost poti. V visokogorju je potrebno opraviti tudi nadzor varovalnih naprav. Takšno vzdrževanje poti je običajno potrebno izvesti vsaj enkrat na leto, najbolje pred začetkom glavne planinske sezone. Pot naj bo porezana in očiščena tako, da planinec lahko nemoteno hodi po poti, ne da bi se moral umikati na pot visečim vejam, ki so predvsem v deževnem vremenu lahko zelo neprijetne. Hodna površina (tloris) poti je običajno ravna, nagnjena je le toliko, da odteka deževnica. Glede na sestavo tal (neprepustnost kamnin) in strmino poti ta ob ustrezni vlažnosti postane spolzka. To je pomembno predvsem za tiste poti, ki potekajo čez mehkejše in neprepustne kamnine. Največkrat je treba tako pot ustrezno utrditi z lesenimi stopnicami. S tem pot zavarujemo pred nadaljnjo erozijo in hkrati preprečimo nevarnost zdrsa. Zelo pomembna je tudi pravilna in redna označitev poti. Obledele markacije prav gotovo niso v ponos markacistu, ki vzdržuje pot. Tudi pomanjkljivo označena križišča ne. Zato je potrebno glede na obstojnost barve take oznake v doglednem času obnoviti. Med označitev poti sodijo tudi ustrezne usmerjevalne table, ki predstavljajo trenutno še največjo pomanjkljivost pri označevanju naših poti. Že Alojz Knafelc je želel, da bi bile te table enotne. Oblika in vsebina usmerjevalnih tabel je sedaj tudi zakonsko določena in predpisana ter prilagojena obliki in vsebini, ki jo poznajo vse ostale evropske alpske države. Tudi kvaliteta izdelanih tabel je na evropskem nivoju, žal pa njihova cena za društva ni najbolj ugodna. O Letnik 35 / številka 2 - 2009 14 Usmerjevalne table v pasu gozda nameščamo na lesene drogove. Pri tem je pomembno, da izberemo dober les; obvezno ga moramo obeliti (olupiti). Primerni so tudi viharniki in posušen les (sušice). Del droga, ki bo v zemlji, obtešemo v konico ter osmodimo ali premažemo z bitumensko smolo. Na spodnji strani nanj privijemo dodatno desko primerne debeline in velikosti, ki preprečuje, da bi nam drog s tablami zasukalo. Na kraju, na katerem bomo privili tablo, ga malo obtešemo, da dobimo nekaj ravne površine. Kadar na isti drog pritrjujemo več tabel, moramo paziti, da jih privijemo na pravo stran. Jamo izkopljemo čim globlje. Drog založimo najprej s kamenjem in nato z zemljo, ki jo dobro steptamo. Okoli droga naložimo kamenje v obliki stožca. V visokogorju pa usmerjevalne table zaradi obstojnosti nameščamo na kovinske drogove. Table pritrdimo z objemkami. Te moramo dobro pritrditi, sicer jih lahko veter ali nepridipravi obrnejo. Med drog in objemko namestimo gumijast trak, da lahko objemko čim bolj stisnemo in s tem preprečimo premikanje. Tabel nikoli ne pritrjujemo z žeblji Le v skrajnem primeru usmerjevalne table pritrdimo na drevesa in še to le na debla, ki niso komercialni les. Table pritrdimo z lesnimi vijaki z matično glavo (M6, M8) za ključ št. 10 ali št. 13, ali s posebnimi drevesnimi nosilci za table. Deblo mora biti primerno debelo, da tabla dobro stoji. Pod tablo in vijake namestimo gumijaste podložke. Po določenem času moramo vijake nekoliko odviti, sicer nam rastoče drevo tablo ukrivi. Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Letos praznujemo 150 letnico Alojza Knafelca, avtorja Knafelčeve markacije in oznak na naših planinskih poteh. Komisija za planinske poti je leto 2009 poimenovala Knafelčevo leto. Poleg vseh drugih aktivnosti, ki se bodo zvrstile je prav, da damo poglaviten poudarek prav urejanju in vzdrževanju planinskih poti. K temu nas ne zavezujeta samo Zakon o planinskih poteh in Statut Planinske zveze Slovenije ampak predvsem planinska etika in tradicija. Komisija za planinska pota Načelnik, Tone Tomše PREDLOG PRIREDITEV V OKVIRU PRAZNOVANJ 150 LETNICE ALOJZA KNAFELCA Naziv prireditve Pripravljalec Izvajalec 1. Izdaja priložnostne poštne znamke in ovitka dne 30. januarja 2009 Pošta Slovenije Pošta Slovenije 2. Predstavitev planinskih poti in dejavnosti markacistov Gospodarsko razstavišče Ljubljana v okviru sejma »Turizem in prosti čas« Komisija za planinske poti 3. »Alojz Knafelc in nadaljevanje njegovega dela« predavanje posneto na CD Maks Kotnik Osnovne šole po Sloveniji v okviru planinskih krožkov 4. Izdaja plakata o Komisiji za planinske poti in dejavnosti markacistov Komisija za planinske poti Komisija za planinske poti 5. Izdaja zloženke o Alojzu Knafelcu in planinskih oznakah Komisija za planinske poti Komisija za planinske poti 6. Promocija Slovenske planinske poti na spletnih straneh (tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku) Komisija za planinske poti Komisija za planinske poti 7. Izdaja zloženke o Slovenski planinski poti Komisija za planinske poti, STO Komisija za planinske poti 8. Okrogla miza: »Planinske poti kot turistični produkt« Komisija za planinske poti, STO, GIZ za pohodništvo, Ministrstvo za gospodarstvo Komisija za planinske poti 9. Okrogla miza »Označevanje planinskih in raznih tematskih poti« Komisija za planinske poti, Slovenska turistična organizacija, Turistična zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije Komisija za planinske poti 10. »Obnovimo planinske poti« Komisija za planinske poti Odbori za planinske poti v MDO In posamezna planinska društva 11. Postavitev označevalnih tabel na poti »Alojza Knafelca«- Dom pri Triglavskih jezerih - Lepa Špica Komisija za planinske poti Komisija za planinske poti 12. Obnova plošče na skali ob jezeru pri koči pri Triglavskih jezerih posvečene Alojzu Knafelcu Komisija za planinske poti Komisija za planinske poti Letnik 35 / številka 2 - 2009 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA ALPINIZEM PODELITEV PRIZNANJ ZA VRHUNSKE DOSEŽKE V ALPINIZ^ MU . Komisija za alpinizem je tudi letos izbrala tri osebe, ki so najbolj zaznamovale alpinistično leto 2008. Najuspešnejši alpinist je postal Andrej Grmovšek, najuspešnejša alpinistka je Tina Di Batista, najbolj perspektiven pa Luka Lindič. Poleg omenjenih so priznanje za vrhunske dosežke v alpinizmu prejeli še: Urban Novak (AO Kamnik), Luka Krajnc (Ao Celje - Matica), Rok Blagus (AO Ljubljana - Matica) in Tomaž Jakofčič (Akademski AO). -^ Alpinisti Andrej Grmovšek (AO Kozjak) - najuspešnejši alpinist datum rojstva: 15. 7.1973 alpinist od leta 1995 Andreja odlikujeta odlična psihična in fizična pripravljenost. V preteklosti se je specializiral za proste ponovitve težkih smeri v stenah Dolomitov in Alp. V zadnjih letih je odličnemu športno plezalnemu nivoju dodal še vrhunski nivo v kombiniranem plezanju. Vse skupaj je združil v letošnji sezoni, ko je najprej prosto ponovil Drujev Severni ozebnik. Nadaljeval je poleti, ko je s stalnim soplezalcem preplezal nekaj odličnih prostih vzponov v Dolomitih. Vrhunec pa je dosegel s prostima ponovitvama v enem zamahu dveh težkih smeri na Grenlandiji. • Alpe: Dru: Direktni severni ozebnik (VI, 6+, M8, 700 m), 2.PP, NP, • Grenlandija: Ulamertorsuaq, War and Poetry (-IX, 1000 m), • Grenladnija: Nalumasortoq, Left Pillar, (IX, 700 m), oboje prvi prosti vzpon smeri v enem zamahu in vse v vodstvu, • Grenlandija: Tinninertuup III, Nalunaq, (VII/VII+, 900 m), PRV, • Grenlandija: Tinninertuup II, Leteči Viking (VIII, 850 m), PRV, • Tofana di Roses: Paolo VI (VIII+/IX-, K, 500 m), NP, • Cima Scottoni: Via Dibone (VIII+/IX-, K, 500 m). Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica) - nagrada za posebne dosežke • Charakusa: Nayser Brakk, Britanska smer (6a, 200 m), • Charakusa: zahodni vrh K7, Anderson-House-Prezelj (ED, 6c, M6, 90°, 2200 m), 1.P, • Dolomiti: Z. Cina, Švicarska smer (7b, 550 m), • Dolomiti: M. Cina, Gelbe Mauer (7b+, 550 m), • Triglav, Bergantova smer (7b+, 350 m), • Osp: Bitka s stalaktiti (8b). Tomaž Jakofčič (Akademski AO) - nagrada za posebne dosežke 17 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije • Aljaska: Mt. Bradley, Season of the Sun (VI, 5+, M6+, 1500 m), 1.P. (100 m prv. M6+), • Aljaska: Mooses Tooth, Ham and Eggs (V, 4+, M5, 900 m), • Aljaska: London Tower: Frezeey Nuts (TD+, 900 m), 1.P, • Alpe: Aig. Rocheuse, Late to say I'm sorry (V, 6, M7, 1000 m), 1.PP, • Alpe: Dru: Direktni severni ozebnik (VI, 6+, M8, 700 m), 3.PP, NP. Aleš Česen (AO Kranj) • Charakusa: Navser Brakk, Britanska smer (6a, 200 m), • Charakusa: zahodni vrh K7, Anderson-House-Prezelj (ED, 6c, M6, 90°, 2200 m), 1.P. Matej Kladnik (AO Kamnik) • Alaska: Mount Frances (3400 m), Smer po SZ grebenu, (IV, 5.8, 60°, 1200 m), • Aljaska: Mount Hunter, Deprivation, (Ag 6/6, M, 1500 m), • Aljaska: Mini - Moonflower, Severni ozebnik (4, 85°, M6, R, 800 m). Dejan Miškovič (AO Ljubljana-Matica) • Karakorum: Muztagh Tower, Slovenska smer-Izgubljena magija (VI, M5, WI 5+, A0, 5070°), PRV, • Alpe: Eiger, Klasična smer (V/V, A0, LK, 1800 m), ZP, • Oman: Hayar Mountains - Jabal Misht, Yel-la Sadike (IV/VII-, V-VI, K, 1000 m). Marko Prezelj (AO Kamnik) • Himalaja: Kanchungtse (Makalu II), Anderson-Prezelj (TD, 900 m), • Droites: Tournie direct/Parnout-Marsigny, (5c, 5/5+, 1200 m). Alpinistke Tina Di Batista (AO Ljubljana-Matica) - najuspešnejša alpinistka datum rojstva: 22.1.1975 alpinistka od leta 1997 Tina Di Batista že vrsto let sodi med najboljše slovenske alpinistke in je gonilna sila ženskega alpinizma pri nas. Tina je tudi v svetovnem merilu prepoznavno ime. Ta sloves si je z letošnjimi vzponi nad Chamonixom še utrdila, saj je kot enakovredna partnerka v navezi opravila vrsto prvih ponovitev, prvih prostih ponovitev ter nekaj izjemno težkih vzponov. S prosto preplezanim Severnim ozebnikom v Druju in drugimi težkimi vzponi prekaša prenekaterega alpinista. Drugi vrhunec pa predstavlja prva ponovitev smeri Season of the Sun na Aljaski. Skupaj z drugimi vzponi je tako ponovno dokazala, da ji v alpskih vzponih daleč okoli ni para. • Aljaska: Mt. Bradley, Season of the Sun (VI, 5+, M6+, 1500 m) 1.p. (100 m prv. M6+), • Aljaska: Mooses Tooth, Ham and Eggs (V, 4+, M5, 900 m), • Aljaska: London Tower: Frezeey Nuts (TD+, 900 m), 1.P, • Alpe: Mt. Blanc du Tacul, Scotch on the Rocks (IV, 7, 450 m), Letnik 35 / številka 2 - 2009 18 Obvestila Planinske zveze Slovenije • Alpe: Aig. Rocheuse, Late to say I'm sorry (V, 6, M7, 1000 m), 1.PP, • Alpe: Gr. Jorasses, Reve emphere d'Alpiniste (V, 5+, M5+, 800 m), 1ZP, • Alpe: Dru: Direktni severni ozebnik (VI, 6+, M8, 700 m), 3.PP, NP. Perspektivci Luka Lindič (AO Celje-Matica) '88 - najperspektivnejši alpinist datum rojstva: 16.5.1988 alpinist od leta 2007 Luka Lindič pleza vsega skupaj 5 let. Še lani je potrpežljivo zbiral kilometre v gorah v klasičnih smereh Kamniško Savinjskih in Julijskih alp. Letos pa so vsa leta treningov in plezanja prišla do izraza. Je alpinist pri katerem se zdi, da stvari tečejo kar nekako same od sebe, nevsiljivo in brez velikega trušča. Že pozimi je z odličnimi prostimi ponovitvami nakazal, da je letos njegovo leto. Nadaljeval je z odličnimi prostimi ponovitvami pri nas in v Dolomitih. Vrhunec pa je dosegel z odpravo v Charakuso na zahodni vrh K7, kjer je s soplezalci opravil prvo ponovitev smeri Anderson-House-Prezelj. Po vrnitvi z odprave je bil spet kmalu v gorah. Ob odličnem temelju športnega in kombiniranega plezanja ima v domačem odseku dostojnega rivala. Prav Luka je bil eden od tvorcev zdravega rivalstva med mladimi alpinisti, ko so letos poleti za šalo ponavljali vedno težje smeri. Za njegova leta izjemno zrel odnos do alpinizma je zagotovilo, da bomo o njem še slišali. • Charakusa: Nayser Brakk, Britansko smer (6a, 200 m), • Charakusa: zahodni vrh K7, Anderson-House-Prezelj (ED, 6c, M6, 90°, 2200 m), 1.P, • Dolomiti: Z. Cina, Švicarska smer (7b, 550 m), • Triglav, Bergantova smer (7b+, 350 m), • Dolomiti: Z. Cina: Raz kortinskih veveric (VIII, 550 m), • Skuta, Sončina direktna (VIII+/-IX, VI), • Rakova Špica, Švicarska smer (V, M7-), ZP. Luka Kranjc (AO Celje-Matica) '86 - nagrada za perspektivne dosežke • ZDA: El Capitan, West Face, (5.11c), • ZDA: Sentinel Rock, Choinard/Herbert (5.11c), • Triglav, Jugov steber + Obraz sfinge (V, IX), • Triglav, Bergantova + Čopov steber, (VIII+/-IX, VI), • Dolomiti: Z. Cina: Raz kortinskih veveric (VIII, 550 m). Urban Novak (AO Kamnik) '86 - nagrada za perspektivne dosežke • Alaska: Mount Frances (3400 m), Smer po SZ grebenu (IV, 5.8, 60°, 1200 m), • Aljaska: Mount Hunter, Deprivation (Ag 6/6, M, 1500 m), • Aljaska: Mini - Moonflower, Severni ozebnik (4, 85°, M6, R, 800 m). Ambrož Bajde (AO Kamnik) '84 • Alaska: Mount Frances (3400 m), Smer po SZ grebenu (IV, 5.8, 60°, 1200 m), • Aljaska: Mount Hunter, French Route (6, 90°, M6, 1500 m), vzpon do vrha, • Aljaska: Denali, pristop. 1.PP, 2.P, O 19 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije OCENA ALPINISTIČNE SEZONE 2008 Za letošnje leto lahko rečemo da gre v zgodovino kot leto, ki ga velja čim prej pozabiti. Ne samo zaradi tragičnih dogodkov minulega leta, ampak ker se je letos prvič pokazala jasna slika alpinistične realnosti tega trenutka. Podobno kot mnogi drugi odmevni, nacionalni, komercialni' športi je tudi alpinizem omejen na uspehe posameznikov. V bodoče lahko v nedogled pritiskamo na te izredne posameznike ali pa sprejmemo, da vedno pač ne gre in da smo vsi samo ljudje. Upam, da bodo to sliko kmalu zagledali tudi na odsekih in bolj sistematično pristopili k vzgoji vrhunskih alpinistov, saj vse prevečkrat perspektivni mladi kadri končajo v raznih ljubiteljskih gorniških druščinah širom Slovenije. Čas je že, da alpinizem dobi ponovno pravo-prvo mesto v vseh alpinističnih sredinah. Najbolj od vsega pa razveseljuje izredna aktivnost mladih, ki so preplezali številne zahtevne smeri in jih le še majhen korak loči od najboljših. Prav ti mladi so največji obet slovenskega alpinizma. V letu 2008 je začel veljati nov sistem kategorizacije, ki je precej spremenil način doseganja mednarodnega in perspektivnega razreda. Pri izpitih za alpiniste se je uvedla Letnik 35 / številka 2 - 2009 O izpitna tura, ki je bila kljub hudim začetnim odporom na koncu lepo sprejeta. Če smo v preteklih letih izbirali med vzponi najvišjega svetovnega razreda je potrebno tokrat priznati, da je izbor potekal stopnico nižje. Vzponi seveda niso slabi, prav nasprotno, gre za izredne dosežke, v marsikaterem pogledu neponovljive in tudi v očeh svetovne javnosti odlično vrednotene. Toda v primerjavi z leti poprej manjka plezalskih in idejnih presežkov. Stalnica mednarodnih sodelovanj sta postala srečanja BMC ter mednarodno srečanje lednih plezalcev v Furnelu. Novost je organiziranje izmenjave z Poljskimi alpinisti, ki so v letu 2008 prišli k nam, letos pa gredo slovenski alpinisti v poljske Tatre. Kljub obilnim snežnim padavinam tik pred taborom je bilo opravljenih zavidljivo število odličnih zimskih vzponov. Tabor za mlade alpiniste v Chamonixu je bil ponovno izveden in je ena najbolje sprejetih akcij KA. Slovenski alpinisti so močno zaznamovali dogajanje nad Chamonixom takoj po novem letu. Najprej 2. prosta ponovitev Severnega ozebnika (VI, 6+, M8, 700 m) v Druju (Andrej Grmovšek-Marko Lukič), nato pa še 3. prosta ponovitev tokrat mešane naveze (Tina Di Batista-Tomaž Jakofčič). Verjetno še dolgo smer ne bo doživela ženske proste ponovitve. Sledijo 1. prosta ponovitev Late to say I'm sorry ter ponovitve drugi težkih kombiniranih 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije smeri. Pri nas pa ob številnih dobrih vzponih