tribuno
LIST  IVEZE  4TUDEMT0V UUBUANSKE  UNIVERZE
Zapisnik je javna Nstina, kar pomeni, da bi morala biti dej-stva, ki jih navaja, resmčna, dokler se ne dokaže nasprot-no. Poleg tega mora biti zapis-nik sestavljen v predpisani ob-liki (dejstva je treba navesti jcsno, točno in jih temeljito ob-
jiekega zapisnika
razfožiti, podplsati ga morata oseba, ki je vodila sesianek, in zapisnikar, itd.). Zapisnik o se-ji UO štud. naselja z dne 25. septembra 1962 je, kar se tiče 3. točke dnevnega reda, pov-sem drugačen. V 3. točki je UO obrcvnava! delo študentskih delovnih brigad v štud. naselju julija in avgusta letos. Poglej-mo si posamezne ugotovitve in adfočitve.
Predračun stroškov za hrano in stano-vanje 184. brigadirjev je znašal 2,139.400 din, dejanski stroški pa so bili za 928.058 din večji. Sprašujemo se, kakšen način planiranja in predvsem realizacije je to, da se predračun krši za skoraj 50 odstotkov.
Izredno čudno je bilo tudi planiranje količine prsti, ki bi jo bilo treba navozi-ti. Predvidevali so, da bo potrebnih 1.000 m , nato pa so ugotovili, da bi je potre-bovali 6.000 kubičnih metrov.
Nedoumljivo je tudi, kako more biti znesek 662.153. din naveden enkrat kot dohodek brigade, drugič pa kot primanj kljaj.
Na podlagi takega planiranja in reali-zacije je upravni odbor določil honorarje vsem tistim sodelavcem, ki so opravljali v zvezi z delom brigad strokovna in teh-nična opravila, ter obema komandantoma (a brez vseh utemeljitev). Pravilno je, da je upravni odbor dal nagrade, plačal na-dure ali dal brezplačno hrano kuhinjskemu osebju in snažilkam, ki so se trudile in imajo manjhne dohodke, a brez dvoma je previsok honorar tehničnega in strokov-nega osebja (tri osebe), ki so dobili po 45.000 din na mesec" skupaj 293.000 din in poleg tega še hrano in stanovanje, kaj-ti, kot smo navedli, njihovo delo (plani-ranje in ostalo) ni bilo dobro, ti dohodki pa tudi niso v nikakršnem upravičenem sorazmerju % uspehom akcije. Neupravi-čen se nam zdi tudi znesek 40.000 din, ki ga je dobil direktor štud. naselja, saj do-biva v poletnih mesecih redne osebne do-hodke, brigadi pa je dolžan pomagati.
Vsega obsojanja vredna pa je odločitev upravnega odbora, da je honoriral kotnan-danta obeh brigad s po 10.000 din. Mla-dinske delovne akcije slone na želji mla-dine, da bi čim več storila za družbo in svoje boljše življenje, in to prostovoljno in brezplačno, kar pomeni, da so osno-vane na čistem amaterizmu. Odločitev upravnega odbora krši to bistveno nače-lo mladinskih delovnih brigad.
Odločitev upravnega odbora in vodenje finančnih poslov brigade pomenita neod-govorno razmetavanje družbenega denar-ja. Upravni odbor je celo sklenil, da se nedokončana dela opravijo samo v tistem obsegu, kolikor to dopuščajo denarna sredstva, ki so od predvidenih investicij-skih sredstev, če odštejemo primanjkljaj brigade ter nekatere honorarje in nagrade.
Ni naš namen podrobneje raziskovati vzroke za tako ali drugačno odločanje in vodenje. Vodstvo letošnjih delovnih akcij v Študentskem naselju in upravni odbor kot celota — čeprav je pri svojem delu in odločanju avtonomen — sta po našem mnenju vseeno dolžna, da javno obrazlo-žita svoje ravnanje in objavljeni zapisnik. S svojim delovanjem nista povzročila sa-mo materialne škode, ampak tudi moral-no.vsem brigadirjem, študentom in druž-bi kot celoti, predvgem pa tudi uprav-nemu odboru in vodstvu brigade ter ne nazadnje ZŠJ in ZKJ, katerih člani so bili v navedenih organih. Mnenja smo, da je njihova neodgovornost vredna obso-janja in ukrepanja. Ako ne bomo nasto-pili proti takim pojavom negospodamo-sti in malomarnosti (zapisnik!), bomo kri-vi, če bo prišlo do podobnih pojavov kdaj pozneje, na odgovornejših položajih in ž večjimi   sredstvi                       D. Demšar
Včeraj; 23. oktobra, je bfla r Fesif. valni dvorani redna letna skupšči-na    Zveze    študentov    ljubljanske univerze,   akademij   ter   višjih   in visokih šol.
Uvodni referat »O IDEJNOSTI ŠTUDI-JA« je imel Janez Kocijančič, predsednik univerzitetnega odbora ZŠJ. V svojem re-feratu se je dotaknil pouka družbenih ved, interpretacije predmetov in znanstvenora-ziskovalnega dela. Predlagal je nove oblike angažiranja študentov pri aplikativnih ra-ziskovalnih nalogah visokošolskih inštitu-cij in pouka sploh. Poudaril je tudi, da ^ prva naloga Zveze študentov stalno ana* iizirati vsebino in metode študija in raz-mišljati o izboljšavah. Rezultate teh ana« liz in nove predloge mora naša organiza-cija preko svojih zastopnikov posredovati organom družbenega upravljanja in samo* upravljanja. V nadaljevanju svojega refe-rata je obravnaval problem pouka družbe-nih ved na univerzi ter znanstvenega udej. stvovanja študentov in dejal, da se kaže na področju družbenih ved pri nas v zad-njem času nedvomno precejšen napredek. Spričo naglega razvoja socialističnih odno-sov na kvalitetno novi gospodarski bazi pa je nujno potrebno raziskovati znanstve-ne temelje teh novih odnosov in mer raz-voja naših družbenih pojavov. Ce pa. se zavedamo vseh teh izredno pomembnih nalog, lahko ugotovimo, da je znanstveno področje družbenih ved pri nam soraz-merno nerazvito. Na področju družbenih ved je še vedno močno razvit individuali-zem v znanstvenem delu. Za ta individu-alizem je značilna razdelitev področij oseb-nega znanstvenega dela, kjer izostaja ko-ordinacija, medsebojna pomoč in tudi znanstvena kritika.
Današnji razvoj znanosti zahteva skupin-sko delo, kljub temu pa ugotavljamo, da so študenti skoraj neizkoriščeni pri razi-skovalnem delu. Mislim, da bi morali po-sebno na drugi in tretji stopnji izkoristiti ogromni potencial študentov in jih vklju-čiti v znanstveno delo. Predpogoj 4ega so seveda aktivne oblike študija na prvi stop-nji, ki bi zahtevale od študenia ne samo, da se snovi nauči, ampak tudi, da jo osvoji, da pri vseh, zlasti pri spornib. vpra-šanjih, zavzame jasno in odločno svoje stališče. študent naj skripta in ostale štu-dijske materiale predela doma, na fakul-teti pa naj se najtežja poglavja in sporns vprašanja prediskutirajo skupno s profe-sorjem. Nedvomno bi terjal tak način študija veliko večje napore od profesorjev in študentov kot dosedanji. Profesorji, ki marsikje na predavanjih samo berejo svo-ja že zastarela, z reformo študija nesklad-na skripta, bi bUi tako prisUjeni, da se opredele v najaktualnejših vprašanjih svo-je stroke, ki se jih sedaj na svojih prc« davanjih  marsikdaj  izogibajo.
SkupšČini so prisostvovali: sekretar GO SZDL Stane Markič, predsednik univerzi-tetnega sveta Jože Pernuš, generalni taj-nik univerze Lojze Piškur, sekretar UK ZKS docent Bitenc ing. Brane, predsednik CK LMS Francka StrmoIe-HIastec, sekre-tar CO ZŠJ Janez Čemažar in OFganizacij-ski sekretar UK ZKS Ulčar Marjan.
V odsotnosti rektorja dr. Snudrla je v njegovem imenu skupščino pozdravil dekan pravne fakultete dr. Stanko Peterin. Skupščine so se udeležili tudi dekani in profesorji nekaterih fakultet, prav tako pa tudi zastopniki univerzitetnih odborov Zveze študentov iz Zagreba, Beograda, Novega Sada, Skopja, Sarajeva in odbora višjih šol iz Mariborav
SKUPŠCINA POUDAREK IDEJNEMU DELU
SEJA SVETA LJUBL,JAXSKE VJMIVERZE
Poudarek na
raziskovalnent
delu
Nedavna 5. redna seja univerzitetnega sveta, ki jo je vodil predsednik Jože Pernuš, je bila posvečena aktualnim vprašanjem, ki spremljajo delo na univerzi in fakultetah. V rektorjevem poročilu so bili med drugim zaobseženi najbistvenejši problemi, ki so bili obravnavani v posebnih točkah dnev-nega reda. Razprava je poudarila, da je treba še naprej angažirati vse sile za uspeh stopenjskega študija, za ureditev razmer na vseh treh stopnjah. V tesnem sodelovanju s prakso je treba pretresti in revidirati učne načrte, da bi bila univerza tako deiansko sposobna dajati kader, prilagojen pofrebam operative.
tracije raziskovalnih sil. Vendar je potreb-no poudariti, da višina porabljenih sred-stev kljub temu ne sme postati merilo za ugotavljanje uspešnosti raziskovalnega dela.
Pouk matematičnih ved
Unierzitetni svet je z živo razpra-vo obravnaval priporočilo odbora ISLS FLRJ o ukrepih za dvig matematične izo-brazbe. Ugotovljeno je bilo, da so v zad-njih letih vidni precejšnji napori in mo-ralna podpora napredku matematike. Tu-di kadrovsko vpršanje se je v precejšnji meri rešilo. Nerešeno pa je še vedno vprašanje pouka matematike v osnovni šoli, ker se s tem, da poučujejo uči-telji brez potrebne izobrazbe, dela ogrom-na škoda. Kadrovski položaj v srednjih šolah je boljši, vendar je tedenska obre-menitev profesorjev prevelika, posebno še pripravnikov, ki jim tako ne preostaja dovolj časa za individualni razvoj. Neraz-veseljiva je ugotovitev, da se najboljši ma-te*Tiatični kader ne posveča študiju mate-matike, ampak zaradl ugo&nejših mate-rialnih perspektiv raje študira na strojni, elektro ali medicinski fakulteti. Nerazum-Ijiva pa je tudi zahteva, da naj se mate-matiki zapre pot v srednje strokovne šo-le, z utemeljitvijo, da dobijo shišatelji do-volj matematične predizobrazbe že v osemletki. (Tehniška šola elektro stroke v Ljubljani!)
Univerzitetni svet je sprejel vrsto skle-pov, ki naj bi v sodelovanju z Društvom matematikov dali matematiki vsaj na uni-verzi mesto, ki ji po njeni eksaktnosti pripada.
Svet je obravnaval tudi načrt perspek-tivne izgradnje univerze v obdobju 1963 — 1970. Po tem načrtu naj bi se površina univerzitetnih prostotov povečala za na-daljnjih 123.022 kv. metrov. Ob sedanjem številu bi tako odpadlo na študenta okrog 13 kv. metrov. Načrt in tudi predvidena prioriteta gradenj sta bila v celoti potr-jena. V prvo prioriteto spadajo med dru-gim tudi poslopja oddelkov za gradbeni-štvo in geodezijo, oddelka za jaki tok in rekreacijski center v Ankaranu.
V razpravi o ustanovitvi mdarskega in-štituta, ki bo nastal z združftvijo dose-danjega inštituta pri FNT in Inštituta za
Koncentracija raziskovalnega dela
O vprašanjih znanstvenega in razisko-valnega dela je sestavljeno posebno po-ročilo komisije za zanstveno in razisko-valno delo pri univerzitetni upravi. Ker je veliko stvari prav na tem področju nerazčiščenih in ker je bil rok za sestavo poročila kratek, ne daje podatkov o kva-litetnem stanju raziskovalnega dela, ampak govori le o njegovih najaktualnejših fi-nančnih iri organizacijskih vprašanjih. Tako ne more biti osnova za ukrepe, ki naj bi odpravili motnje v razvoju razi-skovalne dejavnosti na univerzi in tudi ne more prispevati k povezavi raziskovalnih in pedagoških nalog univerzitetnih usta-nov.
Univerzitetni svet je med drugim po-udaril, da je potrebno najti pravo pot pri odnosu med fundamentalnim in aplika-tivnim znanstvenoraziskovalnim delom, da ne bi zaradi tendence po približanju razi-skovalne dejavnosti praktični problema-tiki operative zanemarili gojitev bazič-nih znanosti, ki so le podlaga prvim. Za ureditev tega vprašanja pa je nujno, da raziskovalno delo ni razcepljeno in eno-stransko in da ima obenem tudi solidno materialno osnovo. Predlagano je bilo, naj se koncentrirajo kadri in sredstva v velikih raziskovalnih centrih, kot so že danes inštituti v Ljubljani. Fakultete za-radi trenutnih interesov tega procesa oživljanja dela na že formiranih inštiti-tutih ne bi smele zavirati. Pri obsoječi kadrovski bazi bi bilo potrebno kadre sprostiti drugega, predvsem nepedagoške-ga dela in jih usmeriti v raziskovalno delo. Rešiti se mora tudi vpra&anje finan-siranja prvenstveno fundamentalnih ra-ziskav. Le-te naj bi se finansirale preko univerze oziroma preko inštitutov nepo-sredno, aplikativne pa preko zainteresi-ranih sekcij republiške gospodarske zbor-nice. Tako ostaja vprašanje funkcioni-ranja skladov za znanstvenoraziskovalno delo, kot so sklad Borisa Kidriča in dru-gi, odprto.
Ureditev teh razmer je nujna, ker raz-meroma malo sredstev, ki so bila na uni-verzi porabljena za raziskovalno delo, *a-že, da inštituti še niso prešli na timsko delo, kl bi omogočalo prevzemanje večjih raziskovalnih nalog, in da še ni koncen-
Razprava o
predosnutku ustave
Svet svobodne katedre na pravni fa-kulteti je na seji 12. t. m. sklenil, da se razprava o predosnutku nove ustave na svobodni katedri in razprava v študij-skih skupinah povežeta z namenom, do-seči v študijskih skupinah čim temelji-tejše in čim bolj poglobljeno razpravlja-nje in dlskutiranje o posameznih nače-lih, določbah in institutih predosnutka ustave, o tem poročati na svobodni ka-tedri in ta vprašanja še v širšcm krogu pretresti in sprejeti morebitne predloge o dopolnitvah ali spremembah predos-nutka ustave, da je torej informativnl značaj svobodne katedre na pravni fa-kulteti odveč in da je potrebno, da dobi svobodna katedra na pravni fakulteti poglobljen, diskusijski in »reformistični« značaj.
Svet svobodne katedre na pravni fa-kulteti vabi študente vseh fakultet, ki bi o predosnutku ustave radi podrobneje razpravljali v okviru študijskih skupin — o vprašanjih iz posameznih tem, da se zglase v petek, 26. t. m. ob 19.30 uri v veliki (fizikalni) predavalnici pravne fakultete, kjer se bodo seznanili z na-činom in potekom dela.
Vendar svet s tem ne namerava od-vrnlti študentov od študija predosnutka ustave na njihovih fakultetah niti nima namena, dU bi ta študij nadomestil. kajti razprava o predosnutku ustave ni samo stvar pravnikov, ampak je to politična tnanifestacija vseh naših Ijudi. tudi štu-dentov.
l. Pravica do družbenega samoupravlja-nja — temelj družbenoekonomske in drui,-bennnolitične   ureditve   v   Jugoslaviji.
1. Družbena lastnina.
2.  Pravice delovnih Ijudi v procesu de-la  in  delitve  družbenega   proizvoda. Enotnost    drušbenoekonomskega    si-stema.      Vloga      družbenopolitičnih skupnosti.
3.  Družbeno  samoupravljanje  kot  izraz neposrednega  izvrševanja suverenosti delovnega      Ijudstva.      Vsebina     in oblike.