izstopa zimska ponovitev Švicarske smeri (Luka Lindič-David Debeljak). Veseli ugotovitev, da je bilo leto 2008 verjetno prelomno za razmah pravega kombiniranega plezanj v gorah pozimi. Če smo bili pretekla leta v Sloveniji vajeni enega ali dveh izjemnih vzponov, pa smo v letu 2008 priča seriji odličnih vzponov mladih alpinistov. Izstopata sicer prosti ponovitvi Obraza sfinge (IX) v Triglavu (Miha Valič-Martina Čufer, Luka Krajnc), a sledi še serija vzponov s težavami do VIII+/-IX. Podobno velja za Dolomite. Težko bi rekli, da so ponovitve Švicarske smeri (VIII+/-IX), Paolo VI (VIII+/-IX) ter Via Dibone (VIII+/-IX) slabi vzponi, zlasti če govorimo o mladih alpinistih, a navajeni smo na več. Edina res temna lisa so letni vzponi v Alpah, saj bi težko izpostavil kakšen vzpon. Kot vsako leto pa so si alpinisti za glavni cilj sezone postavili dosežke na odpravah. Od bližnjih izstopata prosti ponovitvi v enem zamahu smeri War and Poetry ter Left Pillar na Grenlandiji (Andrej Grmovšek). Odljudno območje in občutek osamljenosti potencirata alpinistove občutke, zato je dosežek IX stopnje vrhunsko dejanje. Za piko na i sta alpinista dodala še dva prvenstvena vzpona. Podobno blizu polarnega kroga na Aljaski je bilo kar nekaj lepih vzponov. Najprej je bila opravljena 1. ponovitev Season of the Sun (VI, 5+, M6+, 1500 m) (Tina Di Batista-Tomaž Jakofčič) v Mt. Bradleyu. Sledila je ponovitev legendarne smeri Deprivation (AG 6/6, M6, 1500 m) v Mt. Hunterju (Matej Kladnik-Urban Novak). Izstopa še ponovitev Francoske smeri v isti gori, ki je bila preplezana do glavnega vrha. Himalaja je letos precej razočarala. Irena Mrak je neuspešno poskušala z vzponom v alpskem slogu na Nanga Parbat. Zaradi močnih vetrov so mladi alpinisti na UIAA taboru pod Tukuche peakom s težavo dosegli vrh in tako dobili osnovni vpogled v dogajanja na takih odpravah. Odprava pod Makalu (Marko Prezelj) je iz enakega razloga - močni severni vetrovi, opustila glavni cilj, zahodno steno Makaluja, a so pred tem za aklimatizacijo preplezali novo smer Anderson-Prezelj v sosednjem Kanchungtse (Makalu II). Ekipa mladih alpinistov je dojela, da je včasih bolje ponoviti veliko smer, kot na silo preplezati novo. Ponovitev smeri Anderson-House-Prezelj v zahodnem vrhu K7 je vrhunsko dejanje mladih in perspektivnih alpinistov. Še kakšen vzpon jim je preprečilo žalostno dogajanje na Muztang Towerju. Po preplezani novi smeri Slovenska smer-Izgubljena magija v deviški severni steni se je zgodila tragična nesreča, ki je slovenskim alpinistom za vedno vzela predvsem prijatelja in kolega, pa tudi enega najboljših slovenskih alpinistov zlate generacije. Pavle Kozjek je bil tako z odličnimi vzponi, kot tudi z neprisiljeno, predvsem pa nenapihnjeno medijsko komunikacijo vedno prisoten in kot tak zgled mnogim mladim alpinistom . pravzaprav številnim generacijam alpinistov. Še dobro nismo dojeli tragedije Muztang Towerja, ko nas je doletela nova tragična vest, da nas je pod vrhom Cho Oya za vedno zapustil Miha Valič. Zaradi tragičnih usod dveh vrhunskih alpinistov je pisanje, kaj pomeni leto 2008, polno mešanih občutkov. Vsi vemo, da je alpinizem nevaren, a tudi v isti sapi vsi govorimo, da je ob upoštevanju pravil in ustrezni pripravi ta nevarnost zmanjšana na minimum. Ob nesrečah tako vrhunskih posameznikov pa ostanemo brez besed, pogosto pomislimo na božji prst, usodo, . In kakor koli obrnemo v veselje nam je lahko, da smo poznali Miho in Pavleta, ki sta znala slediti ciljem in živeti polno. Mogoče prav zato njun nasmeh ostaja skrivnosten in hkrati iskren. Načelnik PZVA Peter Mežnar 21 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije ZBORNIK KOMISIJE ZA ALPINIZEM - SLOVENSKI ALPINIZEM 2007 Za vse, ki bi radi kupili zbornik je ta na voljo v založbi Planinske zveze Slovenije. Cena z DDV: 6,00 € Glavna in odgovorna urednica: Anja Peternelj Skice: Urban Ažman Slikovno gradivo: Anja Peternelj Lektoriranje: Matevž Kersnik Oblikovanje in prelom: Anja Peternelj Tisk: Tiskarna Ravnikar, Domžale Izdala in založila: Planinska zveza Slovenije, zap. št. zal. 316, Ljubljana, 2008; za založbo: Božidar Lavrič; naklada: 1100 izvodov Fotografija na naslovnici: Rok Šisemik na drugem bivaku v smeri Perestroika Crack, foto: Miha Hrastelj Avtorji člankov: Peter Mežnar, Tomaž Jakofčič, Gregor Kresal, Jurij Hladnik. Anže Marenče, Miha Valič ISSN 1408-0230 | UDK ... | COBISS.SI ID: * Mehka vezava, 15 cm x 21 cm, 130 strani, barven je le ovitek. SLOVENSKI ALPINIZEM 2007 ZBOKNIK KOMISIJE ZAALNNIZEM PZS KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE PRIZNANJA NAJUSPEŠNEJŠIM ŠPORTNIM PLEZALCEM ZA SEZONO 2008 Po izvrstnih uspehih v zadnjih letih, ki se zdaj vrstijo že eden za drugim, je bilo kar težko verjeti, da se bodo dosežki v minuli sezoni še povečali. Vendar so tekmovalci še enkrat več poskrbeli, da bo tudi leto 2008 zaznamovano z novimi mejniki. Pred odhodom na evropsko prvenstvo v Pariz je bilo seveda realno pričakovati, da se bo ekipa vrnila vsaj z eno kolajno. Domov so jih prinesli pet in Natalija Gros je poskrbela, da je slovensko športno plezanje dobilo še tisto uvrstitev, ki mu je doslej manjkala - naslov evropske prvakinje, za nameček kar dva. Še vedno je ženski del ekipe uspešnejši, brez dvoma pa bo 2008 ostalo zapisano kot leto, ko si je zmago na svetovnem pokalu priplezal prvi slovenski tekmovalec. Za to je poskrbel Klemen Bečan, ki je z ostalimi vrhunskimi rezultati prispeval k temu, da je Slovenija v pokalu narodov v težavnosti osvojila na koncu drugo mesto. Pred nami je bila Avstrija, za nami pa Francija. Letnik 35 / številka 2 - 2009 O Reprezentanca je zabeležila ob koncu leta skupno kar 26 uvrstitev na zmagovalne stopničke (od tega 7 zmag), kar je največ doslej. Zelo je pomembno, da se je število prejemnikov kolajn na tekmah najvišjega ranga povečalo in v preteklem letu je to uspelo kar petim tekmovalkam oziroma tekmovalcem. Mladinska reprezentanca je v čedalje hujši konkurenci na svetovnem prvenstvu v daljni Avstraliji uspela uvrstiti v finale štiri tekmovalce, v skupnem seštevku evropske mladinske serije, ki sicer šteje za evropsko prvenstvo, pa je imela devet tekmovalcev med deseterico najboljših v treh starostnih kategorijah. Ob številnih vrhunskih uvrstitvah je bilo v minulem letu opravljenih kar lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med njimi je treba brez dvoma izpostaviti prvi ženski vzpon z oceno 8c+. Pod njega se je podpisala Natalija Gros, ki je tako ena redkih v svetu s preplezano smerjo takšnih težav. Ob vseh teh uspehih nismo pozabili na skrb za izobraževanje strokovnih kadrov, urejanje naravne plezalske infrastrukture, vzgoje 22 Obvestila Planinske zveze Slovenije Priznanja najuspešnejšim v letu 2008 Komisija za športno plezanje je ob koncu letošnje sezone sklenila, da kot običajno razglasi najuspešnejšo športno plezalko in plezalca, poleg tega pa podeli še tri priznanja za vrhunske dosežke ter osem priznanj mladim perspektivnim plezalcem za dosežene rezultate na tekmah svetovnega mladinskega prvenstva in skupnega seštevka evropske mladinske serije. Najuspešnejša športna plezalka NATALIJA GROS Z odločitvijo, da nastopa na največjih tekmah v obeh disciplinah, je nadaljevala tudi v lanski sezoni. In to zelo uspešno. V cirkusu svetovnega pokala je bila namreč ena redkih tekmovalk, ki je osvojila zmagovalne stopničke tako v težavnosti kot tudi v balvanih. Višek njene sezone sta bila brez dvoma dva naslova evropske prvakinje. V Parizu ji ni bila v balvanskem plezanju kos nobena konkurentka, skupaj s četrtim mestom v težavnosti pa je prepričljivo osvojila še naslov najboljše v kombinaciji. Temu je potem ob koncu sezone sledilo še tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih. Prav gotovo pa je potrebno še posebej poudariti, da je v lanskem letu kot prva plezalka v Sloveniji uspela preplezati smer z oceno 8c+. Najuspešnejši športni plezalec KLEMEN BEČAN Tudi on se je odločil, da bo na največjih tekmah poskusil nastopati tako v težavnosti kot tudi v balvanih. Šlo mu je izvrstno, saj si je priboril finale v obeh disciplinah. Prvi višek sezone je bilo tretje mesto v težavnosti na svetovnem pokalu v Chamonixu. Sledil je naslednji in sicer je vrhunsko formo v težavnosti in balvanih kronal z bronasto kolajno na evropskem prvenstvu v kombinaciji. Prav za konec sezone pa je vsem nam, še najbolj pa verjetno sebi, pripravil neizmerno veselje. Na finalni tekmi v Kranju mu je pred nabito polno dvorano uspelo tisto, kar sanja vsak vrhunski športnik - zmagati svetovni pokal pred svojimi navijači. Tako je izredno uspešno leto v skupnem seštevku končal med peterico najboljših plezalcev sveta. 23 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Priznanja za vrhunske dosežke na tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih Mina Markovič Po zmagi na prestižnem mastru v Serre Chevalierju je v Imstu prvič okusila slast zmage v svetovnem pokalu. Sledilo je drugo mesto na še enem največjih mastrov v Arcu in še dvakrat stopničke svetovnega pokala. Iz evropskega prvenstva v Parizu se je vrnila z bronasto kolajno, prav tako pa ji je pripadla bronasta kolajna v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. Katja Vidmar Za njo je najboljša sezona doslej. Na tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju je bila dvakrat druga, na mastru v Arcu pa tretja. Trem stopničkam pa je na evropskem prvenstvu dodala še peto mesto. Maja Vidmar Zaradi poškodbe je izpustila prvi del sezone, vendar je bila njena vrnitev bleščeča. V svetovnem pokalu dve zmagi, eno drugo in eno tretje mesto, srebrna je bila na evropskem prvenstvu, prav tako druga na mastru v Arcu in ob koncu sezone je osvojila še drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. Priznanja perspektivnim za rezultate na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropski mladinski seriji ter za vzpone v naravnih plezališčih Jure Bečan Četrto mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije, šesto mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu, uvrstitev v polfinale svetovnega pokala v Kranju in opravljen vzpon z oceno 8c Leja Kos Sedmo mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije in deveto mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu Patricija Levstek Osmo mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije in sedmo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu Neža Meglič Osmo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu Gašper Pintar Šesto mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije in šesto mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu Urban Primožič Sedmo mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije Jure Raztresen Peto mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije Izidor Zupan Peto mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije, opravljen vzpon z oceno 8a+ na pogled in 8c z rdečo piko Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Diplome za nove trenerje športnega plezanja pa so prejeli: Jani Abe (ŠPO Domžale), Klemen Bečan (ŠPO Tržič), Jomaž Bevk (ŠPO Domžale), Urh Čehovin (PD Krimper), Bogdan Gerželj (PK Divača), Jure Golob (ŠPO Rašica), Asja Gosar (PK Divača), Gorazd Hren (Šaleški AO), Matjaž Jeran (DRPK), Polona Juričinec (Akademski AO), Martina Mali (ŠPO Domžale), Simon Margon (PK Divača), Uroš Pavlič (ŠPO Domžale), Aleš Pirc (ŠPO Rašica), Rok Šisernik (AK Slovenj Gradec), Anže Štremfelj in Blaž Zazvonil (oba AO Kranj) KOLEDAR PZS Ostalo je še nekaj planinskih koledarjev za leto 2009. Zainteresirana planinska društva obveščamo, da jih lahko prevzamejo na Planinski zvezi Slovenije. KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Alpinistična odprava Tukuče peak (6920 m) 2008 - kronološko poročilo Tudi letos je KOTG PZS organizirala tabor za mlade alpiniste v Himalaji, katerega se je udeležilo dvanajst Slovencev. V preteklosti je bil cilj odprave 7075m visoki Satopan v garvalski Himalaji na severu Indije, letos pa se je KOTG odločila za vrh Tukuče v pogorju Daulagirija v nepalski Himalaji. Odprava je bila namenjena mladim perspektivnim alpinistom za nabiranje prvih izkušenj v visokih gorah Himalaje. Člani odprave: Matjaž Šerkezi - vodja odprave, Miha Habjan - tehnični vodja, Andrej Pahovnik, Davor Rozman, Igor Kremser, Jan Pinter, Jernej Knop, Karel Završnik, Luka Ajnik, Marsel Šnepf, Matevž Jerman in Matjaž Dušič. Spremljevalna ekipa: Zvezni oficir Ishwar Poudel, sirdar Padam Tamang, kuhar, pomočnik kuharja, nosač med bazo in Marpho. Trajanje odprave: 02. 10. 2008 - 08. 11. 2008 25 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Tukuče peak, 6920 m Časovni potek odprave: 02. 10. Odhod z Brnika do Moskve. 03. 10. Moskva - Delhi. 04. 10. Delhi - težave z birokracijo, ker smo imeli nepotrjene letalske vozovnice. 05. 10. Delhi - težave z birokracijo, ker smo imeli nepotrjene letalske vozovnice. Popoldan polet proti Katmanduju. Še isti dan Šerkezi uredi birokracijo na Ministrstvu za turizem in pridobi vsa potrebna dovoljenja za vrh. 06. 10. Priprava opreme za odpravo. 07. 10. KTM - Pokara - Beni, ki je naše izhodišče proti baznemu taboru. 08. 10. Trek Beni - Tatopani (1190 m). 09. 10. Trek Tatopani - Gasa (2010 m). 10. 10. Trek Gasa - Marpha (2670 m). 11. 10. Trek Marpha - Yak Karka (3680 m). 12. 10. Trek Yak Karka - Baza Hidden valley (5040 m). Jernej Knop ostane na Yak Karki zaradi težav s prebavo. Letnik 35 / številka 2 - 2009 26 Obvestila Planinske zveze Slovenije Profil poti 13. 10. Baza. V bazo pride tudi Jernej Knop. Kremser, Pahovnik in Dušič se dvignejo za 100 v. m. 14. 10. Habjan, Završnik in Šerkezi gredo na French pass (5360 m). Šerkezi nadaljuje na koto 5824 m proti Sita Chuchuri (6611 m). Snepf gre na nemški T1 (5650 m). Jerman in Rozman gresta na mali Tukuče peak do višine 5500 m. 15. 10. Habjan, Kremser, Završnik, Knop in Šerkezi se povzpnejo na Dampus peak. Habjan in Knop obrneta na vršnem grebenu (5800 m). Ajnik, Dušič, Pahovnik in Pinter gredo na Dampus peak, kjer na višini 5750 m postavijo šotor in prespijo. 16. 10. Ajnik, Pahovnik in Pinter gredo na vrh Dampus peaka (6012 m). Dušič sestopi v bazo. Jerman in Rozman se dvigneta do višine 5750 m proti nemškemu T1. Snepf se povzpne na višino 5700 m proti Dampus peaku. 27 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Proti vrhu Dampus peaka. 17. 10. Počitek v bazi za vse člane. 18. 10. Habjan, Dušič, Knop, Završnik, Kremser in Šerkezi postavijo v zelo slabem vremenu dva višinska šotora na višini 6000 m na Tukuče peaku (slovenski T1). Habjan in Završnik se vrneta v bazo, ostali štirje prespijo na T1. Ostali člani počivajo v bazi. 19. 10. Dušič, Knop, Kremser in Šerkezi se vrnejo v bazo. Šnepf gre to nemškega T1. Rozman in Jerman se povzpneta do našega T1 in tam prespita. Ob 10. 30 uri gredo iz baze Pahovnik, Ajnik in Pinter z namenom da brez spanja na T1 dosežejo vrh Tukuče peaka. Pinter zaradi mraza ostane v T1, Pahovnik in Ajnik nadaljujeta po grebenu proti vrhu. 20. 10. Pahovnik in Ajnik nadaljujeta po grebenu vse do opasti na vrhu grebena, ki ju ustavi, ker nimate ustrezne opreme (vrvi in sablje). Sestopita v bazo. 21. 