4.  Omejitev   ponovne   izvolitve,   prepo-ved  združenja  funkcij  in  rotacija.
5.  Ustavnost  in  zakonitost.
6.  Individualne   svoboščiie,   pravice   in dolžnosti.
II. Družbenopolitične skupnosti v FSRJ.
1. Občina,    temeljna    družbenopolitična
skupnost. Pravice in sredstva občine.
Oblike   samoupravljanja.    Vloga   ob-
čana  v  komuni.
2. Socialistične republike kot družbene in državne skupnosti. Pravice. Raz-merje med federacijo in republtka-mi. Razmerje med republikami in komuno kot temeljno družbeno po-litično   skupnostjo.
3.  Federacija kot najširša druzbeno po-litična   skupnost   in   kot   zvezna   dr-žava.   Pravice.   Razmerje   do   drugih družbenopolitičnih skupnosti.
4.  Volitve skupščin  kot  Tiajvišjih  orga-nov   dru&benega   samoupravljanja   in oblasti   v   posameznih   družbenopoli-tičnih   skupnostih.
III.  Kako delovno Ijudstvo v Jugoslaviji izvršuje  oblast. 1. Organi   družbenega   samoupravljanja
kot organi oblasti.
2  Vloga   države   v   socialistični   demo-kraciji.
3.  Dvodomni   sistem   v   predstavniških telesih.     Povezovanje     družbenoeko-nomske   in   družbenopolitične   samo-uprave.
4.  Ustavno sodstvo v Jugoslaviji.
5.  Organizem   federadje.    Kdko   v   /e-deraciji deluje skupščinski sistem.
separacije pri strojni tovarni v Trbovljah, je bilo poudarjeno, da si šteje univerza v čast, da prvikrat sodeluje kot soustano-vitelj znanstvenoraziskovalnega zavoda, katere pogodbeni soustanovitelj je delav-ski svet gospodarske organizacije.
M.K.
Pred kongresom
LMJ
12. oktobra je bil v Beogradu deseti plenum CK LMJ. Doseda-nji predsednik Mika Tripalo in vsi diskutanti so v diskusiji zla-sti razpravijali o aktualnih nalo-gah Ljudske mladine ob razpravi o predosnutku nove ustave. Tov. Mika Tripalo je poudaril, da je naloga diskusije o predosnutku ustave v tem, da mladino zainte-resiramo za novo ustavo. Ne sme se vsa razprava omejiti sa-mo na pojasnjevanje določenih principov in odredb, ampak mo-ramo ob tej razpravi tudi kriti-zirati določene slabosti in de-formacije v našem sistemu. Mla dina mora dati predloge za even-tualne boljše rešitve. Z novo ustavo se pred mladino odpira-jo še svetlejše perspektive, toda te se lahko uresničijo le z večjim prizadevanjem in z boljšim uče-njem. Mladina se mora dotakniti v razpravi nekaterih vprašanj, za katere je neposredno zainteresi-rana (položaj mladih neposred-nih proizvajalcev, problemi ob obvezni osemletni šolski obvez-nosti, boriti se moramo proti bi-rokratizmu in proti tendenci ne-katerih mladih ljudi za neupra-vičenimi višjimi dohodki.
Udeleženci desetega plenuma so sprejeli sklep, da bo "3. kon-gres LMJ 23. januarja 1963. Kon-gres bo obravnaval udejstvova-nje mladine v družbenopolitič-nem življenju, pogoje za zaposlo-vanje srednješolske mladine ter idejnovzgojno delo v Ljudski mladini.
Plenum je razrešil dosedanje-ga predsednika CK LMJ tov. Mi-ka Tripalo in za novega predsed-nika  izvolil  Tomislava  Badovi-
naca.
Jože Š.
Brucovanje elektrikov
Letošnji absolventi fakultete za elektrotehniko so pred letom dni organizirali izredno uspelo priredltev — nekakšno elektro-brucovanje — elektrotehnični večer. Prireditev je bila v Festi-valni dvorani, takoj po zaključku »Sejma elektronike« na Gospo-darskem razstavišču. Mogoče bi ji lahko očitali kvečjemu malce prenatrpan kulturni program, vsekakor pa je bila na nepri-merno višjem nivoju kot »klasič-na« brucovanja.
Kaj pa letos? Sejem elektro-nike na GR se je že pričel, ven* dar pa ne kaže, da bi mu sledil tako uspešen zaključek! Vedeti je treba, da je lani padel marsi-kak dinarček v študentsko bla-gajno, prav zaradi obljube, da bo ta prireditev tradicionalna. Lani sp izkoristili dobiček za do-kaj razkošno štirinajstdnevno ekskurzijo v inozemstvo, letos pa bo potrebna ekskurzija soraz-merno krajša, kajti večina štu-dentov tako visokega zneska ne more plačati iz svojega žepa.
Fantje se pa branijo, so nam-reč prva generacija, ki študira »po novem«, kar pomeni, da nih-če ne upa žrtvovati kakega tne-seca. Ali naj to pooieni, da bomo prikrajšaiff za brucovanje vseh »novih« fakultet?!
mr
ZVEZA   VERTIKAL IJV UOHMZOJVTAL
ALIKAJ
JE
NOVEGA
NA
ARHITEKTURI
Unionska dvorana si je nadela svečano lice. Brucom, ki so jo napolnili do zadnjega sedeia, bodo verjetno ostale žive tople rektorjeve besede, dokler se bodo spominjali univerze in svojega prihoda v Ljubljano. »Dragi mladi prijatelji, vaša alma mater vas pozdravlja in sprejema!« Dolgotrajno ploska-nje, ki je spremljaio rektorja s slehernega sedeža in nato še dolgo valovilo zrak v dvorani, je zgovorno pričalo, da so našle te njegove besede, s katerimi je zaključil svoj pozdrav-ni nagovor, globok odmev v srcih vseh, ki so tisti večer na-polnili unionsko dvorano
To bi lahko bilo namesto uvoda.
Letnik arhitektov 1960
Njim ni nihče naslovil takih toplih be-sed. Prišli so na univerzo, da bi uresniči-li želje, ki so se rodile in zorele v srednje-šolskih klopeh.
Tudi njih je vodil korak na Graben. Cojzova 5 je uvodni naslov oddelka za arhitekturo. Vpisalo se jih je približno 180. Kdo ve, zakaj so se odločili prav za arhitekturo. Morda zato, ker je ta študij moderen? Morda zato, ker so začutili ta-lent in nagnenje do poklica. Sicer pa to ni važno. Vpigali so se in postali študenti I. ietnika arhitekture na univerzi v Lju-bljani.
Takrat, ko so se vpisali, še niso dosti razmišljali o tem, kaj in kakšen je študij arhitekture. Morda tudi niso vedeli. Goto-vo pa tega, kar jim je arhitektura končno dala, niso pričakovali.
Malo zgodovine, ki še ni zgodovina
Letnik 1960 je prvi, ki je v Ljubljani za-čel študirati po reformiranem učnem na-črtu. Reformiran je bil tudi študij arhitek-ture. Prej enotni študij je bil že v prvem letniku deljen v dve smeri, v klasično smer A in v novo smer B, ki se je urad-no imenovala smer za industrijsko obli-kovanje, notranjo opremo in vizualne komunikacije. Tako je pač bilo navedeno v Seznamu predavanj za študijsko leto 1960/61.
Bruci, ki so se vpisovali na arhitektu-ro, so s tem dobili možnost, da študirajo nekaj, kar še ni nihče pred njimi, vsaj na Grabnu ne. človeku, ki zelo malo ve o arhitekturi, se je gotovo zelo težko od-ločiti za tak ali drugačen študij.
Na sestanku I. letnika v veliki preda-valnici na Tržaški cesti je mladim študen-tom arhitekture govoril prof. Edvard Ra-vnikar. Njegove tople in navdušujoče be-sede so marsikoga prepričale, da se je vpisal na smer »B«. Približno 50 jih je bi-lo, ki so se odločili za ta študij. Bili so silno navdušeni in pripravljeni študira-ti. Prvi poskus reforme študija arhitek-ture je zaživel. Ali je bil dober? Ali je bil slab? Kot laik ne morem soditi o tem, bil pa je poskus, morda drzen, a pošten poskus.
Problemi in težave nastopijo
Vsak začetek je težak. Gotovo ni nihče pričakoval, da bo študij na B smeri pote-
Reforme res ne srečamo vsak dan. Ven-dar je bil prvi letnik srečno dokončan in študentje so se vpisali v drugega. Manj-kala jim je sicer tehnologija, ker ni bilo predavatelja, ali bolje rečeno, plače za pre-davatelja. Pa tudi drugi so delali bolj iz »idealizma«, ker baje ni bilo denarja za novo smer. Pa pustimo to ob strani.
Iz učnega načrta je izpadla statika. Stu-dentje pravijo, da pomotoma. Predavanj iz razvoja arhitekture na B smeri ni bilo. Tehnologija se je pričelo predavati z dvo-mesečno zamudo. V učnem načrtu ni Pro-izvodnje, pa se predava. Tako se v redu predava razen Predvojaške še Industrij-sko oblikovanje, ki ga je 22 ur na teden, in Tehnično risanje. Nekaj študentov je samoiniciativno poslušalo Razvoj arhitek-ture in Arhitektne konstrukcije na smeri A. Morda so slutili, kaj se bo zgodilo.
To je le nekaj dejstev, ki so bolj infor-mativnega značaja, namenjenih tistim, ki ne študirajo arhitekture.
Trikotnik, hiša, avion in kapitulacija
Sliši se dokaj čudno. Kaj ima trikot nik s kapitulacijo? Pa vendar je vse to po-vezano. Hiša, oprema aviona, ladje in va-gona, telefonska celica so praktične nalo-ge študentov II. letnika arhitekture B smeri.
Težave so bile že s hišo. študentje pra-vijo, da so jo delali z odporom in da so čutili, da nekaj ni prav. Končno so res za-čeli risati hišo, a šele ob polletju. Por-celansko posodo, kozarce in jedilni pri-bor za jedilne salone v javnih prevoznih sredstvih so delali z veliko večjim vese-ljem. Tu so bili z njimi njihovi profesorji in asistenti, predvsem ing. Dobravčeva in ing. Mušič.
Marca so pričeli z nalogo, ki jo imenu-jejo telefonska celica in ki jo, odkrito po-vedano, še danes nimajo vsi ocenjene. Takrat je od tako lepo zvenečega naslova smeri industrijsko oblikovanje, oprema prostorov in vizualne komunikacije ostale le prvo. Delo je vodil in opravljal le še docent ing. arh. Niko Kralj. Drugih ni bi-lo več v predavalnico 3. Kapitulacija! Za-kaj? še danes se ne ve, zakaj pravzaprav je prišlo do tega.
študentje so pričakovali, da bo II. letnik idejno vodil prof. Ravnikar s pomočjo vseh prejšnjih sodelavcev.
Prof. Ravnikar
pa se je z likovnim tečajem vred umaknil. Zakaj? so vpraševali študenti. Prej jim je bilo posvečeno toliko skrbi. V enem me-secu so imeli več razgovorov s profesorji kot morda stari študentje v vsem času študija na fakulteti. Ta skrb in pozor-nost je bila ob nameravanem eksperimen-tiranju razumijiva. Toda prehitro je bila opusčena in zelo težko se je razvajenemu dojenčku postaviti na lastne noge.
Quod licet lovi, non licet bovi
Ali kar sme Apol, ne sme še vol. Latin-ščina je namreč dala slovo gimnazijskim klopem.
Danes pričakovati pomoč z nebes je brezupno. Bogovi so mirni. študentje so si pomagali ali skušali pomagati sami. Po več sestankih letnika so sestavili poroči-lo, ki so ga v obliki pisma poslali med drugim tudi fakultetni upravi.
Pismo pravi med drugim: »Vse leto so šle stvari na slabše, namesto da bi se izboljšale, zato smo si sedaj študentje prilastili pravico, da analiziramo stanje, napravimo zaključke in predlagamo in ce-lo zahtevamo neke spremembe.«
Spremembe so prišle, ko so se študent-je vrnili s poti po Grčiji. Na vratih pre-davalnice 3 so našli listek, s katerim so jim naznanili, da je njihova smer u k i n -j n a. Za vpis v II. letnik A smeri je po-trebno opraviti izpite vseh predmetov, ki so jih poslušali v I. in II. letniku. Za IV. letnik pa morajo nadoknaditi predmete, ki so jih prvi dve leti poslušali le študent-je A smeri. Teh je šest in Razvoj arhitek-ture bi moral biti celo pogoj za Ill.let-nik. Vendar se je končno nekdo usmilil ubogih študentov.
Spremembe so torej prišle. Sluga je pri-nesel listek. Dejal je, da prinaša odgo vor na pismo študentov. Obesijo naj ga na vrata. Visel je tam z uradnim pečatom uradni odgovor.
Deset žensk - deset okusov
Pravzaprav bi moral napisati deset arhi-tektov deset pogledov na arhitekturo. Lahko bi tudi napisal sto arhitektov, sto mnenj o arhitekturi. Vsaj pri nas. Števil-ke 2, 6, 7 in 8 Naših razgledov letnika 1962 so nam lahko zgovoren dokaz za to. Veliko je govora v tam objavljenih sestav-kih o reformi študija arhitekture. Različ-ni so pogledi, različen pristop, a mnenje velike večine je, da je reforma tudi na arhitekturi potrebna.
Morda arhitekture res ni lahko razume-ti. Morda je to res sinteza umetnosti, teh-nike in poezije, to pravijo študentje. Vendar bi vsaj arhitekti sami lahko prišli na skupni imenovalec, ne pa, da se celo danes, ko so že vsi fakultetni in univerzitetni organi zahtevali rešitev pro-blema in ko je bila ta že nakazana, prav na zadnji seji oddelčne uprave 12. oktob-ra ponovno izkopali bojno sekiro. Na se-ji sta bila tudi dva študenta. Morda bodo sedaj študentje lažje razumeli, zakaj še ni rešitve, zakaj je petdesetim študentom bivše smeri B potrebnih šest diferencial-nih izpitov.
Vsak slaščičar oblikuje *
študentje so o problemu arhitekture ve-liko razpravljali. Ne samo o B smeri. O reformi arhitekture, o kateri so dali celo več izdelanih redlogov, o odnosih na arhitekturi sploh. Med študenti naše uni-verze je znano, da odnosi med pedago-škim kadrom na arhitekturi niso ravno najboljši. To se odraža tudi med študen-ti arhitekture in njihovo razcepljenostjo v dva seminarja.
Na letošnji konferenci ZK na fakulteti za arhitekturo in geodezijo je bilo precej govora tudi o arhitekturi. 2al ni bilo na konferenci nobenega profesorja komuni-sta z oddelka za arhitekturo. Po uradni evidenci UK ZKS je na arhitekturi med
pedagoškim kadrom tudi 5 komunistov. Diskusija se je dotaknila tudi B smeri in oblikovanja. Eden izmed vodilnih ljudi na fakulteti in viden družbeni delavec je dejal, da je o oblikovanju nesmiselno raz-pravljati. Kaj je sploh oblikovanje? Obli-kuje vsak slašoičar!*
Toda fakulteta ni slaščičar. Opraviti ima z mladimi, živimi ljudmi, ki jih mora izoblikovati v zrele, družbeno aktivne ljudi. Tega oddelek za arhitekturo gotovo ne zmore, čeprav ni slaščičarna.
Samovolja, nezakonitost ali...
Lani spomladi so bili sprejeti statuti fakultet. Vključujejo tudi učne načrte, ki že realizirajo načela reforme. Po mojem mnenju je prav, da so učni načrti vključe-ni v statute, Čeprav so pray na arhitektu-ri mnenja, da bi bilo »verjetno bolj ko-ristno, če bi učni načrti ne bili sestavni del statuta, ki kot nekaka »ustava« fakul-tete ne more biti podvržena vsakoletnim adaptacijam«. Učne načrte je potrebno v skladu z razvojem prilagajati in zato spre-minjati. In ravno zato je prav, da so v statutu. Prav je, da se spreminjajo, toda za to je zakonito predpisana pot. Tu sa-movolji ne bi smelo biti mesta. Prav to pa so naredili na arhitekturi.
Učni načrt sprejet in zapisan v statutu ni nikoli zaiavel. Seznam predavanj za leto 1961/62 pravi, da bo učni načrt za arhitekte objavljen naknadno. Seznam predavanj za leto 1962/63 pa vključuje učni načrt, ki je v popolnem nasprotju z uvodnimi pripombami o organizaciji štu-dija (str. VII). Tam je zapisano, da se štu-dij arhitekture deli po II. letniku v tri smeri: v smer za industrijske zgradbe, v smer za stanovanjske in družbene zgrad-be in v smer za industrijsko oblikovanje in opremo prostorov. Za drugo stopnjo je predvidenih pet usmeritev. Torej to, kar zadeva učni načrt statuta. Toda tega učnega načrta nikjer ni. V seznamu, ki je plod dela posebne komisije in ni le spremenjen predlog načrta arhitektov Ku-renta in Kralja (Naši razgledi štev. 6).
Smer B je torej ukinjena. Formalen akt, ki ga verjetno ni bilo težko sprejeti. Vendar se sprašujem, ali res ni tam 6k>-veka, ki bi pogledal naš zakon o visokem šolstvu v LRS. člen 31 tega zakona nam-reč pravi: »Ko opravi študent na posa-mezni stopnji pouka vse predpisane izpi-te in druge učne obveznosti, dobi diplo-mo. V diplomi se navede stopnja stro-kovne izobrazbe.« študentje B smeri so to menda opravili. Pa fakulteta? In u61-telji? Tudi o njihovih obvezah je nekaj zapisano v zakonu.
Namesto epiloga
Ne gre samo za smer B. Gre za vprašanje študija arhitekture in od-delka za arhitekturo sploh. Za smer B ali morda točneje za 50 mladih Ijudi še posebno. Postavlja se mi vprašanje odgovornosti vseh tistih, ki so se eksperimentiranja z njimi iotiH in potem ob prvem neplanira-nem rezultatu eksperiment nedo-končan opustili. če so morda hoteli kompromitirati, se jim je to sko-rajda posrečilo. Na srečo skorajda, kajti novi poskus kaže, da je vse-eno nekje prisotna tudi zavest druž-bene odgovornosti.
Tudi Zveza študentov na Grabnu bi lahko več storila. Tudi posamez-niki. In vsaj njihova stališča bi lah-ko bila enbtna! Brez potrebe je bilo prepričevanje 50 kolegov, da ne spadajo na arhitekturo. Prav takrat je lesna industrija nakazala potrebo za šole industrijskega oblikovanja. Morda pa taka smer, taka šola le speda na arhitekturo?
V vprašanjih arhitekture sem laik. Tudi te vrstice sem napisal kot laik. A vem, da stvari na Grabnu niso v redu. Morda bi bilo prav, da bi začeli o tem pisati neposredno pri-zadeti Ijudje. Ti so molčali. Mordo zato nekatere navedbe in nekatera dejstva niso točna. Težko je ugoto-viti, kaj je in kaj ni točno, ker v glavnem gre lako pri študentih ka-kor tudi pri pedagoškem kadru zo srbski izrek »baba čula, baba ka-zala«. Morda zdaj ne bodo molčali.
In prav je tako! Prav je, da se piše o tem. Pisati je treba tudi o zaslužkarstvu na oddelku, o zavla-čevanju študija, o pomanjkanju pro-storov, o numerusu claususu, o od-nosih na oddelku. Veliko se o tem govori med študenti. Zdi se mi, da je čas, da si natočimo čistega vlna. v                      milan
Spanija
univerze zapori
Avtor tega članka je ameri-ški študent iz Chicaga Alan Traistler, ki je preživel leto dni na študiju v španiji. Med drugim ga je Francova policija tudi aretirala, ko ;e fotografiral demonstracije španskih štu-dentov proti Francovemu reži-mu letos spomladi. Na željo redakcije mednarodnega štu-dentskega časopisa »The stu-dent« je napisaf daljši članek, v katerem prikazuje položaj imiverz v španiji. Objavljamo članek v skrčeni obliki.
Površen in brezskrben opazovavec da-našnjega stanja na španski univerzi lahko dobi vtis, da je v univerzitetnem življenju določen napredek, da je stanje zdravo in morda podobno razmeram na drugih uni-verzah po svetu. Videl bo n. pr. lepe prostore univerze v Madridu in tisoče in tisoče študentov kot nadaljnji dokaz in potrditev njegovih prvih vtisov. Seveda pa se bo vse spremenilo, če bo ta opazo-vavec živel nekaj časa v španiji in bo skušal razumeti kompleksno stanje špan-ske univerze. In potem bo lahko spoznal, da je stanje močno drugačno kot po drugih univerzah.
Najbolj važno in osnovno dejstvo, ki ima velikanski pomen in vpliv na stanje španske univerze (ki je v rokah države) je, da je univerza v veliki meri v »zaku-pu« gornjega sloja in le v manjši tudi srednjega. (V španiji je srednji sloj zelo maloštevilen. To so v glavnem javni de-lavci, toda med njimi je največ takih, ki so iz nižjih slojev in le težko omogočijo svojim otrokom študiranje na univerzi. Te šibkeje ekonomske skupine, skupaj z delavskira razredom, tvorijo večino špan-skih državljanov, ki redko pošiljajo svoje otroke na visoke šole.)
V vzgojnem sistemu obstaja vrsta ovir, posebno v preduniverzitetnih letih. Pa tu-di na univerzi so velike ovire. Zaprepa-ščujoče malo je štipendij in zelo majhna Je finančna pomoč kakršnekoli vrste. Le-ta 1960 je prejemalo štipendijo, državno ali kakšno drugo, samo 3 odstotke študen-tov in celo ta pomoč je za študente, ki jo prejemajo, neznatna glede na njihove po-trebe.
Denarju, ki ga potroši država, moramo dodati še tistega, ki ga potroši cerkev za svoje načrte. Seveda pa ta drugi vir pred-stavlja veliko problemov, kot n. pr. favo-ritiziranje bogatejših slojev itd.
Nedavno je skupina madridskih štu-dentov proučevala položaj svoje univerze in ugotovila, da ni nikakršnega napredka, ki ga zahteva današnji čas. Objavili so pismo, v katerem so med drugim javno zahtevali: boljše odnose med pusto prakso in realnostjo v življenju, raciona-liziranje izpitnega sistema in ustaljen šti-pendijski kriterij, ker se zaradi neureje-nih razmer v sistemu štipendiranja doga-ja, da študentje zaradi materialnih težav ponavljajo semestre in s tem zavljačujejo študij. študentje so zahtevali tudi uredi-tev kadrovskega vprašanja na univerzi, pocenitev učnih pripomočkov (ti so v Spaniji zelo dragi) in zahtevali reformo visokega šolstva.
To pismo, ki so ga na podlagi prouče-vanja objavili študentje univerze v glav-nem mestu, jasno kaže, kako žalostno je ekonomsko in akademsko stanje špan-skih univerz.
španija je zaradi vseh navedenih raz-logov po številu študentov na dnu evrop-ske lestvice. Veliko število mladih intelek-tualcev se po končanem študiju ne more zaposliti. Od leta 1940 je n. pr. diplomi-ralo na pravu okoli 23.000 študentov, od teh je zaposlenih samo 35 odstotkov, med-tem ko si je 45 odstotkov poiskalo začas-no zaposlitev na drugih delovnih mestih;
od 18.000 študentov, ki so uspešno diplo-mirali na filozofskih fakultetah, ki jih je 56 odstotkov nezaposlenih, od 18.000 študen-tov medicine je 22 odstotkov nezaposle-nih, medtem ko je med veterinarji kar 85 odstotkov nezaposlenih. Med tehniki ni tolikšne nezaposlenosti, kot med študenti fakultet, ki smo jih našteli zgoraj, vendar pa je tudi število študentov na teh fakul-tetah zelo majhno. Rezultat takega stanja na španski univerzi je dejstvo, da študen-te že v času študija preganja stalna skrb za kruh po dokončanem študiju in konč-no je rezultat takega stanja tudi okoli stotisoč špancev, ki so emigrirali v Angli-
jo, Prancijo in v druge dežele. Seveda pa so pri tem izključeni študentje iz višjih slojev. študentsko življenje je polno bo ja za pravice študenta in končno za pra-vice človeka.
In nihče ni preveč začuden, če se temu ali onemu študentovskemu voditelju do-godl, da ga po kakšnem sestanku, kjer se je zavzemal za pravice študenta, poča-kajo na vogalu kakšne ulice uniformirani francovi privrženci in ga odpeljejo v za-por, kjer bo pod obtožbo, da je »komu-nistični plačanec«, presedel leta in leta, ne da bi prišel pred sodišče.
Mednarodno študentsko gibanje
S to številko pričenjamo s serijo sestavkov, s katerimi bi vam želeli dati skro-men pogled v mednarodno študentsko gibanje. Pod mednarodnim študentskim giba-njem ne razumemo samo čisto politično, aktivnost študentskih unij oz. mednarodnih študentskih organizacij, temveč prištevamo k temu študenske akivnosi na vseh dru-gih področjih, kot so šport ati strokovno sodelovanje, čeprav imajo tudi te aktivnosti določeno in, kar je najvažnejše, zelo pozitivno vlogo. V teh sestavkih vam bomo opisali najvažnejše mednarodne študentske organizacije, njihovo strukturo in razvoj ter njihova načela in stališča. Posebej se bomo ustavili ob vlog'1 in mestu ZŠJ v teh organlzacijah in vam skušali prikazati nekatere najvažnejše dogodke v razvoju med-narodnega študentskega gibanja v luči stališč ZŠJ, ki spada med najbolj vnete borce za vzpostavitev enotnosti mednarodnega študentskega gibanja.
Vzporedno s temi sestavki vam bomo predstavili nekatere najvidnejše nacionalne študentske unije, kar bo nedvomno pripomoglo k ustvarjanju jasnejše slike o pro-blemih v mednarodnem študentskem gibanju.
Mednarodne študentske organizacije
Mednarodne študentske organizacije značilno obstoj velikega š tevila organi-zacij, katere lahko po vsebini njihovega delovanja razdelimo nekako na 4 skupi-ne:
1. Mednarodne študentske organizacije (MŠO), ki združujejo naci onalne štu-dentske unije. To so: Mednarodna štu-dentska zveza (IUS — International Uni-on of Students) s sedežem v Pragi in Medharodna študentska konferenca (MSK ali COSEC — Coordinating Secretariat) s sedežem v Leidenu (Holandija).
2. Mednarodna študentska združenja: IAESTE   —   Mednarodno   združenje   za
izmenjavo tehniških praks. IAESEC   —   Mednarodno   združenje   za
izmenjavo ekonomističnih praks.
IOSF — Mednarodna federacija študen-tov farmacije
IVSU — Mednarodna zveza študentov veterine
IADS — Mednarodna zveza študentov stomatologije
IFMSA — Mednarodna zveza študen-tov medicine
IAAS — Mednarodno združenje za izmen-javo agronomskih praks.
3.   Specializirane  organizacije    za    šport, kulturo in turizem:
FISU — Mednarodna federacija za uni-
verzitetni šport
WUS — Mednarodna univerzitetna služba Mednarodna študentska   konferenca   za
študentovska potovanja itd.
4.  Politične in verske organizacije: ISMUN — Mednarodno študentsko
gibanje za OZN,
Mladi svetovni federalisti,
Pax Romana in druge.
Od zgoraj naštetih organizacij si bomo v prihodnjih številkah natančneje ogle-dali obe glavni mednarodni študentski organizaciji (IUS in COSEC), razcn tega pa še ISMUN, FISU in WUS, kajti sktiv-nost teh organizacij je najvidnejša in tudi ZŠJ zavzema v njih, kakor tudi v ostalih, pomembno mesto.
ZŠJ in mednarodne študentske organizacije
ZŠJ si zelo prizadeva sodelovati v vseh aktivnostih ne g lede na to, ali jih pri-rejajo študentske organizacije Vzhoda ali Zahoda, kajti delo vseh teh organiza-cij ima precej močan vpliv na celokupno mednarodno študentsko gibanje. Od nave-denih organizacij sodeluje ZŠJ v skoraj vseh, razen v nekaterih, ki so reakcio-narne in se njihova načela ne skladajo z našimi. (Mladi svetovni federalisti, Pax Romana) .Kar zadeva pa statuarni polo-žaj ZŠJ v mednarodnih študentskih združenjih, je ZŠJ včlanjena v večini teh združenj in specializiranih organizacij. V COSEC-u je ZSJ imela status delegata, a pri IUS-ovih kongresih prisostvuje kot opazovalec.
Nekatere značilnosti mednarodnih študentskih organizacij
Predvsem se v  mednarodnem študent-
sketn gibanju kaže blokovska politika, saj je prav kot pbsledica te politike pri-šlo leta 1950 — v obdobju hladne vojne — do razcepa v mednarodnem študentskem gibanju. Iz IUS-a, ki obstaja od 1. 1946, so zaradi informbirojevskih stališč IUS-a (njegovega vodstva) izstopile številne nacionalne unije. Prav te nacionalne uni-je so pa že 1950 ustanovile na pobudo Jugoslavije in Anglije Mednarodno kon-mo, da je ta razcepljenost bolj vidna v odnosih med vrhovi obeh organizacij in ne toliko v sodelovanju nad nacionalni-mi študentskimi unijami. Znotraj obeh ferenco (COSEC). Tako imamo sedaj dve mednarodni študentski organizaciji IUS na Vzhodu in pa COSEC. Ugotoviti mora-organizacij imajo glavno besedo izključ-no blokovske unije. Tako v IUS unije dežel vzhodnega bloka, v COSEC pa študentske unije zapadnih držav. (ZDA, Anglija, Nemčija, švedska).
Diferenciacija pa obstaja tudi znotraj mednarodnih študentskih organizacijah. To so študijske unije, ki niso direktno vezane na politiko vodečih unij v dolo-čeni organizaciji in še celo več. Npr.: v IUS-u je prišlo do velikih sporov med Kitajsko in ostalimi unijami vzhodnega bloka. Enako stanje najdemo tudi v COSEC-u, za katerega so značilni spori med študentskimi unijami zapadne Ev-rope. Razen vseh teh unij pa je zelo važen faktor vedno večje število vse bolj močnih, samostojnih študentskih unij, ki se ne vežejo v celoti niti na eno niti na drugo mednarodno študentsko organi-zacijo, temveč sodelujejo, kolikor je mo-goče, v aktivnostih, ki jih organizirata obe organizaciji. To dejstvo sili obe mednarodni študentski organizaciji, da sprejemata bolj kompromisne rešitve, kar je nedvomno važno za odpravo »blokov-ske zaprtosti.«                                                 1
Ena od skupnih značilnosti obeh orga-nizacij je tudi v tem, da gi obe prizade-vata dobiti vpliv na študentske unije no-vih, neodvisnih afriških, azijskih in zla-sti latinskoameriških držav. študentske organizacije teh držav so često vklju-čene v COSEC in v IUS, od česar imajo splošne koristi. To so predvsem študent-ske unije Latinske Amerike ter severne in zahodne Afrike.
Kar zadeva medsebojne odnose obeh glavnih študentskih organizacij, pa lahko rečemo le to, da so omejeni v glavnem le na skromne, in še to po večini neurad-ne stike.
V letošnjem (1962) letu je prišlo v poli-tiki obeh organizacij sicer do nekih spre-memb. V Ouebecu v Kanadi je bila 10. konferenca COSEC-a, v Leningradu pa je bil VII. kongres IUS-a. ZŠJ se je udele-žila obeh. O njenih stališčih in o poteku obeh zelo važnih konferenc bomo pisali kasneje, ko vam bo znano že vse, kar je potrebno za razumevanje sedanjega sta-nja v mednarodnem študentskem gibanju.
;¦! rY pričujoči razgovor z mladin slovenskim pi-sateljem, intelektuaicem, naj pomaga k razjas-nitvi slovenske kulturne problematike. Danes vam predstavljamo urednika Perspektiv, revije, ki je prva začefa to problematiko javno, odkrito, čeprav z nekaterimi samo svojimi specifičnimi pogledi.