10. Po spoznanju, da vzpon po grebenu zaradi naklonine, snežnih razmer, vetra in vršne opasti ne bo tako enostaven kot smo planirali se odločimo, da težja mesta opremimo z vrvmi, ki so jih na gori pustile druge odprave. Habjan, Kremser, Završnik, Knop, Dušič in Šerkezi gredo do T1 in s seboj nesejo vrvi in ostalo opremo. Gredo do višine 6360 m in napeljejo 40 m vrvi. O Letnik 35 / številka 2 - 2009 28 Obvestila Planinske zveze Slovenije Na grebenu. 22. 10. Jerman, Rozman, Pinter, Pahovnik in Ajnik gredo na T1. Ostali počivajo v bazi. 23. 10. Šnepf se povzpne na Dampus peak. Jerman, Rozman in Pinter zaradi mraza in slabega počutja sestopijo v bazo. Ajnik in Pahovnik ob 15 uri dosežeta glavni vrh Tukuče (6920 m) in sestopita v bazo. Habjan, Završnik, Kremser, Dušič, Knop in Šerkezi gredo na T1. 24. 10. Habjan, Završnik, Dušič in Šerkezi se lažje zastrupijo s plinom (gorilnik ni dobro izgoreval, ker je bil pokvarjen). Habjan, Dušič, Kremser in Završnik sestopijo v bazo. Šerkezi vseeno nadaljuje z vzponom na vrh in skupaj s Knopom ob 13. uri doseže Zahodni vrh Tukuče (6890 m). Še isti dan se vrneta v bazo. 29 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije 25. 10. Pinter, Zavrsnik in Knop se povzpnejo na Tapa peak (6000 m). Rozman in Jerman se povzpneta na Dampus peak. Habjan in Dusic se povzpneta na Dampus pass (5100 m). 26. 10. Vsi člani počivajo v bazi. 27. 10. Vsi člani počivajo v bazi. 28. 10. Ajnik, Pahovnik in Dušič gredo na French pass in naprej proti Sita Chuchuri. Gredo z namenom, da bi vstopili v SV steno Sita Chuchure. Prespijo na višini 5400 m. Habjan, Kremser, Završnik, Jerman, Rozman in Šnepf gredo na T1, kjer prespijo. 29. 10. Ajnik in Dušič gresta pod steno Sita Chuchure, kjer zaradi pršnih plazov ugotovita, da razmere za vzpon niso primerne. Skupaj s Pahovnikom se dvignejo na koto 5824 m, nato pa se vrnejo v bazo. Habjan, Kremser, Završnik, Rozman, Jerman in Šnepf se vzpnejo proti vrhu Tukuče peaka. Zaradi orkanskega vetra Jerman, Rozman in Šnepf obrnejo na grebenu (6400 m). Habjan, Završnik in Kremser nadaljujejo z vzponom, a zaradi vetra obrnejo na višini 6620 m. Vseh šest podre T1 in sestopi v bazo. 30. 10. Pospravljanje baze. Prihod nosačev. 31. 10. Odhod iz baze proti Marphi. 01. 11. Marpha Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije 02. 11. Trek Marpha - Jomoson. 03. 11. Polet z letalom iz Jomosoma do Pokre in z avtobusom v Katmandu. 04. 11. Katmandu 05. 11. Katmandu 06. 11. Katmandu. 07. 11. Odhod proti Delhiju in Moskvi. 08. 11. Prihod na letališče Jožeta Pučnika in zaključek odprave. o O Člani odprave Kratka sporočila iz Nepala: soboto, 8. novembra 2008 ob 18.15 (let iz Moskve SU 405Q) se na letališče Jožeta Pučnika vrača uspešna alpinistična odprava na Tukuche peak (6920 m) v Himalaji. Odprava je bila namenjena mladim perspektivnim alpinistom in organizirana pod okriljem Komisije za odprave v tuja gorstva PZS. 30.10.2008 Miha Habjan, Karel Završnik, Igor Kremser, Marsel Šnepf in Davor Rozman, ki so se včeraj napotili proti vrhu, so se zaradi orkanskega vetra (Habjan, Završnik, Kremser) obrnili na 6600m, ostali na 6400m. Sedaj so vsi v bazi. Jutri odhajamo proti Marphi. V Katmandu bomo prispeli 3. novembra. 31 O Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Po podatkih pa smo edini letos prišli na vrh. Srečno in lep pozdrav, Matjaž Šerkezi 24.10.2008 Včeraj sta A. Pahovnik in L. Ajnik osvojila centralni vrh Tukuche Peaka (6920 m). Danes pa J. Knop in M. Šerkezi zahodni vrh Tukuche Peaka (6890 m). Ostali odnehali zaradi mraza, nekateri pa zaradi blage zastrupitve s plinom. Trenutno vsi v bazi v normalnem stanju. Lep pozdrav, Matjaž 22.10.2008 Včeraj smo na višino 6300m znosili vso opremo za nadelavo vršnega dela grebena, ki se je izkazal za težji oreh kot smo sprva pričakovali. Posebno izstopni del, ki je med 70 in 80 st. in ga zapira opast. Razmere na gori so zaenkrat dobre, razen vsakodnevnega vetra in dokaj nizkih temperatur. V tem trenutku na goro odhaja ekipa petih, ki bo jutri poskusila pot proti vrhu. Ostali ji sledimo jutri proti T1 in v petek na vrh. Aklimatizirani smo dobro. Lep pozdrav v Slovenijo, Matjaž Šerkezi 17.10.2008 Danes smo v bazi. V zadnjih dveh dneh smo se Karel, Igor, Matjaž Š., Jan, Luka in Andrej povzpeli na 6080m visoki Dampus Peak, ostali pa so opravili aklimatizacijo do višine 6000m. Počutje članov odprave je dobro. Trenutno se pripravljamo za naskok na glavni cilj. Pozdrav v Slovenijo izpod Tukuche Peaka od 12 "kosmatih jetijev", Matjaž Šerkezi 14.10.2008 Pozdrav iz baze! Danes smo opravili prve aklimatizacije. Jutri gremo proti Dampus Peaku, potem pa dva dni počitka. 13.10.2008 Včeraj smo prispeli v bazo na višini 5060m. Še vedno čakamo nekaj opreme. Jutri prve aklimatizacije. Počutje med člani odprave odlično. 06.10.2008 Po treh dneh prekladanja na Delijskem letališču in borbe z birokracijo nam je uspelo pripotovati v Kathmandu šele včeraj popoldan. Takoj po prihodu smo začeli pripravljati stvari za na pot. Čakalo me je še pet ur birokracije na Ministrstvu za turizem, kjer smo dobili dovoljenje za na vrh. Danes pa smo večino dneva pripravljali tovore za nosače, ker jutri odhajamo na pot. Končno proti hribom. Čaka nas cel dan vožnje proti Beniju, kjer je naše izhodišče proti B.C. Razpoloženje med fanti je dobro in se odlično razumemo. Potrla nas je le novica, da med nami ni več Mihe Valiča. Žal. Lep pozdrav v Slovenijo. Pa kjerkoli je že, Matjaž Šerkezi Zaključek (tehnično poročilo, Miha Habjan): Kot v preteklosti je tudi letos PZS (KOTG) organizirala odpravo za mlade alpiniste, brez izkušenj v visokih gorah Himalaje. Namen take odprave je spoznati mlade alpiniste s potekom in logistiko odprave, prilagajanje in delovanje na visoki nadmorski višini, spoznati taktiko in način plezanja, se spoznati med seboj in osvojiti vrh. Konec koncev je cilj tudi spoznati gorstvo Himalaje in njene mnogo številčne možnosti plezanja ter osvajanja vrhov. Cilj odprave je bil 6920m visoki Tukuche peak, ki se nahaja v skupini Dhaulagirijev v nepalski Himalaji. V bazi smo preživeli 19 dni. O Letnik 35 / številka 2 - 2009 32 Obvestila Planinske zveze Slovenije Prva preizkušnja odprave je bila aklimatizacija na višino baze. S 2700m (Marpha) smo se dvignili na Yak Kharko (4200m), prespali, naslednji dan pa preko Dhampus pass-a prispeli v bazni tabor (Hidden Valley, 5000m). Ta hitri vzpon v bazo se je nekaterim poznal še kar nekaj dni. Prve aklimatizacije smo opravljali na okoliske vrhove, ki segajo malo preko 6000m. Ob prvem poizkusu proti vrhu (direktno z baze na vrh), se je izkazalo, da je vršni greben zaradi izpostavljenosti in snežnih razmer (tudi vršna opast vzdolž celotnega grebena) bolj zahteven kot smo pričakovali. V naslednjih naskokih na goro smo nekaj ključnih mest opremili s fiksnimi vrvmi (ne več kot 200m. Vrvi smo našli na gori). Ob naskoku na vrh se nas je četverica zastrupila s plinom, tako, da nismo bili sposobni za nadaljnji vzpon. Ob zadnjem naskoku šesterice na vrh, pa nas je z višine 6600m v dolino odgnal resnično orkanski veter. Vrh so dosegli štirje člani. Dva člana sta dosegla glavni vrh, dva zahodni vrh. Tisti fantje, ki so bili vseskozi zdravi in so se hitro aklimatizirali, so se na gori nagarali. Nekateri smo na goro odšli 4x. Skupaj z aklimatizacijami je bilo to do 7x nad bazo. Gora z grebenom naše smeri se je izkazala za dokaj težavno glede na razmere. Morda smo, polni plezalnih planov, smer pristopa na goro celo malo podcenjevali. Razen nekaj dni slabšega vremena je bilo vreme lepo. Resnična težava je bil nenehni močan veter, ki je pihal čisto vsak dan, na gori nekaj dni zelo zelo močno. V času našega bivanja v bazi so vrh Tukuche peaka naskakovale se tri odprave, vse neuspešno. Vsi fantje so pokazali veliko pripravljenost za delo, tekom cele odprave, v bazi in na gori. Morda je nekaj posameznikom zmanjkalo nekaj motivacije in samozavesti. Sicer pa smo bili odlična ekipa, homogena, polna E in zelje po plezanju, pripravljena na timsko delo, pod odličnim vodstvom Matjaža Serkezija. S tehničnega vidika lahko odpravo ocenim za uspešno. Vsi fantje so spoznali odpravarstvo, Himalajo in dejstvo, da lahko funkcionirajo na višini. Žal je nekaterim zmanjkalo tudi nekaj sreče, da bi dobili piko na i - vrh. Spet so se pokazale izkušnje z zahodnih in centralnih Alp. Fantom dajo prepotrebne izkušnje ter znanje, voljo in motivacijo, samozavest. Sicer že obrabljena fraza, pa vendar, po moje brez teh izkušenj ne bi smelo biti himalajskih odprav. Zavedanje mladih alpinistov o svoji lastni sposobnosti funkcioniranja na visoki nadmorski višini je nujno za kakršnokoli nadaljnjo resnejšo aktivnost v visokih gorah. Zato menim, da so take odprave koristne, nujne. Poleg tega pa se tako pri nekaterih posameznikih prebudi zelja po "se Himalaje", kar je odlična motivacija za plezanje v prihodnje. Za ostalo bo pokazal čas. Še enkrat se lepo zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi odprave: PZS (KOTG), Gradbeno podjetje Radlje d. d., CNC d.o.o., Občina Lovrenc na Pohorju, Ulbrich vzdrževanje d.d., Ideal d.o.o., Franc Levc s.p., Košir Niko s.p., BSH hišni aparati, FIRST -rototehnika, Zavarovalnica Maribor, Slovenijales trgovina, Meltal d.o.o., UKC MB, Imagine d.o.o., Akademsko PD Kozjak, Akropola, Litostroj, Komplast d.o.o., Sanks d.o.o., AHA Emmi d.o.o., Kogovšek konstrukcije, Štore Steel, PD Gornji Grad, Občina Luče, Etaline d.o.o., Cestar d.o.o., Rosten Jure s.p., Novak Jože s.p., Občina Nazarje, Schwab d.o.o, Komunalno podjetje Gornji Grad, BTC d.d., PBS d.d., Krka d.d., Občina Mozirje, Rodeo team d.o.o., Obnova Kočevje d.o.o., AO PD Kamnik, Foto Bobnar Kranj, Mammut, T.E.R.R.A. MSG d.o.o. Ljubljana, 23. 01. 2009 Matjaž Šerkezi 33 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije SPOMINSKI TABOR- ODPRAVA EVEREST (1979-2009) Spoštovani! Maja letos bo minilo 30 let odkar smo Slovenci prvič stopili na najvišjo goro sveta Everest in prvi preplezali njeno najtežjo smer- Zahodni greben. V spomin in počastitev tega dogodka bo Planinska zveza Slovenije, skupaj s svojo Komisijo za odprave v tuja gorstva pripravila jubilejno odpravo v področje Everesta, njeni člani veterani z uspešne odprave leta 1979 pa se bodo skušali povzpeti na nekaj okoliških vrhov. Med drugim je v načrtu vzpon na sedemtisočak Pumori, na šesttisočak Imja Tse, podprli bomo pa tudi udeležbo Slovenke pri mednarodni odpravi na Everest. Ob tem bomo posneli tudi film o Everestu, kot del serije Velikani Himalaje, ki jo pripravlja TV Slovenija. Film bo na sporedu jeseni, ko bomo pripravili tudi glavno slovesnost ob 30- letnici tega pomembnega dogodka. Tabora se bo udeležilo 15 do 20 alpinistov, stroški na posameznika so okoli 3000 €, posebej pa so še stroški dovoljenja in zveznega oficirja za Pumori € 9000 in podporo vzponu na Everest € 7000, vse skupaj € 70.000. Predvidevamo tretinsko pokrivanje stroškov: 1/3 udeleženci, 1/3 Planinska zveza Slovenije (KOTG) in 1/3 sponzorji. Zato vas prosimo, za primeren prispevek k temu pomembnemu jubileju slovenske alpinistične zgodovine. Lahko podprete posameznega člana ali pa podporo nakažete na TRR Planinske zveze Slovenije: 05100-801048957 sklic 109240-2009. V upanju na vašo naklonjenost se zahvaljujemo za pozornost in vas lepo pozdravljamo. Načelnik KOTG Predsednik PZS Tone Škarja Franci Ekar KOMISIJA ZA GORSKO REŠEVANJE PRI PZS ZA VAŠO VARNOST NA GORSKIH POTEH Komisija za gorsko reševanje pri Planinski zvezi Slovenije je v sodelovanju in z donatorstvom Mobitela d.d. izdala zloženko "Za vašo varnost na gorskih poteh". V njej boste našli kako najbolj učinkovito in koristno uporabljamo mobilni telefon na gorskih poteh. Zloženka je izdana v 15.000 izvodih in je na voljo brezplačno na Planinski zvezi Slovenije in Planinskih društvih za vse obiskovalce gora. Strokovni tekst je bil pripravljen skupaj z avtorji Komisije za gorsko reševanje pri Planinski zvezi Slovenije Danilom Škerbinekom, Dragom Horjakom in strokovnimi sodelavci Mobitela. Letnik 35 / številka 2 - 2009 34 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKI VESTNIK Alpe, kot jih vidijo ptice -CENEJE ZA NAROČNIKE PLANINSKEGA VESTNIKA - PRVA KNJIGA s popolnoma novimi aerofotografijami celotne alpske verige v 8 državah - IZJEMNO VELIKA KNJIGA ZA NEVERJETNO NIZKO CENO - 512 strani - 200 obojestranskih fotografij - BESEDILO je napisalo 19 strokovnjakov - poštnina za knjigo znaša 5,00 € - po prejemu naročilnice vam PanAlp d.o.o. pošlje položnico za plačilo - knjiga izide 10. aprila 2009, dostavimo pa vam jo v nekaj dneh po izidu Cena v prednaročilu (DDV je vključen): 44,91 € ZA NAROČNIKE PLANINSKEGA VESTNIKA (DDV je vključen): 42,41 € - VODNIŠKI KOTIČEK ZAPISNIK ZBORA VODNIKOV 2008, ki je bil v soboto, 22. 11. 2008, ob 09. uri v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu Prisotni delegati: Andreja Barl (PD Slovenj Gradec), Miro Breg (PD Večer), Ivan Cigale (PD Ravne na Koroškem), Stanka Čoh (PD Oplotnica), Jožef Dobnik (PD Bricnik Muta), Stanko Dolenšek (PD Iskra Kranj), Jurij Drev (PD Šoštanj), Viktor Frangež (PD Železničar Maribor), Marjan Golja (PD Gornja Radgona), Marko Goršič (PD Podpeč-Preserje), Ernest Gradišar (PD Vevče), Stanislav Jerebic (PD Litija), Marjan Jug (PD Litija), Vesna Juvan (PD Podpeč-Preserje), Jože Kamenšek (PD Slovenske Konjice), Franc Kocbek (PD Miklavž), Blaž Kodelja (PD Ajdovščina), Marinka Koželj Stepic (PD Integral), Janez Kugonič (PD Šoštanj), Miroslav Lapajne (PD Idrija), Slavica Laznik (PD Škofja Loka), Martin Luzar (PD Novo mesto), Boris Madon (PD Žirovnica, VK), Anton Markovič (PD Novo mesto), Janko Marn (PD Pošta in Telekom Ljubljana), Drago Metljak (PD Ljubljana-Matica), Zdenka Mihelič (PD Ribnica), Izidor Močilnik (PD Prevalje), Bojan Pustotnik (PD Blagovica), Ladka Stranščak (OPD Koper), Jože Šega (PD Slovenska Bistrica), Slavko Škrubej (ZZV Celje), Franc Trstenjak (PD Drava Maribor), Jože Varl (PD Radovljica), Mara Vidic (PD Tolmin), Martin Vimpolšek (PD Brežice), Janez Volkar (PD Kamnik), Ana Založnik (PD Šmarje pri Jelšah), Peter Zmrzlikar (PD Komenda), Albin Žnidaršič (PD Železničar Ljubljana). Ostali prisotni: Stanislava Boljat (PD Tolmin), Milena Brešan (PD Tolmin, PKR), Ivan Eder (PD Maribor-Matica, PU), Katarina Filipič (PD Cerkno, VK), Ruža Tekavec (PD Pošta in Telekom Ljubljana), Janez Uršič 35 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije (PD Komenda, VK), Uroš Vidovič (PD Ptuj, podpredsednik PZS), Veronika Susman-Šegatin (strokovna sodelavka VK). Seznam prisotnih je priloga 1 k arhivskemu zapisniku. Gradivo za Zbor vodnikov je obsegalo: - Vabilo za Zbor vodnikov 2008; - Poslovnik o delu Zbora vodnikov PZS; - Poročilo o delu VK PZS in podkomisij za leto 2008; - Predlog sprememb pravilnikov. Dnevni red Zbora vodnikov: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in organov Zbora vodnikov 2008; 2. Poročilo verifikacijske komisije; 3. Sprejem Poslovnika o delu Zbora vodnikov; 4. Poročilo o delu VK PZS in podkomisij za leto 2008; 5. Razprava o poročilih; 6. Potrditev programa dela VK in finančnega načrta VK; 7. Spremembe pravilnikov; 8. Razno. K 1. TOČKI Načelnik VK Boris Madon je pozdravil navzoče in predlagal delovno predsedstvo: - Marinka Koželj Stepic, delovna predsednica; - Martin Luzar - član; - Jože Kamenšek - član. Predlog je bil soglasno sprejet Delovna predsednica Marinka Koželj Stepic je predlagale organe Zbora vodnikov 2008: - verifikacijska komisija: - Drago Metljak, predsednik verifikacijske komisije; - Franc Trstenjak, član; - Izidor Močilnik, član; - zapisnikar: Katarina Filipič; - overovatelja zapisnika: - Jože Varl; - Peter Zmrzlikar. Predlog je bil soglasno sprejet. Marinka Koželj Stepic je predlagala sprejem dnevnega reda Zbora vodnikov, na katerega ni bilo pripomb. V imenu predsedstva PZS in predsednika mag. Francija Ekarja je Zbor vodnikov pozdravil mag. Uroš Vidovič, podpredsednik PZS, ki je zadolžen tudi za VK. Poudaril je, da je predsedstvo PZS enotno in v celoti podpira predsednika in zavrača vsa podtikanja in manipulacije, ki jih je v zadnjem času zelo veliko. Med planinci nikoli ni bilo nestrpnosti, le enotni bomo lahko prenesli dediščino, ki smo jo prejeli, tudi našim zanamcem. Nikakor ne smemo dovoliti »delovanja ulice«. Pohvalil je delo VK v zadnjem letu, posebej še delo načelnika Borisa Madon, ki je zelo prizadeven. Programi VK so dobri, najbolj pomembno je izobraževanje. Glede na to, da smo vsi prostovoljci, je še kako važno zavarovanje strokovnih delavcev v planinstvu, kjer so sprejeti novi pogoji. O Letnik 35 / številka 2 - 2009 36 Obvestila Planinske zveze Slovenije K 2. TOČKI Poročilo verifikacijske komisije: od skupno 52 glasov je bilo prisotnih 40 delegatov ali 76,92 %, za sprejetje sklepa je bilo potrebnih 27 glasov. Zbor vodnikov je bil sklepčen in je lahko začel z delom. O Poročilo verifikacijske komisije je priloga 2 k arhivskemu zapisniku. K 3. TOČKI Na 34. člen Poslovnika o delu Zbora vodnikov je imel pripombo Ivan Eder, ki je predlagal, da se črta besedica »vzdržan«. Podprl ga je tudi Marko Goršič. S to spremembo se ni strinjal Bojan Pollak, ki je predlagal spremembo roka za dostavo poročil na 21 dni oz. kasnejši termin Zbora vodnikov. Sklep 3/1: 10. člen poslovnika: rok za dostavo gradiva za zbor se spremeni s 30 na 21 dni. Sklep je bil sprejet z večino glasov. Sklep 3/2: Predlog za spremembo 34. člena poslovnika se zavrne. ZA: 14 glasov; PROTI: 24 glasov. K 4. TOČKI: Poročilo o aktivnostih Vodniške komisije pri PZS za leto 2008, skupaj s poročilom Podkomisije za usposabljanje VK PZS in poročilom o delu Podkomisije za kategorizacijo in registracijo VK PZS ter delnim finančnim poročilom, so delegati prejeli skupaj z vabilom in je priloga 3 k arhivskemu zapisniku. Nekaj poudarkov iz poročila: zaradi odstopa Iztoka Rojca je bil na lanskem Zboru vodnikov izvoljen nov načelnik VK PZS. Zato je tudi prišlo do spremembe sestave članov komisije. VK PZS je na svoji prvi seji potrdila Janeza Uršiča, PD Komenda. VK PZS se je ukvarjala predvsem z zadevami, ki so ji bile naložene na zadnjem Zboru VPZS: - vključevanje PZS in s tem vodnikov v interesno skupnost za pohodništvo Slovenije; - večja prepoznavnost vodnikov: izdelana je bila zgibanka, vodništvo pa se je večkrat tudi pojavilo v medijih; - v zavarovalnem obdobju 2009-2011 smo vodniki vključeni v zavarovanje strokovnih kadrov PZS pri opravljanju dejavnosti v okviru PZS; - pripravljena so priznanja VK in vodniški našitek;, - sklenjen je dogovor z ostalimi komisijami PZS o izdaji enotne knjižice z razpisi tečajev in izpopolnjevanj za leto 2009; - v izdelavi je nova spletna stran vk.pzs.si. Nedokončanih je še kar nekaj nalog: - priprava programa za prehod mentorja planinskih skupin v vodnika kategorije A - je ostalo pri pogovorih; - teče dogovor o pripravi smernic programov dodatnih standardov po UIAA za dopolnitev programa za vodnika kategorije C z vključitvijo ledeniških tur; - do konca leta naj bi bil pripravljen 2-3-urni program, ki obravnava temo Vodenje oseb z motnjami v osebnostnem razvoju. Še posebej se je načelnik VK PZS Boris Madon zahvalil strokovni sodelavki Veroniki Susman-Šegatin za vsestransko strokovno pomoč. Finančno poročilo: VK PZS je edina komisija brez finančnih sredstev (o sredstvih odloča KUP), zato poročilo zajema le stroške, ki se nanašajo na delovanje VK, ne pa tudi stroškov za usposabljanja in izpopolnjevanja. Pri analizi tečajev, ki sta jo naredila načelnik VK in strokovna sodelavka, se O 37 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije ugotavlja, da so v glavnem vsi tečaji v minusu (razen dveh). Pri izpopolnjevanjih je situacija nekoliko boljša. Podkomisija za kategorizacijo in registracijo: na dan 31. 10. 2008 je bilo kategoriziranih 2801 VPZS, registriranih VPZS pa 1429, od tega A=580, AB=258, AD=33, ABC=0, ABD=325, ADG=6, ABDG=65, ABCD=9, ABCDG=10, ABCDE=3, ABCDEG=4, ABCDEGH=5, ABCDEGHI=0, A-K=6, registriranih je bilo tudi 125 pripravnikov za kategorijo A. Podkomisija za usposabljanje: načelnik Ivan Eder je poudaril, da ima zanimanje za izobraževanje v zadnjih treh letih trend naraščanja, še posebej pri tečaju A. V letu 2008 je bilo na tečajih 227 udeležencev. Izpopolnjevanj se je udeležilo 450 vodnikov, od tega v snežnih razmerah 122 in v kopnih razmerah 328. Usklajevanja inštruktorjev se je udeležilo 67 IPV. K 5. TOČKI: V razpravi o poročilih so sodelovali: Bojan Pollak, Boris Madon, Škrubej Slavko, Veronika Susman-Šegatin, Ivan Cigale, Marinka Koželj Stepic, Marko Goršič, Drago Metljak, Uroš Vidovič, Jože Varl, Zdenka Mihelič, Tone Jesenko in Janko Marn. Razprave so se nanašale na: - sodelovanje VK in PKR s Fakulteto za šport, Pedagoško fakulteto Maribor, ki uspešno poteka, zataknilo pa se je pri sodelovanju s Pedagoško fakulteto Ljubljana, tako da se tem študentom še ne more priznati kat. A. Je pa Pedagoška fakulteta Ljubljana ponudila pomoč pri pripravi 2-3-urnega programa izobraževanja za vodenje oseb z motnjami v osebnostnem razvoju. Ta program naj bi bil pripravljen do 10. 12. 2008 in vključen v program izobraževanj; - ali bo PZS sploh še sofinancirala programe izobraževanj, glede na to, da vsa PD nimajo dovolj sredstev, bi bilo mogoče nekatere programe tudi skrajšati in tako poceniti; - VK bi morala imeti svoj konto. Vodja tečaja bi nujno moral imeti podatek o sredstvih in sam predvideti stroške (predračun) ter poiskati najboljšo varianto; - potni stroški in dnevnice so največji strošek, poskušati pridobiti inštruktorje čim bliže kraju tečaja in združevati prevoze; - komercializacija vodništva in prepoznavnost je sicer zelo pomembna, a več bi se morali ukvarjati s sistemskim pristopom do zagotavljanja varnosti na organizacijski način, optimirati je potrebno proces vzgoje vodniškega kadra, kot: znanje tujega jezika, samozavest, sodobne tehnike vodenja. Več bi morali sodelovati z markacisti pri opremi poti s tehničnimi varovali; - komercialno vodenje je prostovoljna odločitev vsakega VPZS. Jasno pa je, da si v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo želimo partnerskega odnosa, kar pomeni sodelovanje tudi na področju vzdrževanja planinske infrastrukture (postojanke, poti) in založništva; - k boljši prepoznavnosti vodnikov in vodništva bi veliko pripomogla boljša spletna stran, ki je še v izdelavi, informacije morajo biti tekoče; - na vodniškem kadru sloni planinstvo, vodstvo PZS bo dokazalo svojo sposobnost, če bo tudi v bodoče sofinanciralo izobraževanje. Strokovna sodelavka Veronika Susman-Šegatin je pojasnila način pridobivanja sredstev: iz evropskih strukturnih skladov in Fundacije za šport. Sredstva s strani FŠO zadnji dve leti niso bila odobrena. Na letošnji razpis se je PZS prijavila, vendar odločitve o sofinanciranju še niso znane. Letošnji razpis na sredstva iz evropskega socialnega sklada (preko MŠŠ), na katerega se je PZS prijavila, je bil razveljavljen. Evropska sredstva se lahko uporabijo za usposabljanja, za izpopolnjevanja pa ne. O poročilih se je glasovalo ločeno: poročilo načelnika, poročilo PU, poročilo PRK, finančno poročilo. Letnik 35 / številka 2 - 2009 38 Obvestila Planinske zveze Slovenije Vsako posamezno poročilo je bilo soglasno sprejeto. adivom. Gl K 6. TOČKI Plan Vodniške komisije in Finančni načrt za leto 2009 so delegati prejeli z gradivom. Glavne naloge so: - priprava in dopolnitev sprememb programov za usposabljanje VPZS kot strokovnih delavcev v športu na področju planinstva; - končati pogovore in sprejeti dogovor med PZS, STO in GV o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji; - določiti moramo še prijavne pogoje in pogoje vodenja za program »Animator pohodništva« in poslati v potrditev KUP PZS ter Strokovnemu svetu Vlade RS za šport; - nadaljevanje dela za večjo prepoznavnost vodnikov PZS; - sodelovanje z drugimi komisijami znotraj PZS. Finančni načrt za leto 2009 predvideva prihodke v višini 6.200,00 EUR in prav toliko odhodkov. Vse akcije vzgojno-izobraževalnih programov VK PZS so prikazane v finančnem načrtu KUP PZS. Sklep: Plan VK PZS je bil soglasno sprejet. Finančni načrt VK 2009 je bil soglasno sprejet. K 7. TOČKI: 1. Sprememba Pravilnika vodnikov PZS - v 3. členu, 3. alinea se doda: za vodenje v okviru PZS ne sprejema plačila. - v 35. členu Pravilnika se doda UO PZS in se glasi: Vodniška priznanja se podeljujejo vsem VPZS, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu vodništva v okviru PZS, kar ureja Pravilnik o priznanjih VPZS, ki ga sprejme VK in potrdi Zbor vodnikov ter UO PZS. Spremembi sta bili soglasno sprejeti. 2. Pravilnik o priznanjih VPZS Na predlog spremembe Pravilnika o priznanjih VPZS, ki so ga prejeli VO MDO, je prispel pisni predlog Jožeta Bobovnika. V razpravi so sodelovali: Marinka Koželj Stepic, Bojan Pustotnik, Franc Kocbek, Martin Luzar in Jože Varl.. Predlagane spremembe se nanašajo na 4., 6., 7., 8., 9., 10., 13. in 19. člen Pravilnika o priznanjih VPZS. 4. člen se po spremembi glasi: - Pisna zahvala - Priznanje za 5-letno delo - Priznanje za 10-letno delo - Priznanje za 18-letno delo - Zaslužni vodnik PZS - Častni vodnik PZS 6. člen se po spremembi glasi: Priznanje za 5-letno delo se podeli registriranim vodnikom PZS, ki so veliko prispevali na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je potekalo vsaj 5 let od njihove prve registracije. Priznanje za 5-letno delo se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. 7. člen se po spremembi glasi: Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Priznanje za 10-letno delo se podeli registriranim vodnikom PZS, ki so veliko prispevali na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je potekalo vsaj 10 let od njihove prve registracije. Priznanje za 10-letno delo se lahko vodniku podeli samo enkrat. 8. člen se po spremembi glasi: Priznanje za 18-letno delo se podeli registriranim vodnikom PZS, ki so veliko prispevali na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je potekalo vsaj 18 let od njihove prve registracije. Priznanje za 18-letno delo se lahko vodniku podeli samo enkrat. 9. člen se po spremembi glasi: Priznanje zaslužni vodnik PZS se podeli vodnikom PZS za zelo velik prispevek na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je poteklo vsaj 25 let od njihove prve registracije. Priznanje zaslužni vodnik PZS se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. 10. člen se po spremembi glasi: Naziv častni vodnik PZS se podeli vodniku PZS za izjemen prispevek na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je poteklo vsaj 30 let od njihove prve registracije. Naziv častni vodnik PZS se lahko vodniku PZS podeli le, če je že prejel priznanje zaslužni vodnik PZS. Naziv častni vodnik PZS se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. Vsako leto se lahko podeli največ 5 nazivov častnega vodnika PZS. Skupaj z listino se podeli tudi značka, ki je vodniška značka, obkrožena z zlatimi lipovimi listi, širokimi do 10 mm in napisom »ČASTNI VODNIK PZS«. 13. člen se po spremembi glasi Predlog za podelitev priznanj, ki jih podeljuje VK, lahko poda član PZS ter vsi organi PZS. Predlog mora biti v pisni obliki na predpisanem obrazcu, poslan na VO MDO, ki potrjenega posreduje VK PZS. 19. člen se po spremembi glasi: VPZS, ki so kot vodniki delovali še pred pridobitvijo statusa kategoriziranega VPZS, se jim čas začetka vodenja šteje kot čas prve registracije. Za njih stopenjsko podeljevanje priznanj ne velja in lahko neposredno kot prvo priznanje dobijo priznanje, ki jim pripada glede na čas opravljanja vodništva. V prehodnem obdobju 10 let se lahko podeli več nazivov častnega vodnika kot je navedeno v 10. členu tega pravilnika. Pravilnik o priznanjih VPZS z vsemi navedenimi spremembami je bil soglasno sprejet. K 8. TOČKI Pod točko »RAZNO« ni bilo razprave. Zbor je končal z delom ob 12.45. Predsednica delovnega predsedstva: Marinka Koželj Stepic Zapisnikar: Katarina Filipič Overovatelja zapisnika: Jože Varl, Peter Zmrzlikar O Letnik 35 / številka 2 - 2009 40 Obvestila Planinske zveze Slovenije SPREMEMBA DATUMOV SPREJEMNIH IZPITOV IN PREIZKUSNIH TUR ZA STRNJENA TEČAJA A/VPZS Kandidate za strnjena tečaja (Bavšica) za pridobitev naziva vodnik PZS kategorije čamo, da sta spremenjena datuma sprejemnega izpita in preizkusne ture za: - 1. izmeno je pravilni datum 09. - 10. 05. 2009; - 2. izmeno je pravilni datum je 16. - 17. 05. 2009. SNEŽNA IZPOPOLNJEVANJA Snežno izpopolnjevanje, ki je bilo od 14. do 15. marca 2009 predvideno v Erjavčevi koči na Vršiču, se zaradi neustreznih razmer prestavi v Dom pod Storžičem. Snežno izpopolnjevanje, ki je bilo od 28. februarja do 01. marca 2009 predvideno v Logarski dolini, je zaradi premalo prijav odpovedano. Prijavljeni se udeležijo snežnega izpopolnjevanja v Domu pod Storžičem od 14. do 15. marca 2009. VODNIŠKI NAŠITKI Vodnike PZS obveščamo, da so v Založbi PZS na voljo vodniški našitki, ki jih lahko kupite po ceni 4,00 EUR. Za kupljenih 5 ali več našitkov dobite 20 % popusta. Navodila za pritrditev našitka na obleko: z vročim likalnikom preko krpe (npr. robca) zalikamo na oblačilo našitek najprej s prednje strani. Nato postopek ponovimo še z druge strani. Tukaj likanje preko krpe ni potrebno. Našitek se lahko tudi še prišije na obleko, vendar po zagotovilu izdelovalca niti ni potrebno. Vodniška komisija želi vsem kupcem našitka prijetno uporabo. Vodnike PZS in pripravnike za kategorijo A želimo opomniti, da je, kot vsako leto, tudi letos rok za oddajo poročil za registracijo 28. 02.. Obrazec je priloga teh Obvestil. Veronika SUSMAN - ŠEGATIN, strokovna sodelavka VK 41 O Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Pregledal: _ VODNIŠKA KOMISIJA Datum: _ Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana ® 01 434-56-89 Podpis: _ POROČILO O AKTIVNOSTIH VODNIKA PZS za leto A: OSNOVNI PODATKI Ime in priimek: _ Vodnik kategorij: _ Datum in kraj rojstva: _ Številka kartice zdravstvenega zavarovanja: Naslov stalnega bivališča: _ Naslov začasnega bivališča: _ Telefon doma: _ E - pošta: _ Poklic: Evidenčna št.: EMSO: Telefon služba: GSM: Stopnja izobr.: Znanje tujih jezikov: PD: MDO: Doseženi strokovni nazivi v PZS: B: IZPOPOLNJEVANJE Z. št. Datum Kraj izpopolnjevanja Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO (verificiran), Fakulteta za šport Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj C: OSTALA AKTIVNOST V OKVIRU PLANINSTVA, KI NI ZAJETA V VODNIŠTVU (tečaji, planinske šole, markiranje, varstvo narave, tekmovanja, itd.)_ Z. št. Datum Kraj opravljanja in vrsta aktivnosti Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO, PD, odsek društva, šole, športne organizacije itd. Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj Letnik 35 / številka 2 - 2009 42 Obvestila Planinske zveze Slovenije C: P] REGLED VSEH TUR (napiši vse ture, ki si jih opravil-a, vodene in nevot ene) Z. št. Datum Gora, smer, vzpon St. udel. Ocena Akt. Ocena: A, B, C, D, G itd. - zahtevnost poti I, II, III, IV itd. - težavnost plezalne smeri Aktivnost: O - organizacijski vodja, P - pomočnik, T - tehnični vodja, V - organizacijski in tehnični vodja M - mentor, U - udeleženec ture Če imaš aktivnosti več kot je vrstic na obrazcu, jih v enakem zaporedju podatkov napiši na poseben list in pripni k poročilu! Datum: __m.p. Potrjuje PD: _ Dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Datum: __Podpis VPZS:_ Februar/2004 43 O Obrazec: VPZS A03 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO AKCIJ E V FEBRUARJU 2009: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 16. 02. 09 Zimski tabor mladih planincev PD Zabukovica Bogomil Polavder 041 688 055 19. 02. 09 Predstavitev knjige Kangčendzenga - Gora usode KOTG PZS 01 43 45 686 20. 02. 09 Občni zbor društva PD Videm 041 357 018 http://pdvidemkrsko.si 20. 02. 09 Občni zbor društva na Gori Oljki PD Polzela Zoran Štok 041 754 778 20. 02. 09 Občni zbor PD Ajdovščina PD Ajdovščina 21. 02. 09 Pastirčkove igre in pustni smuk na Veliki planini PD Bajtar Velika planina Boris Pohlin 041 577 625 21. 02. 09 Spominski pohod Dušana Kranjca na Smrekovec PD Grmada Celje Franc Šinko 031 383 591 21. 02. 09 Pustna sobota v Prlekiji in Ormoška planinska pot PD Podpeč -Preserje Marko Goršič 041 795 006 21. 02. 09 Trupejevo poldne (1931 m) PD Ljubljana Matica Nataša Kramberger 031 619 911 21. 02. 09 Veliki Snežnik (1796 m) PD Ribnica Roman Petelin 041 325 664 21. 02. 09 Italija, Vrh Strmali (2200 m) PD Ljubljana Matica Mateja Vertelj 040 171 858 21. 02. 09 Debela peč (2014 m) PD Ljubljana Matica Marko Habjan 031 241 843 22. 02. 09 Memorial Avgusta Delavca PD Matica Murska Sobota Jože Ružič 02 54 21 053, 041 611 672 22. 02. 09 Vrh Korena (1999 m), Kompotela (1989 m) in Košutna (1971 m) PD Ljubljana Matica Marjeta Dajčman 040-830-427 22. 02. 09 Šmohor in Brnica PD Podpeč Preserje Marko Goršič 01 3631 175 in 041 795 006 v večernih urah 22. 02. 09 S Pustom po Koprskem PD Pošte in Telekoma Ljubljana Milan Gugleta 031 379 568 22. 02. 09 Sabotin - Korada PD Ajdovščina Valter Pirjevec 22. 02. 09 Pustovanje po slovenski Istri PD Ljubljana Matica Marjeta Dajčman 040 830 427 28. 02. 09 Spominski planinski pohod Franca Štrusa PD Litija Marjan Jug 031 643 639 28. 02. 09 Tradicionalni pohod po Šisernikovi poti PD Slovenj Gradec Ivan Hartman 031 609 831, Andreja Barl 041 259 930 28. 02. 09 Klobuk - Kal - Mrzlica PD Bohor Senovo Marjan Poznič po 15.uri tel. 49 70 543, 041 901 308 28. 02. 09 Kolovrat (1115 m) PD Ljubljana Matica Tomaž Stražar / 041 399 011 Letnik 35 / številka 2 - 2009 44 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJE V MARCU 2009: DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 01. 03. 09 Zimski pohod na Nanos (pohod po Vojkovih poteh), akcija Slovenija planinari PD Podnanos 01. 03. 09 Pohod po Trški poti PD Šoštanj 01. 03. 09 13. zimski rekreacjski pohod »Čez Blegoš na Lubnik« PD Škofja Loka pisarna PD 04 51 20 667, Slavica Laznik 041 474 004 01. 03. 09 Pohod po obronkih Celja PD Grmada Celje Alenka Mirnik 041 623 413 01. 03. 09 Spominski pohod na Arihovo peč (Avstrija) PD Železničar Celje 041 765 952 01. 03. 09 Galetovec (1259 m) PD Ljubljana Matica Slavica Pavlin 041 462 709 01. 03. 09 Avstrija, Arihova peč (1054 m) PD Ljubljana Matica Stane Soklič 041 615 064 01. 03. 09 31. zimski pohod Arihova peč 2009 SPD Celovec 0043 463 318510 oz. 0043 676 517 3045 (GSM), TV Slo teletekst stran 593, internet: http://ssz.at 02. 03. 09 BIH, teden turne smuke na Bjelašnici, do 2000 m PD Ljubljana Matica Stane Soklič 041 615 064 05. 03. 09 Zimski tečaj gorništva -2. del PD Ljubljana Matica Jože Drab 041 611 895 05. 03. 09 Začetna plezalna šola (pomlad 09), AO Ljubljana -Matica PD Ljubljana Matica Žiga Erman 031 611 448 zigaen@gmail.com 06. 03. 09 Svečani občni zbor ob 60-letnici OPD Koper OPD Koper Pisarna PD 05 627 30 60, 031 292 565, Aldo Zubin 040 453 819 07. 03. 09 Turno smučarsko tekmovanje »Kalški greben 2009« DGRS Kranj Benjamin Blažič 041 924 943 07. 03. 09 Jurčičev pohod PD Polž Rok Kastelic 041 751 238 07. 03. 09 Jurčičev pohod PD Viharnik Marjan Potisek 041 898 301 07. 03. 09 Italija, Kamniti lovec (2071 m) PD Ljubljana Matica Mateja Vertelj 040 171 858 07. 03. 09 Vrtača (2181 m) PD Ljubljana Matica Drago Metljak 041 750 785 07. 03. 09 Na Možeh (1704 m) PD Ljubljana Matica Jera Zejec 040 757 335 08. 03. 09 Trdicionalni pohod za dan žena na Hleviše PD Idrija Miro Lapajne 031 848 417 08. 03. 09 22. pohod žena na Hom PD Zabukovica Jože Jančič 041 200 196 08. 03. 09 Socerb (pohod, kolesarjenje, cvetke brez smetke, kulturni program, obisk Socerbske jame, druženje... ) OPD Koper Pisarna PD 05 627 30 60, 031 292 565, Aldo Zubin 040 453 819 08. 03. 09 Porezen, 1630 m PD Brežice Franc Kržan, tel. 041 638 911 Nuša Rožman, tel. 031 596 162 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije 08. 03. 09 Glinščica PD Viharnik Bine Mlač 031 604 311 08. 03. 09 Kraški rob (300 m) PD Ljubljana Matica Jernej Volk 031 364 771 10. 03. 09 Dovška Baba (1891 m)- v soju lune PD Ljubljana Matica Marko Jurič 041 572 893 14. 03. 09 6. turni smuk Soriška planina- Ratitovec- Prtovč PD za Selško dolino Železniki Alojz Lotrič 031 613 426 14. 03. 09 Bistriški vintgar- Urh-Slovenska Bistrica (v okviru občinskega praznika) PD Slovenska Bistrica Leopoldina Lorenci 02 81 83 901 14. 03. 09 Grmada, 899 m in Tošč, 1021 m PD Brežice Franc Petelinc 030 383 577 14. 03. 09 Grosser Speikkofel (2270 m) PD Viharnik Aljoša Dornik 040 523 394 14. 03. 09 Blegoš (1562 m) PD Ljubljana Matica Marko Habjan 031 241 843 14. 03. 09 Kal (2001 m), Čelo (2228 m) PD Ljubljana Matica Jože Drab 041 611 895 15. 03. 09 Pohod po poti Srečka Kosovela PD Sežana 15. 03. 09 Tradicionalni izlet žena PD Velenje Marjan Skaza 040 128 081 15. 03. 09 Mučeniki na Bukovici PD Žalec Vlado Rojnik 040 705 738 15. 03. 09 Snežnik (1796 m) PD Ljubljana Matica Slavko Krušnik Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in SPD "Rož" iz Šentjakoba v Rožu vabijo na 31. zimski pohod Arihova peč v nedeljo, 1. marca 2009! CELOVEC/ŠENTJAKOB V ROŽU, 06. februarja 2009 - Slovenska športna zveza (SŠZ), Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« iz Šentjakoba spet vabijo na tradicionalni zimski pohod »Arihova peč«. Pohod bo v nedeljo, 1. marca 2009, s štartom od 9.00 do 12.00 ure pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Pohod vodi - kot vsako leto - od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske koče SPD Celovec na Bleščeči (1.084 m) ter nazaj mimo Ressmannove koče spet k Polancu. Kot je znano, prirejajo omenjene organizacije oz. društva pohod v spomin na osem partizanov, ki so v noči od 9. na 10. Letnik 35 / številka 2 - 2009 46 Obvestila Planinske zveze Slovenije februarja 1945, torej tik pred osvoboditvijo Avstrije, v spopadu z nemško vojsko padli pod Arihovo pečjo v Karavankah in so vsi pokopani na pokopališču v Šentjakobu v Rožu. Organizatorji po lanskoletni rekordni udeležbi (nad 600 pohodnikov!) tudi na letošnjem pohodu pričakujejo blizu 500 udeležencev iz celotnega prostora Alpe-Jadran. Časovni spored pohoda udeležencem s Koroške seveda omogoča, da se lahko udeležijo tudi volitev v deželni zbor oz. občinskih volitev in volitev županov, ki na isti dan potekajo na Koroškem. (I.L.) Za nadaljnje informacije smo Vam na razpolago pod telefonsko številko 0043/676/5173045 (Ivan Lukan). Celoten razpis je objavljen na spletni strani Slovenske športne zveze pod www.ssz.at Ivan Lukan, poslujoči tajnik Slovenske športne zveze na avstrijskem Koroškem PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE POROČAJO OKOLI DVA TISOČ LJUDI PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA V soboto 10. januarja se je na enaintrideseti pohod po poteh Pohorskega bataljona odpravilo med 1.800 do 2.000 ljudi. Pohod je potekal v zimski idili, z dovolj snega, sonca in dobre volje. Za pohodnike, ki so prišli iz vse Slovenije, iz Hrvaške in Avstrije, so skrbeli zreški planinci, gasilci in člani ZŠAM - a Zreče. Sobota je bil pravi dan za pohode. Temperatura pod lediščem, dovolj sonca in obilica snega so bili vzrok, da se je po pohorskih gozdovih sprehajalo okoli dva tisoč ljudi. Nekateri s svojim prevozom, drugi z avtobusi organizatorja, so se odpeljali do Rogle. Tam izstopili in pot peš nadaljevali do Peska, kjer so plačali štartnino in dobili spominek. Skupine pohodnikov so se nahajale vse od Peska do Osankarice, saj so nekateri hodili bolj počasi, drugi zopet hitreje. Vmes so si vzeli čas za malico in fotografiranje. Tisti bolj hitri so se udeležili proslave pri spomeniku padlim na Osankarici, kjer je bil prisoten tudi predsednik države Danilo Türk. Tisti bolj počasni so le to zamudili, kljub temu pa pri obeležju padlim postali, prižgali svečko, nekateri pa tudi zapeli. Sledila je pot do koče na Osankarici, kjer si je večina pohodnikov privoščila krajši oddih. Po oddihu jih je čakala še pot do Kota, kjer so jih pričakali zreški planinci s toplimi napitki. Z avtobusi so nato krenili v dolino, na zaključek v športno dvorano v Zrečah. Za nekaj besed smo zaprosili predsednika PD Zreče Draga Črešnarja, ki je povedal: "Moram reči, da je bilo letos vreme prav idealno za pohod. Prav zato je bil obisk odličen. Zadovoljni smo bili tako organizatorji, kakor tudi pohodniki. Prejel sem kar nekaj iskrenih pohval na račun pohoda. Rad bi pa poudaril, da lahko z razumnim tempom vsak premaga to pot. Preko valov radia Rogla sem med pohodom pot opisal tudi tistim, ki tokrat niso bili z nami. Prav je, da omenim tudi vse tiste, ki so skrbeli, da je pohod potekal nemoteno. To so bili zreški planinci, zreški gasilci in člani ZŠAM Zreče. Vsekakor pa pohod brez pomoči lokalnega gospodarstva ne bi uspel." 2000 pohodnikov se je podalo na pot po pohorskih gozdovih. Druženje se je v popoldanskih in večernih urah nadaljevalo v športni dvorani v Zrečah. Planincem, ki so napolnili dvorano, so spregovorili podžupan občine Zreče Drago Šešerko, častni predsednik Območnega združenja Zveze borcev za vrednote NOB -Slovenske Konjice, Franjo Marošek in predstavnik domačih planincev Edi Meglič. Vsi so pohvalili pohodnike za vložen trud in jih v to sredino povabili tudi v prihodnje. Na srečanju je bilo podeljenih 22 priznanj, imeli so bogat srečelov ter zabavo in ples z ansamblom Zreških 6. 47 O J. Gumzej Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije LINTVERN - 15. PONOVOLETNO JAMARSKO SREČANJE NA VRHNIKI PRI LJUBLJANI V sklopu Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana deluje tudi Jamarski odsek z etnološko sekcijo. Pred leti ga je vodil skupaj z ženo Darjo pokojni mag. Rado Radešček, avtor knjig o slovenskih legendah in vodnika Po slovenskih jamarskih poteh. Bil je pobudnik dveh jamarskih poti; prvo je imenoval Poštarska jamska pot, druga pa je dobila ime po njegovem knjižnem delu - Pot slovenskih legend. Zdajšnji člani pa z Darjo nadaljujejo njegovo delo, skrbijo za vzdrževanje obeh poti in na svojih pohodih ljubitelje hoje vodijo v kraje po Sloveniji z manj znanim kraškim svetom in kraškimi pojavi, odmaknjenim od turističnega podzemlja in tja, kjer še živi ustno izročilo o nenavadnih dogodkih iz preteklosti. Zadnjo januarsko nedeljo, ko smo že pozabili na novoletno praznovanje, nas je skupinica ljubiteljev kraškega podzemlja in legend povabila na svoje tradicionalno, letos že 15. ponovoletno srečanje. Nič posebnega nisem imela ta dan v načrtu, morda me je še najbolj pritegnila besedica LINTVERN na njihovem vabilu na pohod, da sem se ojunačila in se jamarjem priključila na njihovem pohodu. Zbrali smo se na Vrhniki, na robu naše Ljubljanske kotline. Kdo tega kraja ne pozna? Za večne čase jo je v literarno zgodovino zapisal Ivan Cankar in tu izvira reka Ljubljanica, zelena krasotica našega mesta. Prisrčno se pozdravimo s člani, saj se letos še nismo videli, večino poznam s planinskih pohodov društva. Odpravimo se mimo Doma starejših občanov, na desni opazujemo cerkev Sv. Trojice, naprej mimo pekarne, v kateri peki že spekli nočno peko nam dobro znanega vrhniškega kruha. Na razpotju, kjer smerokaz označuje markirano pot na Planino, priljubljeno vzpetino z razglednim stolpom, se usmerimo po poti ob potočku Beli. Med prijetno hojo in žuborenjem potočka mi kot novinki razlagajo kraške značilnosti tega potočka, ki je svoj čas bruhal dvakrat na dan, dandanes pa redkeje, le ob obilnem deževju. Prispemo do gostišča Star maln. Mlinsko kolo in zajezeni potok spominjata, da je bil tu nekoč pravi mlin. Šele sedaj mi postalo jasno, zakaj Darji tako ogromen nahrbtnik. Kaj vse je bilo v njem: domača salama, pršut in sir, domač kruh, vložena mešana solata, domače božično pecivo in seveda po njihovi jamarski navadi šampanjec. Vsak član pa je priložil k ostalim še svoje dobrote. S prižgano kresničko Darja naznani, da se program oziroma praznovanje začne. Prebrala nam je nekaj zanimivih legend, ki jih Rado ni uspel objaviti v svojih knjigah. Potem pa se je začelo. Niso pozabili, da sem prvič z njimi in da me morajo sprejete medse s pravim jamarskim krstom. Kar sem si "zakuhala", ker sem pomanjkljivo brala program izleta, sem pogumno prestala, preizkušnjo namreč, s katero sprejemajo nove člane v svoje društvo. Nadaljevali smo z ugankami, katerih vsebina je bila povezano s poznavanjem kraških pojavov in legend. Poleg listka z uganko je vsak udeleženec izvlekel še listek z refrenom znane slovenske pesmi, ki jo potem moral zapeti. Ko vse to uspešno opravili, se je začela naša gostija. Nazdravili smo si srečno novo leto, varno hojo in se lotili naših dobrot. Dogodek smo še ovekovečili s skupno fotografijo pred ohranjenim deblom 250 let starega bresta BETANJEC. Po kavici v koči in seveda žigosanjem v naše jamarske dnevnike, smo se odpravili proti LINTVERNU. Potok Belo večkrat prečimo po spolzkih kamnih, zadnjič po brvi in že smo pred vrati. Pravijo, da so zmaja zaprli in zaklenili v podzemlje. V resnici je to tipičen kraški izvir ali zaganjalka, ki mu domačini pravijo LINTVERN. Ko se v podzemnih sifonih nabere dovolj vode, začne bruhati v določenih presledkih, pri tem pa se lahko slišijo tudi različni zvoki. Legenda pravi, da naj bi iz gore bruhal jamski zmaj in občasno naj bi z vodo izbruhal tudi jamske mladiče. "Zmaja" sem Letnik 35 / številka 2 - 2009 48 Obvestila Planinske zveze Slovenije poklicala, ni mi odgovoril, še bom morala priti, saj je narava tu izredno lepa in zanimiva, zaradi bližine pa priljubljena izletniška točka tudi Ljubljančanov, za obisk pa je primerna v vseh letnih časih. Hitro je minila nedelja, ki jo preživeli skupaj. Vrnili se nazaj proti Vrhniki od koder zjutraj začeli naš pohod in druženje. Še en pogled na Cankarjevo Trojico na Klancu. V moje misli se nehote prikradli ta čas aktualni dogodki in agonija delavcev nekdaj daleč naokoli znanega mogočnega podjetja IUV. Med vračanjem domov proti domu v Ljubljani mi misel, da je konec vikenda in da je jutri nov delavni dan, ni bila več neprijazna in težka. Zapisala in foto: Irena Mlakar Članica PD Pošte in Telekoma SREČANJE MARKACISTOV OPP ZASAVJA IN POSAVJA, 18. 01. 