Ustvarjalnost vsebina
človeštva
Primož Kozak, odgovorni urednik revije »Perspektive«, je v zadnjem času vzbudil precejšno zanimanje v slovenski kulturni javnosti s svojima dramskima delima »Afera« in »Dialogi«. V obeh se spopada z aktualnimi problemi sodobnega človeka, intelektualca, z njegovimi pogledi na svet, odnosi do družbe, ki ga obdaja, in končno s samo osebnostjo človeka, s pojmom in vsebino človeškega. Zanimiva tematika njegovih del, kateri daje poseben čar aktualnost, je vzbudila v meni želje, da bi se pobliže seznanil z avtorjem in da bi v neposrednem pogovoru zvedel kaj več o njem.
Po telefonu sem se dogovoril z njim za sestanek v kavarni. Ko sem prihitel na dogovorjeni kraj, sem že takoj pri vratih naletel nanj. Nekoliko plašno sem ga ogo-voril in sedla sva k eni od bližnjih miz. Nasmehnil se mi je, spregovoril nekaj uvodnib besed in že je moja boječnost splahnela. Pogovor je stekel povsem ne-prisiljeno. Razložii sem mu, kaj želim, po kaj sem prišel. Prav rad je ustregl moji želji. Prvo vprašanje, ki sem mu ga zastaviL, je bilo precej tradicionalno, ša-blonsko. (Sedaj se ga nekoliko sramujem.)
»Kako ste pričeli svojo pisateljsko pot, kaj vas je pritegnilo k pisanju?«
Primož Kozak se je za nekaj trenutkov zamislil in dobil sem vtis, kakor da o tem še ni razmišljal in si sedaj tudi sam za-stavlja to vprašanje. Čez čas je sredi premišljevanja začel:
»Ta stvar se je porodila v meni čisto intimno Doživljal sem jo v sebi. Je pa tesno povezana z mojim sodelovanjem v partizanih. Takrat sem kot mlad fante nenavadno močno občutil sam fenomen revolucije, njeno silo, sposobnost voditi Ijudi, jih spreminjati... Bil sem prese-nečen.«  ^
Premolknil je in se nasmehnil.
»No, in tako sem začutil željo da bi tudi sam zmogel kaj podobnega. Da bi tudi jaz nekako vplival na Ijudi, jih usmerjal...«
Smehljaje me je pogledal in nisem si mogel kaj, da se ne bi tudi sam nasmeh-nil. Nato sem mu zastavil drugo vprašanje.
»Kaj mi lahko poveste o svojem doseda-njem delu?«
»Čisto informativno... Zanima me predvsem, kaj ste dosedaj napisali, kaj obsega vaše delo,« sem še hitro pristavil.
»Samo moje delo je neposredno pove-zano prav s to mojo željo, da bi spremi-njil, vodil ljudi,« je takoj povzel. »Tako sem sprva pisal kritike in krajše eseje. Kasneje pa sta prišli dramski deli ,Dio-logi' in ,Afera\«
»Sedaj pa bi vam rad zastavil vprašanje, ki me osebno zelo zanima,« sem nato rekel.   Z   zanimanjem   me   je   pogledal.
»Vi ste avtor ,Afere' in JMalogov',« sem napadeL »S kakšnimi problemi in ljudmi se srečujete v teh delih?«
»O tem je bilo sicer že precej razprav-ljanja,« sem še hitro nadaljeval, »rad pa bi zvedel za vaše lastne misli o tem; za-nima me tudi, kako gledate na to, kar so pisali ob vaših delih.«
Hudomušen nasmešek mu je spretetel lice.
»Najprej to, o kritikah,« je rekel. »Kot vsak avtor, sem se tudi jaz veselil dobrih in se jezil nad slabimi...«
Zadelo je. Moral sem se smejati. Nato se je Primož Kozak zresnil in nekoliko zamišljeno nadaljeval:
»Vendar pa, naj so bile kritike dobre all slabe, imel sem občutek, da je vsaj večina šla mimo tistega jedra, ki sem ga hotel izraziti v svojih delih in kl ga bom še poskušal izraziti... Junaki v mojih delih predvsem niso nosilci, propagatorji nekih idej. V njih samih in z njimi sku-
šam najti pot do človeka. Opredeliti po-jem človečnosti, ki je nerazdružljivo po-vezan s človekovo ustvarjalnostjo ...«
Vprašujoče me je pogledal. Potrdil sem mu, da sem ga razumel.
»Clovek zame še ni determiniran s svo-jimi materialnimi pogoji. Njegovo bistvo in teža sta v ustvarjanju ...«
Po krajšem razgovoru, ki se je sukal okoli te ugotovitve, sem rekel nekoliko plašno:
»Sedaj bi vam pa zastavil vprašanje, ki ne zanima le mene, temveč tudi druge, s katerimi sem razpravljal o vas in vaših delih...«
»Kar na dan z besedo,« mi je bodrilno dejal.
»Torej,« sem začel, »v ,Aferif kot tudi v ,Dialogih* obravnavate probleme, ki so precej aktualni pri nas, zlasti za našo mlajšo inteligenco; dogajanje pa ste po-stavili v obeh delih na tuja tla. Ali lahko razumemo to vašo potezo tako, da ste se
hoteli izogniti vezanosti na domačo oko Ije, ker ste hoteli spregovoriti o teh problemih na širši podlagi, načelno, izven časa in okolja?«
»Pravzaprav ni bilo to,« mi je odgovo-ril, »pri meni se je pojavil nek odpor zoper ta naš socialni realizem. Skrajni čas je, da Slovenci enkrat že pogledamo iz svoje ,mišje' luknje ... Problemi, ki jih danes obravnava svetovna literatura, so že prerasli svoje lokalne okvire, postali so del nas vseh. Tako danes moderni pisci po svetu ne ostajajo več zaprti na svoja ožja lokalna področja, svoja dogaja-nja prenašajo v najrazličnejše dežele, ali pa jim sploh ne določijo nekega natanč-nejšega kraja. Pri ,Aferi' pa je bil še nek drug konkretnejši moment, ki me je silil, da sem pomaknil dogajanje v Italijo. Pri nas je vodila gibanje Partija dokaj čvrsto, enotno in sem zaradi tega resno dvomil, da bi moglo priti tedaj pri nas do takšne-ga konflikta. Nekaj časa sem mislil, da bi
postavil dogodke na Poljsko, pa sem ka-sneje odnehal. Orientiral sem se na Ita-lijo, kjer je gibanje potekalo dovolj ne-enotno, preko različnih strank in je zato verjetno, da je tam prišlo do takšnib. konfliktov. Sicer je pa to le obrobni mo-ment, poglavitno je ono prvo.«
Postavil sem mu še poslednje vpraša-nje. Kaj namerava v prihodnje, s čim nas namerava presenetiti?
»Vsekakor bom še naprej pisal,« mi je odgovoril. Ko pa sem ga še naprej spra-ševal, če pripravlja kako novo delo, mi na to vprašanje ni hotel odgovoriti. Vno-vič se mu je zarisala hudomušnost na obrazu.
»Takšnih odgovorov se izogibam,« mi je rekel, »poznam namreč rek: kdor veliko govori, malo naredi...«
Nasmehnila sva se drug drugemu. Na-jin razgovor je bil pri kraju. Zahvalil sem se mu za vso pozornost, ki mi jo je posvetil, in se poslovil.                 Ingo Paš
KAKO NAJ Tl RECEM
Pjer si je domišljal, da je bog, pa je bil le uboga reva. Pa vedno tisto njegovo: »Oui, mademoiselle« in »no, my baby«. To vse zaradi »važenja« in univerzalnosti, kajpak!
ALENKA AUERSPERGER
Dokler nisva sedela skupaj pri preda-vanju. To je bilo zadnjič, no, pred dve-ma tednoma. Ta dan se mi je zazdelo, kot da Pjer sploh ni Pjer, ampak Se moj sošolec. Opazila sem njegove pepel-nato črne lase in češnjevo rdeče ustnice; ko sem se ozrla nanj iznad platnic, se tni je zdel podoben Tonyju Perkinsu, s tiste slike, ki jo imam doma na steni — in to vse na en sam dan, kot da ga rie bi videla že milijoTikrat prej. (Kadar pa dekleta primerjajo kakšnega fanta $ film-skim, pomeni, da postaja zanj »zelo« ne-varno in vsesplošno stanje, ki bi ga lahko označili z besedo ogroSeno.)
Naredila sem se, kot da tiste njegove ustnice in hiper — frizura in grški profil sploh niso zanimivi, torej: brez znamenja očarljivosti... tako, kot da poslušam z Diogenovimi ušesi... in kot da sem vsa navdušena nad tistim pesnikom, o kate-rem smo razglabljali in nad profesorico, ki ni bila niti za pikico šarmantna in je kar naprej ponavljala: »Dragi tovariši, bodite osveščeni, da je to problem glo-blje vsebine,« ali pa: »Morate se osve-stiti, da je to emondalno stanje vplivalo na...«
Vsak si je po svoje ustvarjal uro. Ne-kateri so z veliko mero ustvarjalnega duha risali punčke, pajace, črke, rože in fantke. Mitja si je na primer pisal imena avtomobilov in jazz pevcev. Pre-davanje in tisto o osveščanju sta si pisala samo Jan in Miro, tista dva nemogoča tipa, ki se nista ukvarjala z drugimi pro-blemi kot z znanstvenimi in s svojo ne-dolžnostjo. (Za Jana zagotovo vem »tisto«, ker mu še niti brada ni začela rasti.)
Pjer me je vprašcU, ko sem se nagnila k njemu, če mi lahko nekaj pove. Rekla sem, da lahko. Potem mu je bilo nerodno. Najbrž ni znal začeti, poleg vsega je slovenščino mešal s srbohrvaščino. Uh, morala sem se smejati sama sebi, dokler ni sestavil prvega stavka. ,Eto, znaš, veš, dugo sam razmišljal, ka-ko, da ti, eto, rečem...'
»NAPTSI MI NA LISTEK ALI CIGA-RETNO ŠKATLJICO — vidiš, kako pro* fesorica bulji v naju,« sem mu v naglici napisala na platnice.
Potem je pisal samo v slovenščini.
»Nisem vedel, kako naj ti to povem. Zadnje čase sem dosti razmišljcd o Tebi. Rad bi, da bi se bolje razumela. Da bi šel lahko s Tabo, na ples, v gledališče, v kino. Bi marala z mano v kino? Na pri~ mer jutri? Ali pa kadar hočeš.« Pjer
Ko sem prebrala, $em se nagnila k njemu in ga opazovala. Imel je še skoraj otroško telo, z malimi gubicami okrog ustic, kadar se je nasmehnil. To je tista prikupnost, ki jo imajo fantje, ne da bi bili lepi. Bila sem presenečena nad vsem in visem vedela, kaj bi. Zmeraj sem si mislila, da mora trajati Ijubezen najmanj tri leta ali pa šest ali pa neskončno, da je lepa. Ali pa, da jo je sploh vredno do&vljati. Sploh je Ijubezen prava neum-na zmešnjava občutkov, pri katerih se nikoli ne ve, če se dovolj resnični. Odlo-čila sem se, da ničesar ne rečem Pjeru, ali pa to, da ne maram nikamor v kino in na ples...
Potem spet sem se premislila v hipu.
»Povem ti vse po uri,« setn mu zašepe-tala.
»O, kajlte se je nasmehnil in njegove oči so mi postajale vse bliije in čudovite. Vkradla sem si tisti njegov pogled m ga shranila zase med zvezki in predavanji. In ugotavljala sem, kako neumno je, da bi bil človek vedno sam, sam.
Neko prijetno občutje se je pomešalo med te zadnje šolske ure. Kar tako, sama ne vem natančno kdaj. Najbrž takrat, ko se mi je prvikrat zdelo, da je Pjer podo-ben tistemu fttmskemu. Premislila sem zdaj natančno vse o njem in ugotovila, da se re$ malo »važi«. Ampak vsi fantje na svetu se morajo malo »važiti«. Ni pa uboga reva. Ne, sploh, ne. In tudi ne tak tip, kot sta Jan in Miro, ki jim bo do same znanosti razneslo vn o katerih vedo vse punce za »tisto«, s čimer se mučita.
Ob jubitejtB Vladimira Skrbinška
Igravec z
veliko začetnico
Svojo jubilejno vlogo je igravec Vladimir Skrbin-šek oblikoval v drami Branka Hofmana »Dan in vsi dnevi« v Mestnem gledališču ljubljanskem. Prazno-val je štirideset let svojega dela v gledarlišču in svoj šestdeseti rojstni dan.
Ko so se po končani predstavi zvrstili na odru njegovi kolegi in gledališki delavci in mu iz srca če-stitali, je igravec spregovoril počasi, umirjeno, z rahlim, skoraj hudomušnim nasmehom na obrazu. Povcdal je, da je v teh dolgih letih delal in živel samo za gledališče. Zaveda se, da je dal vse, kar je mogel in zato na ta dan noče biti skromen. Takrat pa, ko bo začutil, da občinstvu ne daje več tistega, kar je dajal doslej, upa, da se bo znal umakniti. Malce žalostno bo to slovo, vendar pa nujno.
Mislila sem, da bo igravec odgovoril na množico čestitk in lepih želja z drugačnimi besedami. Mor-da pa je potem, ko je v dnek pred slovesnotjo v mi-slih še enkrat prehodil vso dolgo pot, od takrat, ko ga je usodno naključje zvabilo na odrske deske, pa do danes, vedel, da lahko pove svojemu občinstvu samo te in takšne besede.
Mladi Vladimir — bilo je to pred štiridesetimi leti — je hotel ubežati čaru odrskih luči, čeprav je bil doma iz gledališke družine. Vpisal se je na te-hniško fakulteto. Ker pa mu tovrstni študij ni uga-jal, je postal uradnik pri železnici. Toda odru in gledališču se ni mogel odtegniti. Uspešno je opravil avdicijo v mariborski drami in bil prvič redno anga-žiran v sezoni 1923/24.
Slovensko gledališče se je takrat začelo prenav-ljati. Na eni strani je bilo še navezano na čitalniško tradicijo, prepojeno z lažno romantiko, na drugi strani pa so mu pogumni posamezniki utirali pot na evropsko raven.
Vladimir Skrbinšek — dr. Grozd v Cankarjevi dra-
mi Za narodov blagor. Skrbinškov igralski talent je
najpopolneje zaživel prav v Cankarjevih delih.
Učna leta Vladimira Skrbinška so zaznamovana z vscmi tegobami, ki jih je moral takrat slovenski igravec izkusiti. Iz upora proti vsemu zastarelcmu je" mladi igravec pobegnil iz Maribora v Varaždin in tam skupaj z nekaterimi somišljeniki ustanovil Intimni teater. Po razpadu te igravske skupine si je moral pomagati kot napovedovavec v zagrebškem Klub-kabaretu. Prepotoval je Bosno, Hercegovino, Črno goro, Albanijo, Dalmacijo in se v Splitu pod umetniškim vodstvom Dade Pregarca lotil prvih ve-likih vlog. Rade Pregarc in Osip Šest sta bila tedaj teoretika našega gledališča, vendar sta zastopala različni smeri. Rade Pregarr se je zgledoval pri ru-ski realistični šoli, Šest pa pri Reinhartovem impre-sionizmu.
Skupaj s Pregarcem sta odšla v Maribor, kjer je mladi igravec vedno bolj dozoreval v samoniklega umetnika in kritičnega izpovedovavca človeških strasti in usod. Kot režiser je mnogo pripomogel k modernizaciji mariborskega gledališča. Nenriren duh pa ga je že gnal naprej, v Skopje, odkoder je hodil gostovat v svojo ožjo domovino.
Med vojno je igral v Ijubljanski Drami, po vojni pa je nihal med Ljubljano in Mariborom, dokler ni pred leti postal član Mestnega gledališča ljubljan-skega. Vmes je sodeloval pr5 filmu, radiu in televiziji.
Skrbinškova dejavnost je bila raznolika. Kot igra-vec, režiser in pedagog je neutrudno iskal resnico, brez katere umetnik ne more biti to, kar je.
Kot igravec si je vedno prizadeval, da bi odkril tisto notranjo pot, ki vodi igravčevo intuicijo do odrske resnice, do čiste kreacije. Zato je vsak lik analitično preštudiral, mu določil dimenzije v pro-storu in času in dal njegdvim čustvom pravo težo. Njegova izrazita intelektualna narava je dajala pred-nost velikim glasnikom evropskega gledališča: Ib-senu, Shawu, Krleži, Cankarju. Široka skala nje-govega igravskega talenta je dopuščala celo njegovo sodelovanje v operah in operetah.
Kot režiser si je prizadeval ustvariti svoj slog. Z veseljem je režiral dela domačih avtorjev. S svojo režijo in igro je pripomogel k umetniškefnu uve-Ijavljanju domače dramatike. Kot umetniški vodja mariborskega gledališča je vzgajal mlade igravce in jih vodil po težki poti odrskega ustvarjanja.
V štiridesetih letih dela v gledališču in za gleda-lišče nam je Vladimir Skrbinšek pokazal toliko raznoJlkih figur, da so se v njegov obraz vtisnile poteze mnogih junakov, tistih, s katerimi nas je najbolj očaral in prevzel. Tudi takrat, ko avtor dra-me ni znal povedati ničesar, je igravec takorekoč iz nič ustvarjal svoj lik.
Evelina Umek
Martin (očetu): Jaz s e m in to je vse, kar je treba, da vam dam. To je vaše veliko plačilo in to je vse, več ne boste nikoli dobili, to je tudi več, kot ima sploh kak človek pravico dobiti. Želeli ste, da bi se naučif latinščine, da bi postal magister ali advokat. Vse to ste si želeli zato, da da upravičili sebe. No, jaz ne mo-rem, in še več, jaz nočem. š e s e b e ne   morem   opravičiti.
I. Osborne, Luther, I. dej. III. pr.
Ljubljanska drama nam je te dni posredo-vala delo J. Osborna »Martin Luther«. Delo je, za naše razmere, še dokaj h i t r o prišlo na naš oder. Po premieri v Notthinghamu in uprizorit-vi v Parizu (Theatre Sarah Bernhardt) je odšlo na popotovanje po srednji Evropi in vzbudilo v nekdanjih »Lutrovih pokrajinah« veliko zani-manja in povzročilo plaz nasprotujočih si kri-tik, ki pa so si bile edine v tem, da se gledavec ne more otresti fascinirajočega šarma Osbor-novega Luthra. Za nas Slovence ni Luthrova osebnost nič manj zanimiva kot za Nemce, saj je sad njegovega delovanja, protestantizem, ki je za nekaj desetletij vzburil Evropo, povzročil pri nas prve pojave literarnega osveščanja (Trubar).
Zato je razumljivo apriorno zanimanje jav-nosti za predstavo in delno zavračanje tistih, ki so šli na predstavo z domnevo, da bodo videli zgodovinskega in samo zgodovinskega Luthra. Ti so takega tudi videli, saj ga ni pokrivala luskina nenavadnih spoznanj in metafor. Temu, imenujmo ga Luther I, ni bilo težko slediti. To je osebnost, ki ga najdemo v zgodovinskih pri-ročnikih. Dramskega zapleta bomo v tem za-man iskali. To je Luther iz leta 1506 (sprejem v saraostami avguštinskega reda eremitov v Erfurtu), in Luther, ki govori s prižnice v Wit-tenbergu na dan pred Vsemi svetniki leta 1517, izurjen diskutant in prepričan vernik, doktor Svetega pisma pred državnim zborom v Worm-su leta 1521, kasneje izdajavec revolucije pa na koncu (v III. dejanju) človek, ki se izgublja v malomeščanski familiarnosti. Kritika, ki je vi-dela samo tega Luthra, se je spraševala, zakaj ni Osborne vključil v tekst še Tomaža Miintzer-ja, ki ni izdal reformacijske revolucije in ni paktiral z oblastjo. K zgodovinskemu spektaklu, ki so ga hoteli videti (in so ga videli), bi se-veda sodil še Tomaž MBntzer. Tak je zgodovin-ski Luther in takega vidlmo, če ga hočemo.

Seveda pa bomo v njem zaman iskali dramatič-nosti in bomo odrekali (glej Delo z dne 10. ok-tobra) Osbornu literarno poslanstvo.
»Za zgodovinskim Luthrom« stoji Luther revolucionar. Konflikt z bivšimi privrženci, vi-tezova obtožba. Lutrov življenjski lok se pne od pokorščine in podrejanja avtoriteti do nega-cije sleherne avtoritete in do revolucionarnih
ki so spodaj? Tisti, ki so spodaj, na tleh in tisti, ki so vmes? Potem smo lepo vstali, brez naglice in videli smo, da so tisti spodaj povsem sploščeni od teže in so samo še njihove obleke, lepo zlikane in zložene po tleh,« govori Luther v izpovedi svojih sanj. Takih mest je v drami več. Če hočemo videti Osbornovega Luthra kot konkretnega revolucionarja in tragiko revolu-
akcij, zaključi pa se z zanikanjem revolucionar-nosti, celo s stagnacijo v družinskem ugodju, smo prebrali v Gledališkem listu. Mrtvo kme-tovo truplo in vitezova obtožba simbolizirata Luthra revolucionarja in njegovo tragedijo. Tu-di za to drugo varianto Luthra nam avtor nudi dovolj gradiva. »Bil sem sredi gruče ljudi, mo-ških in žensk, bili so vsi oblečeni. Ležali smo drug vrh drugega, po kakih sedem ali osem nas je bilo lepo zloženib v nayskrižne skladovnice. Nazadnje je bil kup že za nekaj mož visok. Ne-nadoma me je popadel silen strah, čeprav sem bil na vrhu kupa, in zakričal sem: kaj pa tisti, cionarja, ko po že takorekoč dobljeni zmagi
začne paktirati z oblastjo, proti množicam, ki so jih njegove besede vžgale in vrgle v upor, se bomo opirali na taka mesta. Tako lahko pred našimi očmi zraste drama, konflikt Luthra revolucionarja, ki pa je zopet medel in ne more zadovoljiti, kot ne zadovolji prvi, zgodovinski Luther.
Osborne si je v drami zastavil širši pro-blem. Njegov Luther je samo na videz zgodo-vinska osebnost (takega ni hotel prikazati) in mu služi le za ogrodje misli, ki jo je hotel izpo-vedati o modernem, današnjem človeku. Pod vso zgodovinsko navlako (ki je mikavna, da zelo   lahko   spelje   gledavčevo   pozornost   na
stranski — zgouovinski tir) se skriva tragika čioveka — iskavca resnice o zivijenju, in vec — iskanje človekove pravice do eksisteuce in biva-nja nasploh. Konliikt z očetom, ki je Martinu nasprotoval vstop v samostan, se razraste do tragičnega zspleta. Človek se je odpovedsl živ-ljenju (zunanjcmu), da bi spoznal resnico, se dokopal do nje in s tem spoznanjemm opravičil smisel svojega bivanja. Tok razmišljanja ga pri-vede do revolucionarnih odkritij. (Razkriva iaž katoliške cerkve in se v svojem iskanju resnice opira na Sveto pismo kot neposreden vir. Nje-govo iskanje ga privede v konflikt z oblastjo, ki je dogmatiena. Vrh doseže drama, ko Luther preneha z iskanjem rcsnice, se sprevrže v svoje nasprotje — njegovo iskanje resnice s konča s tem, da še sam sprejme dogmo in se s tem po-dredi oblasti.) Iskavec resnice sev gnevu odvrne od nje in sprejme dogmo. Osborne v svojem delu ispove, da je človekovo iskanje resnice zatnan. Luthrov obrat, ko se znajde v položaju, kakršnega si je žeiel njegov oče, po-trjuje to tezo. Konflikt med očetom (navadnim človekovim življenjem, ki opravičuje svojo eksi-stenco s tem, da skrbi za rod) privede do popol-nega poraza človeka iskavca — Luthra. Luther (svojemu sinu, zaključna scena): Veš, moj oče je imel sina in moral je spoznati bridko resnico, da je človeško bitje nebogljena živalca, ki je ni ustvaril njen oče, marveč Bog. Težko se je spri-jazniti z mislijo, da si sin nekoga drugega in da nisi svoj oče. Zato ne imej sanj tako zgodaj, moj sin.«
P. Breščak
H. H. Munro-Saki
TOBERMORY
Bil je hladen, od dežja umit popoldan v poznem avgustu, v tistem nedoločenem letnem času, ko so jerebice še na varnem, ali pa že v hladni shrambi; ko ni ničesar, kar bi lahko lovili, razen, če se namenite na sever ob Bristolskem Kanalu, kar vam daje priloinost, da se v skladu z lovskimi zakoni podite za debe-limi, rdečimi jeleni. Družba, zbrana pri Lady Blemlep, ni bila namenjena na sever ob Bristolskem Kanalu, zato so se ta popol-dan gostje polnoštevilno zbrali pri čaju. Kljub pustemu letnemu času in vsakdanjemu dogodku ni nihče kazal sledov tiste izmu-čene dolgočasnosti, ki 6b takih priložnostih vodi v strahoto igra-nja na klavir in pridušeno željo po bridgeu. Odkrita in nedelje-na pozornost vseh je bila posvečena gospodu Corneliusu Appinu. Od vseh gostov pri Lady Blemley je bil on na najslabšem glasu. Nekdo je enkrat omenil, da je »bister« in tako je bil povabljen v skromnem upanjsu, ki ga je gojila njegova gostiteljica, da bo del svoje bistrosti uporabil v prid splošni zabavi. Do tega tre-nutka pa se ji še ni posrečilo ugotoviti, katera področja, če sploh katera, je obsegala njegova bistrost. Ni bil dovtipnež ali športni šampion, niti ni kazal hipnotične moči ali sposobnosti, da bi organiziral amaterske predstave. Njegova zunanjost pa tudi ni spominjala na tisto vrsto Ijudi, ki so jim ženske pripravljene spregledati dobršno mero duševnih pomanjkljivosti. Tako se je skrčil v nepomembnega gospoda Appina, Cornelius pa je dal mi-sliti na prozorno prevaro pri krstu. Sedaj pa ti trdi, da je obo-gatil človeštvo z odkritjem, poleg katerega so iznajdba smodni-ka, tiska ali parne lokomotive le nepomembne malenkosti. Zna-nost je menda nesluteno napredovala v zadnjih desetletjih, toda to odkritje naj bi spadalo bolj na polje čudežev kot pa znan-stvenih dosežkov.
»In vi resnično pričakujete, da verjamemo«, je rekel Sir Wilfrid, »da ste odkrili način, kako Tiaučiti živali umetnosti človeškega govora? In, ali se je res naš dragi Tobermory izkazal kot vaš prvi uspešni učenec?«
»S tem sem se ukvarjal zadnjih sedemnajst let,« je rekel Mr. Appin, »toda uspeh se je pozakal šele pred nekaj meseci. Seveda sem eksperimentiral s tisoči živalskih zastopnikov, zadnji čas pa le z mačkami, s temi čudovitimi bitji, ki so se tako popolnoma prilagodila naši civilizaciji in pri tem ohranila visoko-razvite divje nagone. Sem in tja naletimo med mačkami na izre-den razum, tak kot med človeškimi bitji. Ko sem se pred enim tednom spoznal $ Tobermorpjem, sem takoj začutil, da stojim
pred »super-mačkom« izredne inteligence. Poizkusi so vodili do uspeha; s Tobermoryjem, kot ga vi imenujete, sem dosegel cilj.« Mr. Appin je končal z glasom, kl je poskušal zakriti zmagoslavni zvok besed. Nihče ni rekel »bedarija«, čeprav je Clovis nabral ustnice, kot da bi to hotel; verjetno je v njem glodal dvom.
»Ali hočete reči,« je po kratkem premoru vprašala Miss Resker, »da ste naučili Tobermorpja, da lahko razume in izgo-vori  kratke  stavke z enim zlogom?«
»Draga Miss Resker,« je potrpežljivo odvrnil povzročitelj čudeža, »na tak fragmentaren način naučimo majhne otroke div-jake ali duševno zaostale. če smo odkriti, kako je treba učiti živali z visoko razvito inteligenco, se nam ni treba posluževati tako počasnih metod. Skratka, Tobermory popolnoma obvlada naš jezik. To pot je rekel Clovis čisto razločno »super bedarija«. Sir Wilfrid je bil bolj dostojen toda do iste mere skeptičen.
»Ali ne bi bilo bolje, če bi poiskali mačka in presodili sami?« je predlagala Lady Blemley.
Sir IVilfrid ga je šel iskat in družba se je umirila v brez-brižnem pričakovanju bolj ali manj posrečenega govorjenja s trebuhom. Po nekaj trenutkih se je pojavil v sobi Sir Wilfrid, bil je bled kot stena in oči so se mu razširile do skrajne mere.
»Za Boga, res je!«
Njegova razburjenost je bila brez dvoma pristna in prisotni so oživeli v nenadnem zanimanju. Ko se je zrušil v naslanjač, je nadaljeval brez sape: »Našel sem ga v dnevni sobi, kjer je dre-mal. Ko sem ga poklical, me je kot ponavadi zaspano pogledal in rekel sem mu: ,Pridi vendar, Toby, da te ne bomo čakali, in, zaboga, iztisnil je iz sebe s strahotnim človeškim glasom, da ga bo že vrag prinesel, kadar se mu bo Ijubilo. Skoraj me je bilo konec!«
Appin je pridigal gluhim ušesom, Siru Wilfridu pa so takoj verjeli. Dvignil se je babilonski zbor razburjenih vzklikov, sredi katerih je nemo sedel znanstvenik in užival prve sadove svojega čudovitega odkritja.
Med splošnim truščom je vstopil Tobermory v sobo in se podal mehko stopajoč na svoj prostor ter pri tem neprizadeto opazoval skupino, zbrano okoli okrogle mize.
Druzbo je zajela čudna napetost in zavladala je tišina. Pojavilo se je vprašanje, kako primerno nagovoriti tega nenatad-nega mačka.
»Želiš malo mleka, Tobermoryt!« je vprašala Lady Blemley s precej negotovim glasom.
»Ne bi imel nič proti,« se je glasil ravnodušen odgovor. Drget zadržane razburjenosti je spreletel poslušalce in ni bilo mogoče zameriti Lady Blemley, če je nalila mleko zelo nespretno.
»Bojim se, da sem kar precej razlila,« je rekla opravičujoče.
»Končno, saj preproga ni moja,« je bil Tobermoryjev odgo-vor. Družbo je zopet zajela tišina in nato je vprašala Miss Resker, če se je bilo teSko naučiti človeške govorice. Tober-mory jo je pogledal postrani fn nato zamišljeno usmeril pogled v   daljavo.  Očitno  ni  bil   dojemljiv  za   dolgočasna   vprašanja.
»Kaj pa misliš o človeškem razumu,« je nesrečno vprašala Mavis Pellington.
»O čigavem razumu na prtmer?« je hladno vprašal Tober-mory.
»No, na primer o mojem,« je rekla Mavis s slabotnim sme-hljajem.
»Spravljate me v zadrego,« je rekel Tobermory, čigar besede in obnašanje ni kazalo niti najmanjše zadrege, »Predlogu, da vas povabijo v to družbo, je Sir Wilfrid ugovarjal, češ da ste naj-bolj bedasta ženska, kar jih pozna irt da je treba razlikovati med gostoljubnostjo in skrbjo za duševno prizadeie. Lady Blemley mu je odgovorila, da se morate ravno pomanjkljivi inteligenci zahvaliti za povabilo, ker ste edina oseba, za katero ve, da je dovolj idiotska, da bo kttpila njihov stari avto. Saj veste, tistega, ki mu pravijo »Sisifova zavist«, ker izvrstno pelje v klanec, če ga potiskate.«
Ugovarjanje Lady Blemtef/ bi imelo veliko večji učinek, če ne bi slučajno prav tisto jutro omenila Mavis, da je ta avto kot nalašč zanjo.
Major Barfield je hitro poskočil, da bi preokrenil razgovor.
»Kaj pa je z vasovanjem pri tisti pisani mucki zadaj za hlevi, a?«
Komaj je to izrekel, so vsi sfoznali, da ga je polomil.
»O teh stvareh se navadno »e razpravlja v družbi,« je ledeno rekel Tobermory. »Iz površrtega opazovanja vašega načina življe-nja, odkar ste v tej hiši, sklepam, da bi vam bilo neprijetno, če bi usmeril razgovor na vaše zadevice.«
Panika, ki je temu sled,ila, m zajela samo majorja.