2009 V planinskem domu na Gorah so se v nedeljo, 18. 01. 2009 ob 10. uri zbrali na rednem letnem srečanju markacisti MDO Zasavja in Posavja. Prisotnih je bilo 38 markacistov iz 13 planinskih društev. Srečanja so se poleg markacistov udeležili tudi predsednik PD Dol pri Hrastniku Pavlič Toni, ki je pozdravil vse prisotne in jim zaželel v tem letu uspešno delo na terenu, ter načelnik KPP Tone Tomše in vodja podkomisije za kataster Bogdan Seliger. Po uvodnem pozdravu, so načelniki odsekov posameznih planinski društev podali poročila o opravljenem delu na terenu v letu 2008. Skupno so markacisti opravili na vzdrževanju planinskih poti 1.584 ur prostovoljnega dela ovrednotenega na 39.600 €, planinska društva pa so k temu prispevala še 2.045 € finančnih sredstev. Načelnik KPP Tone Tomše je vsem zbranim poročal tudi o aktivnostih na planinskih poteh in urejanju evidence planinskih poti , ki so potekale v okviru KPP. Vsem, ki so oddali poročila o delu za leto 2008, je nato načelnik KPP potrdil izkaznice za tekoče leto. V nadaljevanju srečanja sta vodja OPP Zasavja in Posavja Aleš Mohar in Bogdan Seliger s pomočjo računalnika,LCD projektorja in GPS aparatov, predstavila markacistom, kako poteka delo z GPS in logger-ji na terenu. Prikazala sta tudi, kako se potem tako zbrani podatki vnašajo v računalnik. V OPP Zasavja in Posavja so v uporabi 4 loggerji, s katerimi so do sedaj posneli približno polovico planinskih poti na tem območju. Ostale bodo posneli v letošnjem letu. Srečanje je bilo ob prijetnem druženju pogostitvi zaključeno ob 13.00 uri. in Vodja OPP Aleš Mohar MARKACISTI KOROŠKE OCENILI SVOJE DELO IN SPREJELI SMERNICE ZA NADALJNJE DELO Odkar je v svoje roke prevzel vodenje markacistov na Koroškem Roman Močnik, se je aktivnost teh močno povečala. Roman je znal pridobiti markaciste za še bolj zavzeto delo, več je njihovega druženja in povezovanja med posameznimi društvi, poživilo pa se je tudi delo na področju izobraževanja in usposabljanja. Letos so se koroški markacisti dobili na skupnem srečanju na Rahtelu pri Slovenj Gradcu, kjer so tudi ocenili svoje delo za preteklo leto in sprejeli smernice za naprej. Na srečanje so prišli domala vsi aktivni markacisti. Teh je na Koroškem 81, v letu 2009 pa končuje tretji del usposabljanja še 23 49 pa konc Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije pripravnikov, ki že sedaj sodelujejo pri posameznih akcijah. Še posebej so bili na srečanju veseli udeležbe načelnika za planinske poti PZS Toneta Tomšeta in predsednika MDO za Koroško g. Draga Horjaka. Na območju Koroške vsa planinska društva vzdržujejo in obnavljajo več kot 600 km planinskih poti, pri čemer ni všteta evropska pešpot, ki jo prav tako vzdržujejo koroški markacisti na svojem območju. Večina teh je sicer v sredogorju, ker so dela na vzdrževanju nekoliko manj zahtevna, kar nekaj poti pa je tudi v visokogorju (Peca, Raduha, Olševa), kjer bi markacisti potrebovali tudi več materialne podpore pri obnovi in vzdrževanju najzahtevnejših delov poti. Poseben problem je tudi vzdrževanje evropske pešpoti, ki poteka po delu koroškega območja. Planinska društva so se sicer zavezala obnavljati in vzdrževati to pot, vendar za to potrebujejo vsaj minimalno materialno podporo, ki pa jo območni zavodi za gozdove, ki so zadolženi za to pot, ne nudijo. Lansko leto so koroški markacisti na svojih poteh opravili 1300 prostovoljnih delovnih ur. Vrednost teh del so ocenili na 11.700 evrov. Nadomestila za izgubljeni čas tisti, ki so opravili ta dela, seveda niso prejeli. V manjši meri so jim bili sicer povrnjeni potni stroški pa še kakšno malico so morda dobili, vse ostalo pa predstavlja volontersko delo, ki je vse premalo cenjeno. V zadnjem obdobju so se posebej zavzeto lotili urejanja katastra planinskih poti. Urednik katarstra Maks Kotnik je vložil veliko truda, da je zbral vse potrebne podatke in jih pripravil za vnos v računalnik. Res je, da bo potrebno postoriti še veliko dela, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da smo na Koroškem pred drugimi in si samo želimo, da bi bilo naše delo čim prej končano in kronano z enotnim katastrom planinskih poti Slovenije. Markacisti se pripravljajo tudi za ureditev skrbniških pogodb za planinske poti, s čimer naj bi bilo njihovo delo tudi končano in s tem tudi omogočeno izpolnjevanje določb iz nedavno sprejetega Zakona o planinskih poteh. V lanskem letu so markacisti iz sosednjih društev veliko pomagali tudi pri obnovi poti na Peco. Pred lanskoletnim srečanjem koroških planincev in postavitvijo razgledišča na Peci, so želeli planinci iz Mežice obnoviti poti na ta markantni vrh na Koroškem. Na pomoč so jim priskočili markacisti iz domala vseh sosednjih planinskih društev, še najbolj pa so se izkazali markacisti PD Mislinja, ki so za to sodelovanje na srečanju prejeli tudi posebno pismeno pohvalo. Poseben problem ostaja še vedno prestavitev planinske poti iz Grohata preko Durc na Raduho. Tu gre za obsežnejši projekt ureditve, ki zahteva veliko prostovoljnega dela, pa tudi finančne pomoči za potreben material. Glede prostovoljnega dela ob zagnanosti koroških markacistov ni nobenih problemov, večji problem je zagotovitev finančne podpore za nabavo potrebnega materiala. Upamo lahko le, da bo pri tem v prihodnjem letu Planinska zveza Slovenije pokazala več posluha, saj so do sedaj vse naše pobude o tej pomoči naletele na gluha ušesa. Na srečanju so podelili tudi številna priznanja in pohvale. Najbolj prestižno priznanje je prav gotovo »markacist leta«, ki ga vsako leto podeljujejo najbolj zaslužnemu članu v tem obdobju. Letos si je to priznanje prislužil Roman Škrube iz PD Mežica. Poleg tega so podelili še nekaj drugih pohval in priznanj najbolj prizadevnim markacistom. Ob koncu naj omenimo še to, da koroški markacisti vsako leto v začetku leta pripravijo skupni pohod na manj znane in zahtevne vrhove in poti na Koroškem. V letošnjem letu so bili gostitelji PD Slovenj Gradec, ki je pripravilo pohod po Bernekerjevi poti na zahodnem delu Pohorja pod Kremžarjevim vrhom. Kljub sneženju in globokemu snegu je bil pohod prijetno doživetje za vse udeležence, še posebej, ker večina markacistov te poti do sedaj še ni prehodila. Mirko Tovšak Vsi prejemniki priznanj skupaj z načelnikom Tomšetom Letnik 35 / številka 2 - 2009 50 Obvestila Planinske zveze Slovenije OSTALO POŠTARSKI DOM NA VRŠIČU - 1688 m Info : tel.: +386 (0)1 431 61 14, GSM: +386 (0) 41 610 029 Dom je oskrbovan v poletni sezoni: junij - september. Nastanitvene zmogljivosti: 45 ležišč (13 sob), 20 na skupnih ležiščih. Kapacitete v gostinskih prostorih: 105 sedežev in terasa s 50 sedeži. Točka ob Kranjskogorski sprehajalni poti št.7. Izhodišče planinskih poti na Prisojnik, Mojstrovko, Razor, Jalovec in druge vrhove Julijskih Alp. OBJAVA Iščemo osebje za oskrbo in kuhinjo v Poštarskem domu na Vršiču, v obdobju junij -september 2009 Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana upravlja priljubljeno planinsko kočo v osrčju Julijskih Alp, ki je bila zaradi dobre oskrbe in ponudbe, večkrat izbrana za najboljšo planinsko kočo v sredogorju. Dom je bil v preteklih štirih letih temeljito prenovljen. Vabimo k sodelovanju oskrbnika, kuharico in pomočnico. Zaželene mlajše upokojene osebe, z izkušnjami pri oskrbi planinske koče in poznavanjem pravilnika o higieni živil HACCP. Prednost ima zakonski par. Pisno prijavo z osebnimi podatki in opisom dosedanjih izkušenj, pošljite na naslov: PD Pošte in Telekoma Ljubljana, Trg Osvobodilne fronte 16, 1000 Ljubljana Informacije: Mile Guzina, GSM: 041 602 585 Planinsko društvo Mozirje, V Savinjski Gaj 4, 3330 Mozirje, razpisuje prosto mesto za najemnika Mozirske koče na Golteh. Najem koče bo možen najkasneje od 1.6.2009 dalje. Potrebujemo zanesljivo, pošteno, prijazno, dinamično osebo, ki je naklonjena planinstvu. Zaželene so izkušnje pri oskrbi planinske koče ali v gostinstvu. Vabimo vse zainteresirane, da do 1.3.2009 oddajo vlogo z opisom dosedanjih izkušenj in vizijo razvoja Mozirske koče na naslov: Planinsko društvo Mozirje, V Savinjski gaj 4, 3330 Mozirje V vlogi opišite še kvalifikacijo - izobrazbo, izkušnje na področju oskrbništva ali dela v planinskih kočah ali dela v gostinstvu, morebitna priporočila. Planinsko društvo Mozirje PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE - MOJSTRANA Išče za sezonsko delo v planinski postojanki Aljažev dom naslednje sodelavce: kuharja (m/ž), natakarja (m/ž), sobarico, delavce za recepcijo in prodajo spominkov ter urejanje mirujočega prometa na parkirišču pred zapornico v vratih Planinsko društvo Radovljica obvešča, da so v teh dneh idealne razmere za sankanje iz Valvasorjevega doma v dolino Završnice (po cesti). Sankanja se udeležite na lastno odgovornost. SELITEV PISARNE PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽELEZNIČAR LJUBLJANA Simpatizerje PD Železničar Ljubljana obveščamo, da se je pisarna PD preselila iz trga OF 3 na Parmovo 35 (lokacija Železniškega muzeja). Delovni čas pisarne je ob torkih od 18. ure in četrtek od 16. ure dalje, za alpiniste v sredo od 19. ure. Obvestila o pohodih in izletih so v predprostoru pisarne in v podhodu Železniške postaje Ljubljana. Do selitve je prišlo zaradi novogradnje Emone. Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS Računovodstvo, PV Blagajna, KGP KA, KOTG, KŠP, KVGN 43-45-692 43-45-687 43-45-688 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 680 izvodov brezplačno, februar 2009 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. f\ Fundacija za šport ^ m www.fundacijazasport.org Letnik 35 / številka 2 - 2009 O 52 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK PO MO Ta mesec sem se odločila, da bo uvodnik malo krajši. Zato sem se pomnila pesmice, ki jo vsi poznamo: Zima zima bela vrh gore sedela in tako je pela da bo Mirka vzela... Se je še spomnite? Zapojte si jo in pojdite ven v prečudovito zimo. Sneg je prelep, da ga ne bi izkoristili za norčije. Kar pomislite, kaj vse lahko počnete v snegu. Lahko zgradite iglu, okepate najboljšega prijatelja, turno smučate čisto do doline, se sankate z vrečko pod sabo, naredite snežaka, se podpišete v sneg na vrhu gore... toliko stvari, da je škoda samo pisati o njih. Pojdite ven in se naužijte zimske idile. Vesna Lenart > SREČANJE MLADIH IN MLADINSKIH ODSEKOV PODRAVJA IN POMURJA Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi Nejc Zaplotnik KDO: Študentje, dijaki, mentorji in vodniki MDO Podravja in Pomurja KDAJ: 21.- 22. februar 2009 KJE: Pokljuka- Uskovnica KAM: Ker bo izlet prilagojen vsem, se bomo prvi dan ali povzpeli na Viševnik ali obiskali planino Konjščico. Drugi dan bomo pripravili turo glede na sežne razmere. Vsekakor pa se bomo lahko sprehajali po čudovitih pokljuških planinah. KAJ: Obvezna je zimska planinska oprema (planinski čevlji, topla oblačila), priporočljive gamaše in palice, za spanje potrebujete spalko. Zvečer si bomo pripravili družabni večer. CENA: 30 evrov (prevoz, nočitev, 2x topel obrok, čaj) KAKO: Z osebnimi avtomobili in kombijem- voznikom bodo povrn-jeni potni stroški. HRANA: Iz nahrbtnika in na koči. Dodatne informacije: Primož Trop: tel: 040 458 325 Urška Kocbek: tel.: 031 424 416 Prijave pošljite na: urska.kocbek@gmail.com tel. 031 424 416 ROK PRIJAVE: 17. feb. 2009 Letnik 13 / številka 2 Mladinska priloga Obvestil PZS 20. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE V soboto, dne 10. januarja 2009 je potekalo 20. državno tekmovanje Mladina in gore in sicer v OŠ Draga Bajca Vipava, Podružnica Podnanos. Tekmovanje je organizirala Mladinska komisija PZS ob veliki pomoči soorganizatorjev PD Podnanos in Ministrstva za šolstvo in šport . Sodelovalo je 30 ekip iz različnih krajev Slovenije. Te ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje na podlagi rezultatov, ki so jih dosegle na regijskih tekmovanjih, ki so potekala 8. novembra 2008. Tako se je tekmovanja udeležilo preko 200 udeležencev. Samo državno tekmovanje se je pričelo ob 10.00 uri z uvodnim programom, ki so ga pripravili učenci in učitelji podružnične osnovne šole Podnanos, ter pozdravnimi besedami povabljenih gostov. S svojim obiskom pa nas je vse prav lepo razveselil in pozdravil predsednik PZS gospod Franci Ekar. Po končanem kulturnem programu pa je že sledil prvi preizkus za tekmovalce -pisanje testov. V tem času je tudi potekalo srečanje mentorjev. Po družabnem delu - ogledu Podnanosa, je sledila razglasitev rezultatov in intervju s skritim gostom - Majo Vidmar. V finale se je uvrstilo 6 ekip , ki je potekalo v obliki kviza pred občinstvom. Dodatno gradivo za to tekmovanje so sestavili mentorji Andreja Semenič, Barbara Jež in Jernej Jež. Tema pa je bila: Podnanos - rojstni kraj slovenske himne. V času finalnega dela med odmoroma je potekala podelitev literarno - likovnih nagrad, ter glasbena točka z izvajalcem predsednikom MK Urošem Kuzmanom. Razpisan je bil tudi literarni natečaj z naslovom: IN TU ZA HIP DOTAKNEM SE NEBA, ter likovni : VARNO POTEPANJE PO NAŠIH GORAH. Letnik 13 / številka 2 Sam kviz je potekal v sproščenem in športnem vzdušju. Državni prvaki 20. tekmovanja Mladina in gore je postala ekipa NORE KRAVE iz PD Onger Trzin, OŠ Trzin, pod vodstvom mentorja Kralj Boštjana. Za nagrado je ekipa dobila tabor v tujini, ki ji ga poklanja MK PZS, ter še ostale praktične nagrade. Drugo mesto je osvojila ekipa UHOJENI PLANINCI iz OŠ Griže, PD Zabukovica. Ekipa si je prislužila dvakrat vikend paket v slovenskih planinskih postojankah, ter praktične nagrade. Tretje mesto pa je zasedla ekipa TA HITRI iz OŠ Preserje, PD Domžale. Tudi ta ekipa je dobila vikend paket v slovenski planinski postojanki in praktične nagrade. Ostale ekipe, ki so se uvrstile v veliki finale, pa so bile nagrajene s praktičnimi nagradami. Na četrtem mestu je bila ekipa Mladi planinci OŠ Braslovče, PD Dobrovlje - Braslovče, na petem mestu ekipa Slivniški svizci iz OŠ Slivnica, PD Slivnica pri Celju in na šestem mestu ekipa Pirati s hribov OŠ dr. B. Magajne Divača, PD Sežana. Pokale in medalje za tekmovanje je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Sklepna prireditev se je končala pozno popoldne z vnovično željo, oziroma snidenjem na 21. državnem tekmovanju v januarju 2010. Še prej seveda pa na regijskih tekmovanjih , ki bodo potekala letos novembra 2009. Pa veliko sreče in varnih vzponov v letu 2009. Lep planinski pozdrav. Vodja državnega tekmovanja Mladina in gore ( MK PZS ): Brigita Čeh O 2 Mladinska priloga Obvestil PZS NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV > Pohod na Veliko planino Mladi planinci OŠ Stranje smo se v soboto 10. januarja odpravili na pohod v zimskih razmerah. Iz Stahovice smo krenili proti Svetemu Primožu, naprej proti planini Kisovec in čez Malo planino na Veliko planino. Kaj je lepšega, kot zasnežena pokrajina, nebo brez oblačka in škripanje snega pod čevlji. Za nas je bil dan res čudovit. Po štirih urah hoje smo se ustavili v Črnuški koči na Mali planini, kjer so nas oskrbniki prijazno sprejeli in pogostili. Po krajšem počitku smo odšli proti Veliki planini. Pastirske koče so letos močno zasnežene, sneg pa zmrznjen, tako da smo se fotografirali kar na slemenu ene od koč. Pot do Šimnovca so si nekateri skrajšali z dričanjem po snegu kar na vrečkah iz nahrbtnika. Ker slike povedo več, kot besede, naj bo za danes dovolj. Vodil nas je Miro Uršič, naš vodnik iz PD Kamnik, in spremljala kolegica Melita. Obema hvala za pomoč. Imeli smo se res lepo. Več o Veliki planini si preberite na naslednji povezavah: http://www.velikaplanina.si/ in http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika Planina Mentorica planinske skupine Stanka Kočar O Letnik 13 / številka 2 3 Mladinska priloga Obvestil PZS > Na plezalni steni V petek, 23. januarja se je 15 planincev starejše skupine MO PD Kočevje (8 OŠ Ob Rinži, 5 OŠ Stara Cerkev, 2 OŠ Zbora odposlancev) skupaj s svojimi mentoricami udeležilo plezanja na plezalni steni v ribniškem športnem centru. Pod budnim varovanjem Boštjana, Klemna, Klavdija in Mateje, članov Plezalnega kluba Ribnica, so planinci napeli vse moči in se vzpenjali do vrha plezalne stene. Tudi mentorici Zinki Mlakar se je uspelo povzpeti čisto na vrh. Vsi so bili zadovoljni, saj jim bodo plezalne izkušnje gotovo koristile tudi pri njihovih planinskih vzponih in spustih. Zahvaljujejo se članom Plezalnega kluba, ki so z dobro voljo delili svoje znanje in izkušnje in vodnici Branki Rajner, ki je organizirala plezanje. za MOPD Kočevje mentorica Jana Ambrožič Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Letnik 13 / številka 2 O 4 Mladinska priloga Obvestil PZS Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana www.mk.pzs.si tel.: 01/434-56-89 fax: 01/43-45-691 (za MK) elektronska pošta: mladinska.komisija@pzs.si POSVET ZA VODJE PLANINSKIH TABOROV - Gasilski dom Salek, Velenje, 21. 2. 2009 ob 9.30 - Planinski tabor je vrhunec doživetij za vsakega mladega, ki svoj prosti čas namenja zahajanju v gore. Gre seveda za logičen zaključek celoletne planinske dejavnosti, a v mnogih pogledih še za toliko več. Biti nekaj časa med prijatelji, ko izza šotorskega krila pokukaš v zvezdnato nebo ali pa se stiskaš, ko zunaj divja nevihta, ko so ti za tiste dni vodniki starši, ki ti odkrivajo lepote gorskega sveta in s katerimi se igraš igre brez meja ter zapoješ zvečer ob tabornem ognju in zraven še poveš kakšen vic ali prigodo z izleta, ko si enostavno srečen. Da so planinski tabori uspešnica, je bilo potrebno v preteklosti storiti marsikaj. Predvsem gre zahvala vsem, ki so delali in tudi sedaj delajo z mladimi. In prav zato, ker se pri Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije zavedamo, kako pomembna je ta, za marsikateri mladinski odsek osrednja, planinska akcija, letos organiziramo posvet za vse tiste, ki se želijo v prihodnosti lotiti tovrstnega projekta, vse tiste, ki želijo pridobiti prepotrebne izkušnje s tega področja in tudi vse tiste, ki želijo z izmenjavo informacij dvigniti kakovost izvedbe svojega planinskega tabora. PROGRAM POSVETA: 9.30 Predstavitev PUS Bavšica Na koncu precej nepoznane ledeniške doline Bavšice se nahaja Planinsko učno središče (PUS) Bavšica. Mladinska in vodniška komisija v njem izvajata večino svojih usposabljanj. Objekt je v upravljanju Mladinske komisije, možen pa je tudi najem za organizacije znotraj in izven PZS, vendar le za akcije vzgojno-izobraževalnega značaja. Zaradi čudovite narave, objema Triglavskega narodnega parka in planinskega duha je objekt zelo primeren za izvedbo zimovanj in taborjenj. 10.00 Predstavitev podjetja Induplati d. d. Podjetje Induplati d. d. ima v svoji ponudbi nekatere modele manjših šotorov, ki so zelo primerni za taborjenja na prostem. Poleg tega nudi tudi servis šotorov in izposojo nekaterih svojih izdelkov. Več o podjetju si lahko preberete na: www.induplati.si 10.30 Primeri taborne prakse Predstavljene bodo različne oblike organizacije planinskega taborjenja, ki jih izvajajo planinska društva PZS. Predstavljeno bo tudi izobraževanje za mladinske voditelje in njihova potencialna vloga pri izvajanju taborjenja ter publikacija Planinski tabori -priročnik (PZS 2005), ki bo na voljo po znižani ceni 10 EUR, ob predhodni najavi pa je možen tudi nakup publikacije preko društvene naročilnice. 5 Letnik 13 / številka 2 Mladinska priloga Obvestil PZS 12.30 Odmor za kosilo 13.30 Predavanje v dveh skupinah i) Kako začeti s planinskim taborom Predavanje je namenjeno vsem, ki želijo v svojem društvu začeti s planinskimi tabori, vsem, ki s tega področja še nimajo posebnih izkušenj in predvsem tistim, ki želijo spoznati osnovne problematike pri izvajanju planinskega tabora. Predstavljene bodo naloge različnih vodstvenih kadrov, osnovna finančna konstrukcija taborjenja na prostem in v planinski koči, ter nekateri zanimivi predlogi za dopolnitev programskega vsakdana na taboru. ii) Predpisi o zdravstvenem varstvu v taboru Predavanje je namenjeno seznanitvi s pravilnim ravnanjem z živili, kakovostjo pitne vode in higiene, kot ga določa sistem HACCAP, in ostalimi pravili na področju zdravstvenega varstva. Na specifičnem primeru taborov v narav, bomo spoznali, kako kljub skromni infrastrukturi najbolje ustreči pogojem in predpisom. Predavala bo strokovnjakinja z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki bo po predavanju na voljo tudi za vprašanja. Opomba: V prijavnici označite, katerega predavanja se bodo udeležili prijavljeni. 16.00 Okrogla miza: Razpis MK PZS. Mladinska komisija vsako leto pripravi javni razpis za izbor izvajalcev za sredstva iz programa »Osnovni in dodatni programi planinske dejavnosti mladih«, odobren s strani Fundacije za Šport, s katerim ponudi možnost sofinanciranja planinskih vsebin mladinskih odsekov, članov ali pridruženih članov naše komisije. Osnovanje meril za vrednotenje vsebin in razpisni obrazci so v lanskem letu dobili prenovljeno obliko, v katerem so zajete tudi nekatere nove vsebine. Z okroglo mizo na to temo želimo vse sodelujoče spodbuditi k razpravi o izboljšanju meril prihajajočega razpisa in odgovoriti na morebitne nejasnosti v zvezi s prijavnimi obrazci in prilogami. PRIJAVA Najkasneje do ponedeljka, 16. 02. 2009, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov: Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija, p. p. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom: »Posvet za vodje planinskih taborov«. V kolikor se kljub prijav' posveta ne boste mogli udeležiti, vas prosimo, da svojo odsotnost preko elektronske pošte sporočite vodji posveta najkasneje do petka, 20. 02. 2009 dopoldne. CENA Posvet je brezplačen (vključno s kosilom) za dva člana posameznega planinskega društva. Ostali člani morajo ob prihodu poravnati stroške kosila, ki znašajo 5,00 €. KAKO DO NAS? Osrednjo avtocesto na relaciji Ljubljana-Celje zapustite na izvozu Arja vas, od koder vas bodo smerne table usmerile proti Velenju. Ko pridete v Velenje, krožno križišče zapustite na prvem izvozu v smeri centra. Sledita dve semaforizirani križišči, v katerih peljete naravnost, na tretjem semaforiziranem križišču (tik pred predorom) pa zavijete levo. Na desni strani boste zagledali cerkev Sv. Antona Martina Slomška, ob njej stoji tudi gasilski dom. Če v Velenje prihajate iz smeri Slovenj Gradca, se boste najprej peljali skozi predor na začetku mesta, nato pa na prvem semaforiziranem križišču zavili desno. INFORMACIJE: Uroš Kuzman (vodja posveta), 041/887-578, uros.kuzman@gmail.com. Letnik 13 / številka 2 6 O Mladinska priloga Obvestil PZS Poziv vsem, ki ste v zadnjih petih letih organizirali planinski tabor: vsak začetek je težak in naporen, mnogokrat pa tudi tistim najbolj veščim zmanjka idej. Tovrsten posvet je s strani Mladinske komisije PZS organiziran prvič in bo, v kolikor se bo seveda izkazal za pozitivno sprejeto novost, upamo, postal vsakoletna praksa. Naše želje pa so tudi, da bi vzporedno s tovrstnimi srečanji nastajala gradiva za širšo uporabo, primerna za objavo na internetni strani MK pZs in bila morda kasneje izdana kot publikacija v obliki priročnika. Zato pozivamo vse, ki imate aktualne podatke o prostorih v Sloveniji, ki jih je možno najeti za taborjenje, da nam jih posredujete. In sicer: do posveta pošljite sliko, opis prostora in kontaktne podatke (kot je navedeno v primeru) na zgornji elektronski naslov. Jezersko - ob jezeru Kapaciteta: dva tabora z do 100 udeleženci; Dostop: z avtobusom do tabornega prostora; Nabava: trgovina oddaljena cca. 3km; Pitna voda: da Izhodišče: odlično, vsaj 5 različno zahtevnih izletov brez dodatnega prevoza, s prevozom na kratki relaciji pa še dodatne možnosti; Dodatni program: Jenkova kasarna, bazen v Kranju; Kontakt: Drejc Karničar 041/777-188 * Po želji lahko dodate še druge informacije. Podatkom o ceni tabornega prostora pa se bomo namenoma ognili, saj je le ta največkrat odvisna od povpraševanja in internega dogovora. 7 Letnik 13 / številka 2 Mladinska priloga Obvestil PZS O PRIJAVNICA Posvet za vodje planinskih taborov Na posvet prijavljamo naslednje člane planinskega društva_ Ime in priimek Elektronski naslov Planinska izobrazba Predavanje i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) i) ii) Kontaktna oseba Ime in priimek:_ GSM:_ Elektronski naslov:_ V kolikor bo prišlo do spremembe informacij ali kakršnih koli posebnosti, bomo vse informacije posredovali kontaktni osebi. Žig PD: Podpis predsednika PD ali načelnika MO PD: Letnik 13 / številka 2 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PLANINSKAZVEZA SLOVENIJE UPRAVNI ODBOR PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 zapisnik 12. seje UO PZS ŠTEVILKA: UO/ 477 - 08 DATUM: 22. 09. 2008 Z A P I S N I K 12. seje UO PZS, ki je bila 18. septembra 2008 v prostorih Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, v Kranju, v sejni sobi št. 16. Seja se je pričela ob 16.00 uri. Prisotnih je bilo 21 članov UO PZS z glasovalno pravico. Prisotni so bili: Predsedstvo UO PZS: mag. Franci Ekar, Goršič Marko, Rudolf Skobe in mag. Uroš Vidovič, Voljeni člani UO PZS: Eržen Miro, Peršolja Borut, Petkoš Janez, Ponebšek Roman, Škerbinek Danilo, Načelniki komisij in odborov: Vanja Kovač (MK), Boris Madon (VK), Rozi Skobe (KVGN), Rovan Jože (nadomeščal Toneta Tomšeta), Predsedniki MDO: France Benedik (Gorenjske), Lado Kladnik (KBO), Jože Kodre(Savinjske), Šere Zvone - nadomeščal Marinko Koželj Stepic (Ljubljana), Anton Purg (Podravja), Rupnik Gregor (Posočja), Borut Vukovič (Zasavja), Žnidarčič Albin (Primorsko - Notranjske), Ostali: Jožica Srpčič (predsednica NO), Andrej Stritar (nam. urednika PV), Danilo Sbrizaj (GS), Vera Šmid (računovodja) in Mija Damjan - Stegu (vodja pisarne PZS). Opravičili so se: Gašparič Stanko, Bojan Rotovnik, Drago Horjak, Franc Štibernik. Za sejo je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Pregled zapisnika 11. seje UO PZS z dne 19.06.2008 in poročilo o opravljenih nalogah -priloga zapisnik 11. seje UO PZS (Danilo Sbrizaj) 2. Poročilo o ponudbah zavarovanj za obdobje 2009 - 2011 in predlog članarine in članskih ugodnosti v letu 2009 (Danilo Škerbinek, Vera Šmid) 3. Obravnava predloga poslovnika o delu UO PZS (Marko Goršič, Rudi Skobe) 4. (mag. Franci Ekar, Bojan Rotovnik) 5. Predstavitev in poročila delegatov PZS v organih UIAA in CAA (Danilo Škerbinek -podpredsednik CAA in član P IKAR, Milan Naprudnik KVGN CAA, Janez Duhovnik GK in KPP CAA, Matjaž Hafner - CAA, Zdenka Mihelič YC UIAA, Klemen Medja - UIAA) 6. Problematika KPP - Spremembe Zakona o PP - Sanacija podora pod Toscem 7. Vprašanja in pobude članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije 8. Določitev kraja slavnostne seje UO PZS 6. decembra 2008 9. Tekoče naloge UO PZS Sejo je pričel mag. Franci Ekar, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne. Po ugotovitvi, da je seja sklepčna je predsednik z dnevnega reda umaknil 4. točko »Potrditev načelnika KUP in predstavitev njegovega programa dela» in hkrati predlagal, da se dnevni red razširi z dodatnima točkama -točko o problematiki Planinskega vestnika in točko Mladinske komisije-pritožbe na razpis. V sprejem je bil predlagal sklepa: Sklep 1/18-09: UO PZS sprejema umik 4. točke dnevnega reda, zaradi ponovne presoje primernosti kandidata. Sklep 2/18-09: UO PZS potrjuje predlagani dnevni red za 12. sejo UO PZS z razširitvijo dveh (2) točk: na točki PV in MK. Sklepa sta bila soglasno sprejeta. Zakonodaja in uradne objave Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Pred pričetkom prve točke je predsednik pojasnil, da je bila seja UO sklicana predčasno predvsem zaradi 2. točke dnevnega reda. Predsednik je nadaljeval z opisom nekaterih aktualnih dogodkov, dotaknil se je sanacije podora pod Toscem, obeležitev obletnic Juliusa Kugyja in Henrika Tume, začetka gradnje Slovenskega planinskega muzeja, 100 obletnice Frischaufovega doma na Okrešlju, dneva Koroških planincev na Peci, prav tako je omenil izid biltena KVGN - Varuhi gorske narave. Povedal je, da je v ustanavljanju Rekreacijska zveza. Člani UO so se z minuto molka poklonili pokojnemu Pavletu Kozjeku, ki se je smrtno ponesrečil pri vzponu na Mustagh Tower. K 1. TOČKI PREGLED ZAPISNIKA 11. SEJE UO PZS Z DNE 19.06.2008 IN POROČILO O OPRAVLJENIH NALOGAH - PRILOGA ZAPISNIK 11. SEJE UO PZS Gradivo je bilo poslano skupaj z vabilom za sejo. Sklep 3/18-09: Člani UO so sprejeli zapisnik 11. seje UO v predlagani obliki. Sklep je bil soglasno sprejet. K 2. TOČKI POROČILO O PONUDBAH ZAVAROVANJ ZA OBDOBJE 2009 - 2011 IN PREDLOG ČLANARINE IN ČLANSKIH UGODNOSTI V LETU 2009 Gradivo je bilo poslano po pošti. Poročilo sta podala Vera Šmid in Danilo Škerbinek. Anton Purg je predlagal, da bi bila članarina B1 in S+Š enaka, taka kot je doslej. Pojasnilo zakaj razlika, je podala Vera Šmid, ki je povedala, da je razlog za razliko v višini članarine v tem, da bi z nižjo članarino S+Š bolj stimulirali to populacijo. V razpravi so sodelovali Marko Goršič, Borut Vukovič, ki je proti znižanju članarine B1 ter pohvalil dobro pripravljeno ponudbo tej pohvali se je pridružil tudi Gregor Rupnik. Roman Ponebšek je imel pripombo pri zavarovanju strokovnih kadrov in predlagal, da se vse skupaj bolj natančno napiše, da se jasno opredeli na osnovi seznama strokovnih kadrov. Borut Peršolja je pohvalil popravljeno gradivo in podal pripombo, da PD Domžale ostro nasprotuje poimenskemu seznamu, ki ga morajo oddati na PZS za zavarovanje otrok (P+O). Poleg tega je podal pobudo, da bi bili člani P+O zavarovani tudi za civilno pravno odškodninsko odgovornost. Danilo Škerbinek mu je podal odgovor, da te osebe še niso polnoletne in zato odpade vsaka odgovornost, saj taki otroci morajo biti z neko odgovorno osebo. Zvone Šere je postavil vprašanje, če lahko posamezna PD sprejemajo opcijska zavarovanja v društvih. Po razpravi so člani UO sprejeli sklep: Sklep 4/18-09: Člani Upravnega odbora PZS so po razpravi potrdili predlog zavarovalnih ponudb za obdobje 2009 -2011 in pooblastili predsednika mag. Francija Ekarja, da podpiše pogodbo z Zavarovalnico Tilia, d.d. in pogodbo za zavarovanje reševanja za ves svet s Zavarovalnico Generali d.d. (možnost posameznika člana PZS, da se dodatno zavaruje). Člani upravnega odbora so po obrazložitvi na tej seji in po obravnavi na sestanku predsednikov MDO potrdili predlog članarine za leto 2009. Na seji UO PZS v novembru 2008 naj se predstavi celoten tekst članarine 2009, ki se potem objavi v decembrski številki Obvestil. Sklep je bil sprejet z večino 18 glasov ZA in nobeden proti. K 3. TOČKI OBRAVNAVA PREDLOGA POSLOVNIKA O DELU UO PZS Marko Goršič je obrazložil, da je predlog sprememb poslovnika narejen po najnovejši zakonodaji na podlagi poslovnika DZ in občinskih poslovnikov, ki so v veljavi. Predlagal je, da se vse pripombe na poslovnik pošlje do 25. 