»Aii ne bi šel pogledat, če H je kuharica že pripravila večerjo?« je hitro predlagala LaSy BlemleQ in se pretvarjala, kot da ne ve, da je še najmanj dve uri presgodaj.
»Hvala,« je odvrnil Tobermory, »bilo bi prekmdlu po čaju; ne bi rad umrl zaradi slabe prebnve.«
»Veš, mačke imajo sedem iivljenj,« je prisrčno rekel Sir Wilfrid.
»Morda,«  je  odgovoril  Tobermory,  »toda  samo  ena jetra.a
»Adelaide!« je vzkliknila Mrs. Cornett, »ali misliš pustiti tega mačka, da nas bo opravljal pred služinčadjo?«
Panika je eedaj postala splošna. Ozek balkonček z< okrašeno ograjo je povezoval okna skoraj vseh spalnic in spomnili so se z grozo, da je bila to Tobermoryjeva priljubljena promenada. Tu se je sprehajcU ob vsakem času, da je opazoval golobe — in kdo ve kaj še vse. Ce je nameraoal praviti svoje spomine še naprej s tako prizadevnostjo, bi se stmr lahko slabo končala. Mrs. Cornett, ki je preživela večino dneva pri toaletni mizici in je bila znana po tem, da itna nomadsko čeprav nečisto barvo polti, je izgledala ravno tako preplašena kot major. Miss Scraiven, ki je pisala divje strastne verze in živela neoporečno življenje, je le igrala razburjenost če si kreposten, ni nujno, da želiš, da bi to vsi vedeli. Bertie van Than, ki je bil pri sedemnajstlh že tako izprijen, da je že dolgo tega, kar je nehal poizkušati, da bi bH še siabši, je pobledel io barve gardenije. Ni pa se spozabil tako daleč, da bi plaml « sobe, kot je to storil Odo
Finsberry, mlad mož, za katerega so si mislili, da študira teologijo. Verjetno ga je motilo, da bi slišal za pohujšanja, ki se tičejo drugih Ijudi. Clovis se je pripravljal, da se odstrani s čim bolj resnim obrazom, obenem pa je premišljeval, koliko časa bi trajalo, da bi si preskrbel podkupnino v obliki nekaj debelih miši,
Agnes Resker celo v tako kočljivem položaju ni zdržala predolgo v ozadju.
»Zakaj sem vendar sploh prišla?« je dramatično vzkliknila.
Tobermory je pobudo nemudoma izkoristil.
»Sodeč po tem, kar ste včeraj rekli Mrs. Cornett na igrišču za kroket, ste prišli zaradi hrane. Opisali ste Blemleyeva kot največja pusteža; priznali pa ste, da sta dovolj pametna, da imata izvrstno kuharico, sicer bi težko kdo prišel drugič v goste.«
»Niti ena beseda ni resnična! Sklicujem se na Mrs. Cornet, je kričala uničena Agnes.
»Mrs. Cornett je to pozneje povedala Bertieju van Tahnu«, je nadaljeval Tobermory, in rekla: ,Ta ženska bi samo goltala. šla bi kamorkoli, če bi le vedela, da jo čakajo tirje pošteni obroki na dan,, in Bertie van Tahn je reke1 — «
Tukaj se je kronika usmiljeno končala. Tobermory je opazil velikega, rumenega župnijskega psa, ki se je prebijal skozi gr-movje proti hlevom in bliskovito izginil skozi odprto francosko okno.
Po odhodu svojega preveč bistrega učenca se je znašel Cor-nelius v središču viharja grenskih očitkov, zaskrbljenih vprašanj in prestrašenih prošenj. Bil je odgovoren za vse, kar se je zgodilo in bi moral preprečiti, da bi se stvar še poslabšala. Ali bi lahko Tobermorh posredoval svojo nevarno sposobnost drugim mačkom, se je glasilo prvo vprašanje. Odgovoril je, da bi bilo to mogoče, vendar z izjemo njegove intimne prijateljice stvar verjetno še ni imela časa, da bi se razvila.
Nato je rekla Mrs. Cornett: »T6bermory je lahko dragocen maček, vendar menim, da soglašate, da se moramo znebiti njega in njegove prijatejjice.«
»Pa vendar ne mislite, da sem uživala zadnje četrt ure?« je grenko rekla Lady Blemley. »Moj mo& in jaz sva zelo navezana na Tobermoryja, ali bolje, sva bila, dokler ga niso tako žalostno izpridih. Seveda je sedaj edina rešitev, da se ga iznebimo čimprej.«
»Lahko mu damo strihnin s posušeno ribo, ki jo ima za večerjo,« je rekel Sir Wilfrid, »in jaz bom utopil njegovo pisano prijateljico. Kočijaža bo  sicer  prizadelo,   ker  bo  izgubil  svojo Ijubljenko, pa mu bom rekel, da je zbolela za zelo nalezljivo boleznijo, ki je nevarna tudi psom.«
»Toda moje veliko odkritje,« je toi.il Mr. Appin, »po vseh teh letih iskanja in poizkusov —«
»Pojdite in delajte poizkuse na govedu, ki je pod primer-nim varstvom,« je rekla Mrs. Cornett, »ali na slonih v živalskem vrtu. Pravijo, da so zelo razumni, odlikujejo pa se tudi po tem, da se ne plazijo po spalnicah ali pod pohištvom.«
Težko bi našli človeka, ki bi bil bolj potrt, kot Coriielius Appin, ko je njegovo odkritje izzvalo iak sprejem. SplošTio mne-
nje pa se je obrnilo proti njemu in če bi se upoštevale želje večine, bi bil tudi v njegov menu vključen strihnin.
Pomanjkljive prometne zveze in mrzlična želja, da bi bila stvar že enkrat urejena, je preprečila, da bi se družba takoj razpršila, vendar pa večerja ni bila poseben družabni uspeh. Sir Wilfrid je imel precej nepredvidenih težav s pisano mucko, težave pa so se še stopnjevale pri srečanju s kočijažem. Agnes Resker je kljubovalno omejila svoj obrok na košček prepečenca, ki ga je grizla, kot da bi bil njen osebni sovražnik, Mavis Pellington pa je ves čas maščevalno molčala. Lady Blemley se je trudila, da bi se ne ustavil tok razgovora, a tudi njena pozornost je bila osredotočena na priprta vrata. Krožnik skrbno pripravljene posušene ribe je čakal Tobermoryja, toda večerja se je blišala koncu, o njem pa ni bilo sledu.
Pogrebno razpoloženje se po večerji ni prav nič izboljšalo, prej nasprotno, saj sta jed in pijača povzročila vsaj delno pozabo neprijetnih dogodkov. Za bridge se glede splošne živčne napeto-sti ni nihče posebno navduševal in potem, ko je Odo Finsberry zapel hladnemu občinstvu žalostno pesem o »Melisandi v gozdu«, so glasbo molče opustili. Ob enajstih je šla kuharica spat in je sporočila, da je v shrambi kot ponavadi odprto okno za Tober-moryjevo osebno uporabo. Gostje so vztrajno prebirali ilustri-rane tednike, Lady Blemley pa je od časa do časa obiskala shrambo ter se vračala vedno z enakim izrazom ravnodušne potrtosti, ki je sama odgovarjala na vprašanja.
Ob dveh je Clovis pretrgal splošno tišino.
»Nocoj se že ne bo vrnil. Zelo verjetno sedi v tem trenutku v uredništvu časopisa in narekuje prvi del svojih spominov. To bo dogodek dneva.«
Ko je tako prispeval svoj del splošnemu razpoloženju, se je odpravil spat. Ostali člani družbe so mu sledili v večjih ali manjših presledkih.
Sobarice, ki so raznašale čaj po sobah, so zjutraj enako odgovarjale na enaka vprašanja. Tobermory se ni vrnil.
Zajtrk je bil, če je sploh to mogoče, bolj šalosten kot večerja. Toda še predno se je končal, je prišla odrešitev. Vrtnar je našel Tobermoryjevo truplo v grmovju in ga je prinesel v sobo. Iz ugrizov na vratu in rumene dlake v krempljih je bilo očitno, da se je spustil v neenak boj s psom iz župnišča.
Večina gostov je odpotovala že dopoldan in po kosilu se je Lady Blemley že toliko opomogla, da je lahko pisala v žup-nišče izredno ostro pismo zaradi zgube svojega dragocenega Ijubljenca.
Tobermory je bil Appinov edini uspešni učenec in ni imel naslednika. Nekaj tednov pozneje je v Dresdenskem živalskem vrtu pobesnel slon, ki do takrat ni kazal nobenih znakov podiv-janosti. Pri,tem je bil ubit neki Angiež, ki ga je verjetno dražil. Priimek žrive ni bil točno znan in se je pojavil v časopisju kot Oppin ali Eppelin, ime so pa vsi soglasno pisali Cornelius.
»Ce je uboge zverine mučil z nepravilnimi nemškimi glagoli,« je rekel Clovis, »je zaslužil, kar ga je doletelo.«
Prevedla Barbara Brecclj-Jasmina
Radioteievizija Ljubljana je v letošnji koncertni sezo-ni uvedla zanimivo no-vost in sicer glesbene koncertne matineje ob nedeljah v dvorani Slovenske filharmonije za ljubi-telje popularne simfonične, ko-morne in operne glasbe. Prva ma-tineja, 14. 10., je napovedala spo-red, ki je bil privlačen in globok obenem. Pod taktirko dirigenta Boga Leskovica je simfonični or-kester Radiotelevizije Ljubljana izvedel kot prvo točko Franza Schuberta Peto simfonijo. V 1816. letu napisano orkestralno delo 19-letnega skladatelja je v vrsti njegovih najizrazitejših,' čeprav ne najzrelejših stvaritev in spa-da med vidnejše pojme simfonič-ne glasbe. Sproščena vedrina, ki je razlita preko vseh štirih stav-
kov, ustvaja prikupno razmerje s poslušavcem. Predvsem je iz-razita vedrina v prvem in posled-njem stavku, medtem ko v dru-gem in tretjem prevzameta po-slušavca romantično hrepenenje in lirizem, ki z motivno čustve-nimi krogi spominja na njegovo »nedokončano« V. simfonijo v B molu, a je po ekspresivnosti ne doseza.
Mozartov violinski koncert je bil na sporedu kot druga točka. V njem je nastopila z orkestrom EITV nUada umetnica Sabina Skalarjeva, ki trenutno koncerti-ra v domovini po povratku iz ZDA. V finalnih prvih dveh, po konstrukciji dokaj sličnih stav-kov je pokazala v solističnem nastopu presenetljivo erudicijo in obenem elementarno eruptiv-nost umetniškega izraza, ter se v tretjem z orkestrom zlila v mo-zartovo asonanco.
Svojstveno doživetje je omo-gočil organizator v srečanju z znamenito Vltavo Bedficha Sme-tane. Vltava je drugi od šestih členov v ciklu skladb Moja do-movina in je poslušavcem posre* dovala stik s slovansko glasbeno romantiko. Osnovni motiv valov reke Vltave, ki se ponavlja v skladbi, prinaša in odnaša dru-gega za drugim izrazne rekvizite od povodnega moža in vil do mo-gočnega vtisa starodavnega gra-du nad reko.
Četrta in zadnja točka spore-da, Krekov Rapsodični ples, stil-no sicer ni bil vkomponiran v koncert, za kar organizatorjem tudi ni šlo, je pa prispeval delež domače glasbene ustvarjalnosti, ki je zaključil vsebinski lok od klasikov simfonične glasbe pa preko slovanske glasbene ustvar-jalnosti.
Koncert sta prenašala tudi lju-bljanska televizija in radio in tako podčrtala popularno kom-ponento zamisli koncertnih ma-tinej, ki smo jih v takšni obliki pogrešali in jih tudi v prihodnje lahko pozdravimo.
Frane Drolc
SIMFONIČNA MATINCJA
Dan in vsi dnevi
Mestno gledališče ljubljansko si že od nekdaj prizadeva, da bi uvrstilo v svoj repertoar čimveč del domačih avtorjev. Prva letošnja premiera je bila drama Branka Hofmana Dan in vsi dnevi. To je že njegovo četrto odrsko delo, poleg tega je izdal še tri pesniške zbirke in dve knjigi proze.
Hofman je hotel v svoji drami zajeti podobo sodobne družbe ali vsaj dela te družbe. Skušal je pokazati kvaren vpliv pretirane komercializacije in tehnizacije. Clovek ni več nujno potreben člen v ve-rigi človeških odnosov. Ce kdo manjka, ga nadomestijo z drugim, kakor kolesce pri stroju.
Gregor Pehan, zaslužen borec in komer-cialni direktor, se vrne po dolgi bolezni domov. Nenadoma spozna, da ni nikomur več potreben niti v podjetju niti doma. Direktor se ga spomni le toliko, kolikor bi mu lahko še koristil. Žena se mu je odtujila, ker jo je hotel žrtvovati svojim ambicijam in svoji karieri.Vendar se mu skuša približati, ko spozna, da je mož neozdravljivo bolan. Toda tudi Gregor Pehan zve iz ust pijane študentke, kako je z njim. Zato se odpravi na kliniko, da s smrtjo izvojuje zadnji poraz.
V torek, 16. t. m. so v ljubljanski Drami uprizorili iskro komedijo Williama Shakespeara »Milo za drago«. Delo, ki je kljub svoji starosti še danes ohranilo svežino, je predstavil igralski anbambel v splošno zadovoljstvo gledalcev. Režija in scena sta delo ing. arh. Viktorja Molka, kostume pa je izdelala akademska slikarka Alenka Bartolova. Na slifci: Aleksender Valič (Komolec), Jože Zupan (Eskalus), Maks Furijan (Pompej), Branko Miklavc (Pena).
Avtor je od vsega začetka namenil Gre-gorju Pehanu pozitivno vlogo. Hotel je, da bi bil žrtev družbe, ki misli samo na materialne koristi. Toda nekje sredi dra-me se Gregor Pehan sprevrže v svoje na-sprotje, pokaže se kot tipičen malomeščan. Nosilec avtorjeve ideje o vrednosti človeka postane i ;egova žena Brina. Ob njiju živijo še drugi. študent in študentka, ki naj bi bila predstavnika sodobne mla-dine, samo pijeta in krilita z rokami. Njuno ravnanje je hotel avtor opravičiti s pogovori o smrti, o končnem niču in podobno. Vendar premalo, da bi jima verjeli.
Brinina mati ima vseskozi dvomljivo vlo-go. Edina pozitivna figura je dr. Mirt, ki se zdi včasih predober, da bi spadal med te ljudi.
Igralci so svoje vloge podali uspešno. Vladimir Skrbinšek je ustvaril svojega Gregorja Pehana, dal mu je vse tiste po-zitivne lastnosti, ki mu jih avtor ni zmogel Tina Leonova kot njegova žena je bila prepričljivejša v drugem delu drame.
Režiser Janez Vrhunc je s svojo režijo dal predstavi pravi ritem, tako da niso motila nekatera razvlečena mesta v dra-mi. Funkcionalna scena je delo Svete Jovanoviča.                          Evelina Umek
Mlada veda pred razmahom
MUZIKOLOGIJA
Pretekli teden so se začela predavonja na novem oddelku filozofske fakultete - na muzi-kologiji. Obiskali smo prvega predstojnika oddelka, znanega muzikologa in avlorja prve sfo-
venske giasbene zgodovine, dr. Dragotina Cvetka. Povpra-šali smo ga, kaj je namen in naloga novoustanovljenega od-delka, ka{ so njegovi cifji in smotri.
»Osnovni namen našega oddelka je — postopoma razviti znanstveno raziskova-lno delo na vseh področjih muzikologije, s poudarkom na nacionalni glasbeni zgo-dovini.
Druga velika naloga je — vzgojiti kadre za šolo, radio, televizijo, filharmonijo. To sicer s tehnične strani ni tako lahko ure-sničljivo, pa vendar upamo, da nam bo ob vsestranskem sodelovanju to popolno-ma uspelo. To je prvi tovrstni oddelek T Jugoslaviji, zato računamo na slušatelje s celotnega jugoslovanskega področja. Mu-zikologija je mlada veda, vendar pa ao zdaj mnogo večje možnosti za delovanje kot doslej.
Do zdaj so bili oddelki muzikologije le na glasbenih akademijah, kjer ni bilo možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja. Študentje, ki so se hoteli izpopolniti v tej Stroki, so morali odhajati v inozemstvo, od koder pa se jih je le malo vrnilo. Organizacija na našem oddelku je podob-na kot na drugih univerzah. Tudi študij se lahko primerja s katerokoli tujo uni-verzo.
Studente se sprejema pod določenimi pogoji, glede na stopnjo glasbene izobraz-
be. Zanimivo je to, da je bilo letos pre-cej prijavljencev, ki so že končali fakul-teto ali akademijo. Nekateri študentje pa sedaj istočasno študirajo še na akademi-ji. Kot B predmet študentje povečini vpi-sujejc kak tuj jezik, umetnostno zgodo-vino, psihologijo.«
Dr. Cvetko je s tem končol. 0 uspehu, o opravljenih nalogah bo-mo lahko spregovorili kdaj drugič. In preprlčani smo lahko o tem, saj nam jamči predstojnikova široka razgledanost in lahko rečemo - tudi nedosegljiva strokovnosL
Velik uspeh ptvHšii€*ij*i arkestra MiTV Ijjubljana,
Prvega juiija je odpotovala na gostova-ije po Sovjetski zvezi in Poljski skupina jubljanskih godbenikov s pevci Marjano Deržaj, Majdo Sepe in Ninom Robičem ,er Slovenski oktet. V mesecu in pol, tolikor je gostovanje trajalo, so nastopili f enajstih mestih in povsod poželi veliko iriznanja. V Lvovu so n. pr. koncertirali la nepokritem prostoru in dež, ki je lil kot iz škafa ni pregnal navdušenega občin-stva. Nastopili so dvakrat na televiziji, in sicer Ljubljanski jazz ansambel v Lenin-;radu, kjer je namesto klarinetista Boru-a Bučarja nastopil Ati Sos, namesto Meksandra Skaleta pa Koko Jagodic, ter r Kijevu, kjer je nastopil plesni orkester. Po nastopih v Moskvi je osrednji časopis sa kulturo »Sovjetska kultura« objavil ;lanek dveh znanih sovjetskih kritikov Srigoreva in Plateka, ki zelo hvali goste tz Ljubljane. Ker so kritike iz dežel, ki so do nedavna odrekale kakršnekoli kva-litete zabavni oziroma jazz glasbi, zelo eanimive in ker omenjena kritika pri nas še ni bila objavljena, jo priobčujemo v prevodu. Članek ima naslov »Zapomnimo si«.
»Ceprav letos Moskovčani nismo imeli mnogo poletnih dni, lahko rečemo, da 5mo imeli precej »vročo« kulturno sezono. Videli smo goste iz Romunije, Poljske, Taponske in iz ZDA (Benny Goodman, op. prev.). Nastopili so tudi koncertno — sabavne skupine iz mnogih republik Sov-jetske zveze in končno še zabavni orke-ster ljubljanskega radija pod vodstvom Bojana Adamiča.

Njihov program se pričenja z dvema skladbama, ki dasta že takoj na začetku poslušavcem predstavo o izpolnjenem slo-gu tega kolektiva, kakor tudi o njihovih programskih načelih. Prva je bila na spo-redu kompozicija Jožeta Privška »Plešimo ob osmih«, potem pa melodija Glena Mil-lerja »Srečali smo se v Toksilu«. Drug za drugim so se vrstili solisti in demonstri-rali svoje virtuozno instrumentalno znanje. Vse bolj nam je bilo jasno, da je to odli-čen ansambel, ki goji jazz velikih kvalitet. Podobno kot drugi orkestri, ki gojijo to-vrstno glasbo, je tudi ta sestavljen iz pihalnih in tolkalnih instrumentov, kitare, kontrabasa in vibrafona. Videti je, da takšen sestav trenutno najbolj odgovar-ja jugoslovanskim mojstrom te zvrsti glasbe. Spomnimo se, da je tudi beograj-ski orkester, ki je pri nas gostoval pre-teklo leto, koncertiral v podobni zasedbi.
Pravzaprav pa sta si oba kolektiva v marsičem podobna. Spet smo se srečali s prvovrstnimi mojstri. Za njih tehnične »težave« sploh niso težave, saj jih pre-magujejo s čudovitim občutkom ritina. Nenavadna sproščenost in blesteč obču-tek za improvizacijo je karakteristika po-sameznega solista. Vendar je osnovna sila orkestra izenačenost, gibčnost in vigra-nost, kot da posamezne skupine niso skupine, temveč nekakšen ogromen in-strument. Pri orkestralnem izvajanju in v programu se čuti gotovost sodobnega glasbenika, ki ima strogi okus in široko razgledanost. Sicer pa ni to prav nič čud-nega. Ne smemo namreč pozabiti, da je Bojan Adamič želel predstaviti Moskovča-nom predvsem dela jugoslovanskih avtor-jev kot Privška, Guteše, Vučera, Radiča in drugih. Prijetno je v teh skladbah sli-šati ne le sproščenost obvladanja sodob-nega jazza, temveč tudi izvore lastnega, domačega sloga. Toda ravno v tej smeri bi se moralo narediti še precej, da bi se dokončno našla popolnoma lastna pot in bi se tako otresli nekaterih tujih vplivov. Taka tendenca brez dvoma obstaja, saj je n. pr. makedonska melodija v priredbi Guteše (solist Ati Sos) izzvenela kot prava jazz skladba, ne da bi izgubila nacionalno barvitost in ne da bi bil oskrunjen ljud-ski izraz muzikalnega jezika.
Podobno je z izvajanjem drugih skladb, ki so izpolnjene s pevci. Kolektivu lahko očitamo samo eno — nekoliko pretirano jakost trobil, s čimer preglasijo solista. Še posebej je treba spregovoriti o solistih. Obstaja precej utrujeno mnenje, da so jazz virtuozi izključno privilegij Ameri-čanov. To stališče je čudno in ima mnogo-krat vidne posledice. Ali se ne najdejo tako pri nas kot v mnogih evropskih državah taki posamezniki — virtuozi, ki nikakor ne zaostajajo za ameriškimi. Ob
srečanju z Ljubljančanl se tega nismo spomnili le slučajno, saj so trobentafi Urban Koder, klarinetist Ati Sos, sakso fonist Veble, bobnar Jagodic in nekateri drugi brez dvoma godbeniki, ki spadajo, v »višji razred«
Tudi vokalisti so naredili prijeten vtis. Vsi so se zelo dobro »zlili« z orkestrom. Njihov izbor pesmi, tudi povsem jazzov-ski, se uspešno ujema s celotnim pro-gramom. Kakor da se pevci med seboj dopolnjujejo. Majda Sepe, ki ima prijeten glas instrumentalne barve, »vroče« razpo-loženje Marjane Deržaj in Nino Robič z zadržano, a ne pomanjkljivo lirično toplino. Moramo pristaviti, da Bojan Ada-mič uspešno izkorišča sposobnosti kolek-tiva, tako da sestavlja iz članov orkestra nekakšen kvartet, kl z dopolnilnimi nian-sami izpopolnjuje orkester.«
folklornih in jazz prireditev, ki so na sporedu v Lenoxu že od leta 1952. Pet let kasneje so šolo ustanovili in od takrat dalje se vsako leto zberejo izvajalci tno-dernega in tradicionalnega jazza na tro-tedenskem seminarju. Šola je bila usta-novljena kot nekomercialna ustanova in s tem je bil zagotovljen razvoj jazza v okviru zastavljene tradicije.
»Profesorski« zbor sestavljajo direktor šole John Lewis, ki ga poznamo kot vodjo Modern Jazz Qarteta in profesorji Ray Brown, Herb Ellis, Dizzi Gillesphe, Milt Jackson, Oscar Peterson, Max Roach, Lee Konitz in še mnogi drugi znani god-beniki. Stalni gostje so tudi mali profe-sionalni ansambli, kot so MJQ, Tri Oscais ja Petersona, Trio Jimmija Giuffreta in kvintet Maxa Roacha.
Sprejem kandidatov v jazz šolo je ve> zan na demonstracijo osnovnega znanja v določenem instrumentu. Zanimivo je, da se prijavi vsako Ieto mnogo več piani-stov kot pa npr. trobentarjev, pozavni-stov. S tem nastajajo težave pri forml-ranju velike zasedbe. Sicer pa je šola v Lenoxu po mnenju študentov in profe-sorjev zelo koristna, saj si študentje v : komaj treh tednih skupnega dela prido- ' bijo veliko znanja, obenem pa tudi odprav-ljajo napake, ki se nujno pojavljajo pri mladen godbeniku
IZ
JAZZ
KOLEDARJA
Nedvomno je pozavnist J. J. Johnson oblikoval novo smer v igranju pozavne v moderaem jazzu. Vendar pa je, neodvisno od J. J. Johnsona, beli trombonist Bill Harris istočasno prJšel do podobnih zaključkov. BiU Harris je igral najprej trobento, tenorsaksofon, nato bobne, a x dvaindvajsetim letom prešel na pozavno, s katero je imel kasneje največ uspeha. V svoji »veliki« dobi je igral skupaj z bobnarjem Gene Krupo, nato z bobnarjem Ray McKinley in klarinetistom »kraljem swinga« Benny Goodmanom. leta 1944 je igral s svojo combo zasedbo ih se končno priključil Woody Hermanu. Glavna oznaka njego-vega igranja je raskav ton in prav nenavaden vibrato pti skladbah, pisanih v počasnem ritmu.
Edinstvena šola
v panorami
letnih seminarjev v ZDA
ŠOLA JAZZA
šola jazza v Lenoxu, država Massa-chussets je bila ustanovljena z ame-nom, da bi omogočila mlajšim godbeni-kom hitrejši razvoj. Ideja o ustanovitvi take šole je nastala kot produkt mnogih
ZŠŠO:
KAKO V BODOČE
Dolgujemo vom še zapis o drugi organiiaciji, ki skrbi za množično telesno-vzgojno in športno udejstvo-vonje na naši univerzi.
Zveza študentskih športnih orga-nizacij je bila ustanovljena 1959 z namenom, da kot specializirana or-gonizacija poveča napore Zveze štu-dentov pri uvajanju telesne vzgoje med študente in na univerzo.
V prvih dveh letih je opravičila svoj obstoj: formirati Sportne ko-lektive na fakultetah in usklajevati njihovo delo pri večjih prireditvah. V lanskem letu pa je iniciativa med študenti na fakultetah zamrla, kljub temu, da je univerza že prevzela del skrbi za študentovo telesno-vzgojno delovanje.
Naprosilj smo Alojza Fridla, štu-denta Visoke šole za telesno kultu-ro, da napiše za naš list o načrtih ZŠŠO v tem letu. Zvedeli smo nam-reč, da bo kolega Fridl odslej delal v vodstvu te organizacije.
Vedno ostrejši pogoji študija zahtevajo od študenta velike napore, ki lahko za pustijo neljube posledice, če bi pri tem pozabljal na športno in telesnovzgojno dejavnost, ki mu vrača življenjske sile nove moči, pa tudi vedrino in radost.
Zaradi tolikšnega pomena športne de-javnosti si ZššO prizadeva za čim več-jl razmah tovrstne dejavnosti na vseh Jjubljanskih fakultetah, visokih in višjih Solah. Dosedanja precej stihijska dejav-nost na tem področju ni dosegla tistega razmaha, ki smo ga pričakovali. Vzrokov Za to je več in eden glavnih so nedvomno zelo težki pogoji, Pomanjkanje telovad-fiic, športnih igriše, rekvizitov itd. vse-kakor predstavlja veliko oviro za šport-no dejavnost. Zato bo med drugim naša naloga v bodoče, da se borimo proti gradnji fakultetnih poslopij brez potreb-nega objekta-telovadnice. Kljub temu so lifl posameznih fakultetah zelo uspešno prirejali razna tekmovanja oz. sodelo-fali na njih. Tako se študentje strojne fakultete vsako leto udeležujejo tekmo-vanj strojnikov Jugoslavije, študentje eko-nomije se udeležujejo ekonomijad, štu-dentje PNT pa sodelujejo na tekmova-Ujih tehnoloških fakultet in še bi lahko našteval. Vendar je vse to premalo, če gledamo s stališča množičnosti in bo treba v bodoče doseči večji razmah na samih fakultetah. Vse premalo je še športnega udejstvovanja med letniki, med oddelki na  fakulteti,   kakor   tudi  med  različnimi
Pretekli torek je rektor univerze prof. dr. Makso šnuderl priredil sprejem za študente-športnike. Od naših znancev s športnih igrišč in kolegov iz predavalnic so se ga udeležili: košar-karji OEmpije z ing. Kristančičem, Miro Cerar, Tjaša Andree, Janez Teran in še mnogi drugi. Poleg članov univerzitetne in fakultetnih komisij za telesno vzgojo sta sprejemu prisostvovala tudi predsednik univerzitetnega sveta tov. Jože Per-nuš in generalni tajnik univerze tov. Lojze Pi-škur. V  krajšem nagovoru  je  tovariš  rektor  dejal:
»Dostikrat se primeri, da profesor niti ne pozna študenta-športnika, saj se — skromni kot so — često izgube med množico ostalih. Treba bi bilo primerno upoštevati požrtvovalnost in na-pore, ki jih naši vrhunski športniki-študentje vlagajo v svoje športno udejstvovanje. Ne tako, da bi od njih zahtevali manj znanja, a vendar tako, da bi se lahko še vnaprej brez velikih žrtev posvečali študiju kot športu. Njihovi šport-ni dosežki ne povečujejo ugleda samo klubu, ka-teremu pripadajo, ampak tudi naši univerzi. in seveda naši državi.
Ob vrhunskem športu pa ne smemo zanemar-jati množične telesne kulture, ki si prav zdaj utira pot na univerzo.«
Do konca sprejema se je nato prof. dr. šnu-derl prisrčno pogovarjal s svojimi gosti.
fakultetami. Mislim, da je temu v veliki meri vzrok preveč stihijsko delo, ki ne rodi tistih rezultatov, ki si jih želimo. še vedno vse delo sloni na športnih refe-rentih, ki jasno ne zmorejo tega dela, če je zanimanje študentov. Del krivde pade tudi na ZŠŠO, ki ni v polna meri akti-virala študente, ker jih je preveč prepu-ščala samoiniciativi. Vse premalo so se člani ZŠŠO zanimali za športno življenje naših študentov in posledica tega je bil slab kontakt med ZŠŠO in posameznimi fakultetami. Zato ni naloga te organiza-cije samo v tem, da bo dajala materialno pomoč, posojala rekvizite, prirejala uni-verzitetna prvenstva in mednarodna srečanja, ampak mora imeti stalen stik s športnim življenjem naših študentov in skrbeti za koordinacijo te dejavnosti na vseh fakultetah, visokih in višjih šolah. če hočemo pričakovati večji razmah, bo nujno potrebno organizirati športne aktive, ki naj postanejo osnova šport-nega udejstvovanja. Glavna naloga teh aktivov bi bila, da bi v okviru možnosti zajeli čim več študentov in s tem na or-ganiziran način skrbeli za čim množič-nejšo   športno   in   telesnovzgojno   dejav-
nOSt   na   fakllltpt.nVi   taVnr   tnrii    i<7.von   -niiVi
ZŠŠO pa bo še naprej v večji meri nudila pomoč tem aktivom, skrbela za izvedbo meduniverzitetnih prvenstev in po možnosti za mednarodna srečanja ter prirejala seminarje in tečaje za vzgojo kadrov. Jasno je, da bodo pri tem nasto-pale težave, ki pa jih bomo s skupnimi močmi lahko premagali.
Ob koncu se še naj dotaknem študent-skega   športnega   društva.   »Olimpija«,   od
katerega pričakujemo v bodoče večjo strokovno in moralno podporo. To dru-štvo, še posebno KK »Olimpija«, je že doseglo visoko kvalitetno raven, na kar smo lahko študentje ponosni, vendar menim, da je za nas študente še važnejša množičnost. Zato TŠŠO v prihodnje pri-čakuje pomoč »Olimpije« pri razmahu posameznih športnih panog, saj bo imel od tega koristi tudi vrhunski šport, ker bi na ta način odkrili noveta lente.