09. 2008. Letnik 35 / številka 2 - 2009 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave V razpravi so sodelovali: Zvone Šere pripombo je podal na 8. člen/2. odstavek Roman Ponebšek - pripombo je podal na 21. člen in 3. člen zadnji odstavek Borut Vukovič - pripombo je podal na 30. člen - postopek razrešitve člana in predsednika komisije, prav tako bi morala biti razrešitev urejena v Statutu. Menil je, da če člana voli neka komisija naj ga tudi komisija razreši in ne UO. Nekateri členi se med seboj prekrivajo in si nasprotujejo (npr.55. člen) Borut Peršolja - pripombe je podal na 3. člen, kjer naj se doda GK in na 4. člen, kjer niso urejeni mandati odstopov, ki imajo več funkcij (npr. če je voljeni član in podpredsednik ter odstopi kot podpredsednik mu še vedno ostane funkcija voljenega člana), na 5. člen 7 vrstica - UO sprejema pravilnike, 8. člen se doda še besedo načelnike, 38. člen kdaj nastopi veljavnost sklepov sprejetih na seji UO. Sklep 5/18-09: Pripombe in pobude na Poslovnik UO se pošlje do 25. 09. 2008 na PZS, čistopis se predstavi na novembrski seji. Sklep je bil sprejet z večino. K 5. TOČKI PREDSTAVITEV IN POROČILA DELEGATOV PZS V ORGANIH UIAA IN CAA (DANILO ŠKERBINEK -PODPREDSEDNIK CAA IN ČLAN P IKAR, UROŠ VIDOVIČ -KEUPS) Svojo predstavitev so podali: Predsednik PZS mag. Franci Ekar- delegat v Skupščini OKS, član v Svetu športnih fundacij, prisoten na konferenci Alpske konvencije, Skupščine planinske zveze Švice. Danilo Škerbinek, podpredsednik CAA in član predsedstva IKAR. Vsa poročila o svojem delu objavi v Obvestilih. Mag. Uroš Vidovič, Komisija za evropske pešpoti Slovenije. Borut Vukovič je predlagal, da se vsa poročila predstavijo v pisni obliki, poročila bi zajemala za kaj se je kandidat zavzemal, kaj je dosegel in kolikokrat in kje je to potekalo. K 6. TOČKI PROBLEMATIKA KPP (SPREMEMBE ZAKONA O PP in SANACIJA PODORA POD TOSCEM Razpravo je pričel predsednik PZS, ki je povedal, da se Zakon o PP ne izvaja tako kot je potrebno. V primeru »Tosc« se je izkazalo, da ZPP ne predvideva finančnega pokrivanja takih podorov. Ugotovilo se je, da bo potrebno razrešiti vprašanje sistemskega financiranja popravil, inšpekcijskega nadzora, kategoriziranja poti, določitev skrbnikov, zagotoviti namenska sredstva v primeru elementarnih nesreč (podori,...), financiranja skrbništva, zagotavljanje financ za izvedbo del na poteh. Jože Rovan je povedal, da pota vzdržuje 180 PD od 259, imamo 500 registriranih markacistov kar je premalo, imamo 8500 km poti, ki so že vrisane v kataster, vprašanje pa je vzdrževanje poti v bodoče. Manjka inštruktorjev markacistov. Med najpomembnejšimi akcijami so vzdrževanje poti v visokogorju. Financiranje je velik problem, kajti nekatera PD imajo pota v drugi občini kot sedež. Skrbniške pogodbe dovoljujejo na poti le vzdrževalne posege obstoječega stanja ne pa novih posegov. Borut Peršolja je zahteval, da PZS od države doseže, da se planinske poti celovito financirajo. Meni, da ko se je prenesel kataster poti na državo smo izgubili financiranje poti. Uroš Vidovič je povedal, da so sosednje planinske zveze zelo pohvalile naš ZPP. Po razpravi je bil sprejet sklep: Sklep 6/18-09: Člani UO PZS zadolžujejo KPP, da pripombe na ZPP uveljavi v smislu predlogov za sistemsko dopolnitev ZPP. Sklep je bil sprejet z večino. DODATNA TOČKA - PV - problematika financiranja Gradivo za to točko je bilo predstavljeno predsednikom MDO na sestanku. Zakonodaja in uradne objave 3 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Andrej Stritar je predstavil problematiko PV, ki bo po predvidevanjih do konca leta imel za cca 11.000€ minusa. Kot glavni razlog za to je navedel premajhno število naročnikov. Število naročnikov Planinskega vestnika že dolgo let stagnira nekje med 4600 in 4700. "Mehki" pozivi k povečanju števila bralcev (oglasi v reviji, pripete naročilnice, možnost darilnih naročnin, popusti pri naročninah vnaprej) žal ne kažejo velikih rezultatov. Ocenjuje, da bi bile potrebne agresivnejše akcije s profesionalnimi metodami. V UO PV ocenjujejo tudi, da je število naročnikov v primerjavi s številom članov Planinske zveze Slovenije razmeroma majhno (manj kot 10 %). Zato predlagajo, da UO PZS pomaga izpeljati propagandno akcijo, katere cilj naj bi bil povečanje števila naročnikov. Menijo, da je smiseln dolgoročni cilj: Planinski vestnik v vsako planinsko družino, tj. v vsako družino s člani PZS Kratkoročno, tj. do konca novembra 2008 pa predlagajo naslednji cilj: vsako Planinsko društvo naj pridobi najmanj 4 nove naročnike Predlog UO PV je, da UO PZS prosi vse MDO-je: 1. da na svoj naslednji sestanek predstavnikov PD - jev povabi člana Uredništva PV, ki bo predstavil revijo in opisal akcijo, 2. da vsak MDO (ali PD) imenuje lokalnega poverjenika za PV, ki bo imel za nalogo izpeljati to akcijo v svojem okolju, 3. da UO PZS in MDO -ji predlagajo načine stimulacije, ki bi bile spodbuda delu poverjenikov in privlačnost za nove naročnike. Možnosti je veliko, npr. za poverjenike: omemba dela posameznih poverjenikov v PV, brezplačne edicije založbe PZS za določeno število pridobljenih novih naročnikov ipd.; za nove naročnike: popust pri naročnini prvega letnika, brezplačne zadnje letošnje številke ... 4. da UO PZS preko MDO- jev in PD - jev povabi vse svoje člane k iskanju sponzorjev, donatorjev ali oglaševalcev za našo revijo. Dobrodošle pa so tudi vse druge ideje, ki bi pomagale preživetju Planinskega vestnika. PV je obremenjen s 16.000€ stroškov, ki jih mora dati strokovni službi, predlagajo da se SŠ odpove temu strošku. Borut Peršolja je predlagal, da naj PV pripravi novo uredniško politiko in nove programske zasnove ter bolj sodeluje s PD - ji, urednik naj se profesionalizira. Roman Ponebšek je omenil, da je že pred časom predlagal ustanovitev firme v okviru PZS, ki bi združevala založniško dejavnost. V razpravi so sodelovali še Uroš Vidovič, Rozi Skobe, Danilo Škerbinek, Miro Eržen in predsednik PZS. DODATNA TOČKA - MK, odločanje o pritožbah PD, ki so bila zavrnjena na razpisu Gradivo za to točko je bilo posredovano na mizo na sami seji. Člani UO so se seznanili s pojasnilom predsednice MK Vanje Kovač o nastalem problemu. Vse pritožbe so bile naslovljene na UO PZS. Povedala je, da je bila ena prijava na razpis poslana s pomanjkljivimi podatki, druga na starem, neveljavnem obrazcu, kljub opozorilu MK, da je potrebno poslati prijave na novih obrazcih, tretja prijava pa je bila zavrnjena, ker zimovanje ni ustrezalo razpisnim pogojem (datum neustrezen). Po njeni obrazložitvi se je odprla razprava. Borut Vukovič je podal predlog, da naj vprašanje oz. pritožbe obravnava pristojni organ, torej MK PZS. Borut Peršolja je podal pobudo, da MK do naslednje seje pripravi pregled razpisa ne katerem se bo videlo kakšne so bile cene in če so zaradi razpisa šli otroci na tabor ceneje kot bi šli brez tega razpisa. V razpravi so sodelovali Borut Peršolja, France Benedik, Uroš Vidovič, Lado Kladnik, Marko Goršič, Roman Ponebšek, Tone Purg in Janez Petkoš. Po koncu razprave je bil dan na glasovanje naslednji sklep: Letnik 35 / številka 2 - 2009 4 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Sklep 7/18-09: UO PZS je obravnaval pritožbe zoper sklep o nedodelitvi sredstev javnega razpisa MK PZS 2008 in potrjuje odločitev Komisije za odpiranje prijav in UO MK PZS za PD Mežica, PD Fram in PD Domžale. Sklep je bil sprejet z 13 glasovi ZA in 4 glasovi PROTI. Vanja Kovač je prosila, da Strokovna služba PZS obvesti PD-je, ki so poslala pritožbo o vsebini sprejetega sklepa. K 7. TOČKI VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Predsednik PZS je obvestil vse člane UO PZS o datumu naslednje seje UO, ki bo 13. 11. 2008 Marko Goršič je člane UO PZS obvestil o dogovoru predsednikov MDO na njihovem zadnjem sestanku o Dnevu slovenskih planincev 2009. Sprejet je bil sklep: Sklep 8/18-09: Dan slovenskih planincev 2009 bo 6. junija, na Krimu, v organizaciji MDO Notranjske Sklep je bil soglasno sprejet. Rozi Skobe, načelnica KVGN je člane UO PZS seznanila z 2 pomembnima projektoma komisije: 1. Otvoritev botanične poti baronov Zois, ki poteka po že obstoječi planinski poti, ob tem je bil izdan Vodnik po poti Baronov Zois 2. Podelitev diplom 6. generacije Varuhom gorske narave. Prisotnih je bilo 22 diplomantov, izdan je bil tudi bilten PZS-Varuhi gorske narave, ob koncu je vsem članom UO PZS razdelila biltene in prosila predsednike MDO, da razdelijo vsem PD-jem znotraj posameznega MDO po en izvod. Predsednik PZS je obvestil člane UO, da je tudi MDO Koroške izdal bilten. Roman Ponebšek je ponovil pobudo Bojana Rotovnika, da bi bila naslednja seja UO v PUS Bavšica. K 8. TOČKI DOLOČITEV KRAJA SLAVNOSTNE SEJE UO PZS 6. DECEMBRA 2008 Slavnostna seja bo 6. decembra v organizaciji MDO Podravja, predlog je prišel od PD Miklavž na Dravskem polju. Slavnostna seja bo 6. 12. 2008 na Miklavžu na Dravskem polju. K 9. TOČKI VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV Vprašanj in pobud članov UO ni bilo. Seja je bila sklenjena ob 19.50 uri. Zapisala: Mija Damjan-Stegu Danilo Sbrizaj l.r. Generalni sekretar PZS mag. Franci EKAR l.r. predsednik PZS Zakonodaja in uradne objave 3 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DVORŽAKOVA 9 1000 LJUBLJANA Ljubljana, 05. 2. 2009 LETNA POROČILA DRUŠTEV ZA LETO 2008 IZDELAVA POROČIL IN OBRAZCEV ZA AJPES IN DURS ZAVEZANCI ZA SESTAVITEV LETNEGA POROČILA Zavezanci za sestavitev letnih poročil društev so vsa društva, ustanovljena po zakonu o društvih in v skladu z računovodskim standardom SRS 33. SESTAVNI DELI LETNEGA POROČILA ZA AJPES V skladu s 26. členom zakona o društvih mora društvo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu, sestaviti letno poročilo, ki obsega: • bilanco stanja (izkaz stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov), • izkaz poslovnega izida (izkaz stroškov, donosov, prihodkov in presežke prihodkov ali odhodkov s pojasnili) • prilogo k izkazu poslovnega izida, ki izkazuje obseg pridobitne dejavnosti društva v obračunskem obdobju s pojasnili • poročilo o svojem poslovanju (se oddaja že tretje leto v opisni obliki) • revizorjevo oceno, če je društvo zavezano k reviziji (oddajo samo tista društva, ki imajo preko 835.000 € letnih prihodkov). Društvo naj bo pri sestavljanju izkaza uspeha pozorno na prihodke in oblikovanje kratkoročnih pasivnih (BS AOP031) in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev (BS AOP021). Gre za odložene prihodke, ki bodo v krajšem oz. daljšem časovnem obdobju pokrili predvidene odhodke, med katerimi so tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev, ki se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Nova je določba zakona o društvih, da mora letno poročilo sprejeti zbor članov društva in da je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva (opravi ga nadzorni odbor izvoljen na zboru članov). Društva letna poročila predložijo AJPES-u v treh mesecih po koncu koledarskega leta, to je do 31.3.2009 na poenotenih obrazcih AJPES-a na enega od naslednjih treh načinov: z neposrednim vnosom podatkov preko spletnega portala AJPES:http://www.ajpes.si/, v obliki XML datoteke, pripravljene iz Excelove preglednice, na elektronskem mediju (disketa, CD, DVD) oziroma uvozom XML datoteke preko spletnega portala AJPES http://www.ajpes.si/ ali na papirju - poenoteni obrazci, ki so na voljo v knjigarnah in papirnicah. Metodološko navodilo v zadnjih členih navaja, da zoper društvo, ki ne predloži letnega poročila v treh mesecih po koncu koledarskega leta, AJPES uvede postopek o prekršku na podlagi 50. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS št. 3/07). Letnik 35 / številka 2 - 2009 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV za AJPES Obrazci za leto 2008 (podatki iz bilance stanja in podatki iz izkaza poslovnega izida) se niso v ničemer spremenili glede na leto 2007. OBRAČUN DAVKA OD ODHODKOV PRAVNIH OSEB ZA LETO 2008 (DRUŠTVO ODDA OBRAZEC NA DURS DO 31.3.2009 ELEKTRONSKO S KVALIFICIRANIM DIGITALNIM POTRDILOM) Obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008 bo objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije. Obrazec morajo zavezanci (vsa društva) izpolniti in posredovati na pristojni Davčni urad do 31. 3. 2009 v elektronski obliki preko sistema spletnih storitev e Davki. Za elektronsko posredovanje podatkov mora društvo (od njega pooblaščena oseba) pridobiti kvalificirano digitalno potrdilo pri pooblaščenih overiteljih (AC NLB, Halcom-CA, Pošta -CA in Sigen-CA). Lahko pa društva za elektronsko oddajo obračunov pooblastijo tudi druge pravne ali fizične osebe, da v njihovem imenu pripravijo ali vložijo dokumente. V skladu z 9. členom zakona o obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Ur. l. 117/06, morajo vsi zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (med njimi društva) za tisti del, ki je štet za pridobitno dejavnost, plačati davek. 27. člen ZDDPO-2 določa, da se pri določanju davčne osnove iz 9. člena prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški izvzamejo iz davčne osnove. Opredelitev pridobitne in nepridobitne dejavnosti: Minister za finance je v Ur.l. 109/30.11.2007 izdal Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, kjer so opredeljene določbe, kaj se šteje za nepridobitno in kaj praviloma za pridobitno dejavnost. V 2. členu je opredeljeno, da je neka dejavnost pridobitna, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: 1. dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička 2. zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2. Kot določa 3. člen Pravilnika, se za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzamejo iz davčne osnove po 27. členu ZDDPO-2, štejejo zlasti: donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe; članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu, in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam; volila in dediščine; prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakonodaja in uradne objave 3 Letnik 35 / številka 2 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Po 4. členu Pravilnika se za pridobitne dohodke štejejo zlasti: • dohodki iz opravljanja javne službe, • namenska javna sredstva, • bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1000 evrov letno, • dividende in drugi dohodki iz naložb, • dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca, • najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam, • dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev, • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec, • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec, • dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec. Navedena člena razvrščata najbolj tipične vrste dohodkov, ki se pojavljajo pri opredeljevanju pridobitne ali nepridobitne dejavnosti, v posameznih primerih pa je potrebno upoštevati posebnosti posamezne vrste pravne osebe iz 9. člena ZDDPO-2 ter dejstva in okoliščine v konkretnem primeru. Pripravila računovodja PZS: Vera Šmid Letnik 35 / številka 2 - 2009 2 Zakonodaja in uradne objave