SPORTNIKOM NA FNT
Koncem lanskega šolskega leta je športna komisija PNT izvedla anketo, s katero je hotela proučiti stanje na področju telesne kulture na tej fakul-teti in dobiti smernice za delo v na-slednjem letu. Večina anketiranih je vzela to pobudo resno, zato smo dobili kolikor toliko realno sliko o dejanskih razmerah. Menimo, da je nujno po-trebno, da z rezultati seznanimo naj-širši  krog Študentov, saj  lahko le z
njihovo pomočjo načrte, ki smo jih napravili na podlagi te ankete, tudi uresničimo.
Iz ankete je razvidno, da se štu-dentje zavedajo pomena, ki ga ima te-lesna vzgoja za njihov zdrav telesni razvoj in s tem tudi na njihove uspehe pri študiju. Kljub temu pa dejansko stanje ni niti najmanj razveseljivo. Le majhen odstotek slušateljev redno va-di skozi vse leto, več kot polovica pa je takih, ki so s tem, ko so prišli na univerzo, izgubili vse stike s športom. Vzrokov za to je kar precej: preobre-menjenost s študijem, pomanjkanje telovadnic, neprimeren urnik vadbe, odaljenost in še cela vrsta subjektivnih činiteljev, če o slabi tradiciji sploh go-vorimo. Letos ima naša- fakulteta na razpolago telovadnico v Trnovem (ob ponedeljkih in šobotah od 14. do 17. ure). V okviru teh ur bomo skušali ustreči čim večjenfu številu študentov, ki pa se morajo za telovadbo čimprej prijaviti. Prijavnice je mogoče dobiti pri vratarjih fakultet, oddajo pa naj jih res samo tisti, ki mislijo redno va-diti! Pričetek vaj bo 20. oktobra.
Veliko število anketiranih želi, da bi v Tribuiii izhajala navodila za ju-tranje razgibalne vaje. Verjetno bi se res našlo nekaj mesta tudi za skromen priročnik, ki bi izšel v nekaj zapored-nih številkah. Po pomoč bi se lahko zatekli na VŠTK.
Velike možnosti nam dajejo izleti in tečaji, za katere se je odločila do-bra polovica študentov. Izleti naj bi bili nedeljski (peš, s kolesi ali z vla-kom), z obiskovanjem izletniških točk v okolici Ljubljane, na katerih bi se študentje raznih oddelkov spoznavali med sabo. Prvi izlet bo 21. oktobra v Rakovo dolino. Prijave bodo pobirali športni referenti letnikov obenem z denarjem za vožnjo. Pozimi bomo ho-dili na smučarske izlete, ob večjih praznikih pa bomo organizirali več-dnevne izlete v gore. Kakor vsako leto bomo tudi letos pripravili smučarski ¦ tečaj v semestralnih počitnicah.           ¦
V načrtu imamo še eno novost — predavanja s področja športa, združe-na s prikazovanjera filmov in diapozi-tivov. Tako predavanje smo imeli že lani ,ko je dr. Kališnik govoril o po menu telesne vzgoje za zdrav telesni in duševni razvoj. Po predavanju sta bila na sporedu dva kratka filma. Na-žalost pa je bila udeležb zejo slaba. Prepričani smo, da bo letos bolje, saj se je čez dvesto slušateljev odločilo za ta predavanja in upamo, da nas ne bo- ajj do pustili na cedilu.                             fl
Pozivamo vse študente    FNT,  da fl nam pomagajo pri uresničevanju teh ™ načrtov. Zasledujte športno stran Tri-bune, poglejte od časa do časa vabila na oglasni deski in zahtevajte pojasnila od športnih referentov! Lahko se obr-nete tudi direktno na športno komi-sijo, ki ima uradne ure ob ponedelj-kih od 19.30 do 20 ure v pro^^h FO, Aškerčeva 20.
Glavič P.
Znižana
tovarniška cena
TV 201/?9 cm
od 207.200 na 192.000 din
VSEM KUPCEM, KI SO KUPILI NAVEDENI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK PO VIŠJI TOVARNIŠKI CENI, BO RADIOINDU-STRIJA ZAGREB PRIZNALA REGRES, IN SICER
15.200 din
KUPCI MORAJO POSLATI NASLEDNJE DOKUMENTE: ORIGI-NALNI RACUN PRODAJALNE, KJER SO KUPILI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK IN GARANCIJSKO PISMO NA NASLOV:
INDUSTRIJSKA PRODAVAONICA
RADIOINOUSTRIJE ZAGREB
Z A G R E B  — TRG REPUBLIKE 11
KI BO NEPOSREDNO IZPLAČALA REGRES
REGRES BODO IZPLAČEVALI LE V PRIMERU, CE BOSTE PREDLO2ILI OZIROMA POSLALI NAVEDENE DOKUMENTE. VSE DOKUMENTE BODO KUPCEM VRNILI TAKOJ OB IZPLACILU REGRESA. ZA VSE TELEVIZIJ-SKE SPREJEMNIKE, KATERE IMA V ZALOGI TRGOVSKA MRE2A, BODO REGRES IZPLACEVALI PREKO VELETRGOVSKIH POD.TETIJ, IN SICER PO NAVODILIH, KI JIH IMAJO VELETRGOVSKA PODJETJA. ZAHTEVE ZA IZPLACILO REGRESA PO 30 DNEH OD TE OBJAVE, NE BODO UPOSTE-VALI, NITI PRIZNALI KAKRŠNOKOLI NADOMESTILO ZA IZPLACILO REGRESA.
RADIOINDUSTKIJA   ZAGREB
7864
OšZATtftfAJ
Na tisoče obrazov je že videl in kako bi si jih mogel zapomniti. štirideset let ve-sten vratar, sedemindvajset let vratar uni-verze. Rektorju ni treba, da je na univer-zi vsak dan, vratar pa mora biti!
Ni ga študenta, ki bi ga ne poznal. Vsaj na videz. * Le z malokaterim je utegnil spregovoriti kaj več kot par »uradnih« be-sed. Le kdo bi mu prisodil, da je že več let upokojen (s polno pokojninsko dobo, seveda) in da je v njem toliko humorja in vedrine, ki jo je pokazal ob najinem razgovoru ob dveh, ko je ravno predajal službo svojemu kolegu.
Glinšek Janez, najstarejši vratar v »ko-Ci znanosti«, se še prav dobro spominja dneva, ko je nastopil službo.
»To je bilo 13. marca 1922. leta,« je dejal. »Najprej setn bil v Akademskem kolegi-ju za vratarja, na to mesto pa sem pri-šel leta 1990. Lahko bi bil že prej tu v službi, pa sem jo prepustil svojemu pri-jatelju. Tako sem med mladino že štiri-deset let.«
»Kaj si mislite o letošnjih brucih,« sem vprašal.
»Ja, veste, bruci so bruci, takoj se jih spozna. Pravzaprav pa jih še nisem oce-nil. Veste, pa pridejo tudi precej resni ljudje. Vem, da jim je nerodno in da se ne znajdejo. Fa takim je treba pomagati. Kaj zato, če je treba kakšno stvar dva-krat povedati!«
»Katerega dogodka se najbolj spomi-njate in ki je v času vašega službovanja zapustil pri vas največji vtis?«
»Najbolj se spominjam časov pred oku-pacijo,« je rekel in nagubal čelo, kot da o tem nerad razmišlja. »Bilo je leta 1941, ko sem bil skoraj sam na univerzi. Vse je bilo zaprto. Cakali smo usodnih udar-cev, kajti okupator je bil na meji. Bil sem sam v teh prostorih in vsak dan sem ča-Kal, kdaj bodo udarili. Končno je prišel takratni rektor dr. Slavič in mi rekel: »Gospod Glinšek, temni dnevi gredo nad slovenski narod.« To je rekel in solze so mu pritekle po licih ... «
»Ali se vam je kakšen študentovski do-godek posebno vtisnil v spomin,« sem vprašal, da bi obrnil pogovor na lepše ča-se.
»Ah, seveda, živo se spominjam demon-stracij pred vojno. Studentje so prote-stirali zaradi previsoke šolnine, ki je bi-la za revne in bogate enaka. šlo je za 250 dinarjev, povprečen delavec ali uradnik pa je zaslužil okrog 1000 dinarjev na mesec. Fantje so zabarikadirali univerzo, potem pa so nekaj časa smeli vstopati le z legi-timacijami. Ti dnevi so bili tudi zame na-porni, saj sem moral ves čas stati pri vratih in prepovedovati, za kar sem bil prepričan, da imajo študentje prav.«
»Ste si katerega študenta kdaj posebno zapomnili?«
Nič ni razmišljal: »Tone Tomšič! Glej-te,« je rekel in pokazal s prstom skozi steklena vrata,« tamle so se sestajali. Tam spodaj pod spominsko ploščo. Tom-šiča sem si zapomnil, ker je bil vedno zamišljen in se ni nikoli nasmehnil. Pa tudi drugih se spominjam: Rob Ivan, ge-ograf Janez Gregori, filozof Vili Jager, Boris Trampuž, sedanji konzul v Celovcu. Skoraj vsak dan smo igrali šah.«
Ves čas sva morala najin pogovor pre-,.kinjati. V vratamico so vstopali študent-je, šfraiiiCC 2™ on jim je stregel. 2elel je odgovoriti na nasiedrije vl?2Li?snj§..p^teni, kako si zamišlja študijsko reformo^ ~pa"je nemočno razprostrl roke. Letos je izdal po lastni oceni za okoli 11.000 študentov ra-zlične formularje in druge obrazce. Re-kel je, da pri njem kupujejo formularje tudi študentje iz drugih visokih in višjih šol v Sloveniji.
»Kaj si mislite o svoji službi,« sem bil radoveden.
»Ja, veste,« je rekel povsem resno, »vra-tar univerze le ni nekjio, ki plarike var'je.. To je zelo odgovorna služba, saj moraS vedeti vse, kar se v hiši godi. Rektorju nl treba, da je na univerzi vsak dan, vratar pa mora biti. Zame ni izgovora, sem bo-lan aM, kaj podobnega. Jaz moram biti
vsak dan v vratarski loži ob šestih zju traj.«
»Na kaj se pa najbolj jezite pri svoji službi? Najbrž kakšni sestanki?«
»Prav ste rekli: sestanki. če je rečeno, da bo sestanek zvečer na univerzi ob sedmih, naj bo ob sedmih in ne ob pol osmih. če je udeležencem dano dovolje-nje do desetih, naj traja sestanek do de-setih in nič več. Tako pa se včasih po-slavljamo ob enajstih zvečer ...«
Potem sva se še pogovarjala o njegovi sistemizaciji delovnega mesta, o tem in onem in o tem, kako se počuti, ko že 29 let stanuje na univerzi. Ima družino, hčer-ko, ki je že poročena, svoj hobby — šah in zraven vsega še zvrhano mero humor-ja. Ob njegovem jubileju — 40 let dela med mladino — mu iz srca želimo, da bi ohranil še dolgo svojo vedrino, da bi ostal še dolgo naš vratar, naš večni študent.
Tadej Munih
Ni znano, če je postanek pred vhodom v poslopje filozofske fakultete le petmi-nuten počitek ob cigareti, ki se pod sko-pimi in šibklmi žarki jesenskega sonca tako zelo prileže, ali samo običajno po-stopanje. Morda pa je čakanje na sesta-nek, zmenek in fantje si preganjajo ner-vozo ali jezo z nepomembnimi vprašanji, da bi čas hitreje minil. In da se ne zamerimo, mogoče pa so pogovori res sa-mo o knjigah in »organizacijska« pred-pripava na oster študij.
Od Maribora
MARIBOR: Pred dobrim ted-nom je direktor višje pravne šo-le v Mariboru Franc Venturini podelil diplome ^prvim diploman-tom za uspešno dokončani študij. Svečanosti se je med drugimi udeležil tudi prode-kan pravne fakultete v Ljub-ljani dr. Jože Juhart. Diplomi-ralo je sedemnajst študentov, od teh je bilo deset rednih in sedem izrednih. Marsikateri od diplo« mantov bo nadaljeval študij na PF v Ljubljani.
NOVI SAD: Generalni sekretar novosadske univerze je postal predsednik nogometnega kluba Student iz Novega Sada. Ustano-vitev tega kluba je bila že davna želja nogometašev na univerzi. Toda že na začetku so naleteli na velike težave, saj morajo za treninge na igrišču »Vojvodine« odšteti težke denarje. Klub sam oziroma njegovo »prvo moštvo« pa že žanje uspehe. V prvi tek-mi so premagali nekega Grafi-čarja s 3:2 (3:0).
SARAJEVO: Ivo Andrič je na predlog katedre za jugoslovanske književnosti in posebne komisije, ki je pripravila referat in pred-log, postal prvi častni doktor sa-rajevske univerze.
SARAJEVO: V tem tednu se je začela na univerzi široka raz-prava o predosnutku nove usta-ve. S predosnutkom bodo po-sebne komisije seznanile sleher-nega profesorja, študenta, delav-ca in usiužftsnca fia un&sizL
Svet letnikovse jeizkazal
Svet IV. letnika elektro-fakultete za šibki tok je dokazal, da ni papirnata voj-ska! Ne samo, da je že lani celo leto zelo uspešno posredoval želje profesorjem, temveč je že letos na začetku šolskega le-ta opravičil svoj obstoj.
študentom se časovni razpored preda-vanj ni zdel prav nič ugoden in zato je svet letnika sestavil dokaj ugodnejši raz-pored tako za študente kot za profesorje. Prednost za študente je predvsem v mo-žnosti opravljanja izpitov že po konča-nem zimskem semestru in pa malo večja obremenitev v tem.
škoda je le, da se svet ni sestal nekaj dni prej, kajti tako se vpis ne bi zavlekel na 1. in 2. oktober. Sicer to druga leta ne bi prav nič motilo, letos pa so profesorji precej resno predavali že kar prvega okto-bra 'ob osmih zjutraj. Priznati pa je tre-ba, da je bila večina zaradi te prizadev-
LETOS PRVIČ
Letos prvič prihajajo z ljubljanske uni-verze diplomanti prve stopnje. Kako je kje uspelo, še ne moremo oceniti, vzemi-mo pa za primer fakulteto za strojništvo.
Predvsem ugotavljamo veliko osipanje. Pred dvema letoma se je vpisalo 260 slu-šateljev, izpite po prvem letniku pa jih je v roku opravilo 160. Diplpmo prve stop-nje, ki je pogoj (plus matematika II) za drugo stopnjo, si je v roku pridobilo 69 slušateljev; naknadni vpis je sicer do 20. oktobra in po vsej verjetnosti bo to število naraslo na 100. Na to je, kaže, ra-čunala tudi fakultetna uprava, ki je pred-videla pretežno število predavanj in vaj v tesnih predavalnicah na fakulteti: v dru-gem letniku je študij deljen na energet-sko in tehnološko smer in zato lani v posamezni smeri ni bilo čez 80 slušateljev. Letos so predavanja spet skupna za obe smeri, da bodo v četrtem letniku ponov-no deljena kot v prvi stopnji z dodatno specializacijo.
Zanimivo, da se je z ostalih višjih šol vpisalo na ljubljanski fakulteti na drugo .Stopnjo le neznatno število študentov. To kaže, da kanijo tisti, ki se Trpišeio_ na viš-jo šolo, ostati pri tem, ostali pa jo uberfc-jo kar na fakulteto. Nedvomno je dokaj slušateljev na višjih šolah (recimo v Ma-riboru, Kopru) domačinov, ki so celo v službi in so izkoristili domač teren, na tujem bi pač ne zmogli stroškov ipd.
Pri razdeljevanju teh prvih diplom pa je prišlo do netaktnosti, saj niso prvim diplomantoin niti čestitali, kaj šele pri-pravlli najskromnejšo slovesnost. Mar smatrajo že odgovorni na sami fakulte-ti prvo stopnjo kpt formaino novost ali bistveno novo kvaliteto?!
nosti tako presenečena, da je pozabila pri-ti na predavanja.
Podobno dejavnost opažamo tudi na drugih fakultetah, a na koncu večkrat le ugotavljamo, da svet letnika dremlje, ali da je njihova delavnost le sestankovanje in sprejemanje sklepov, ki se nikdar ne realizirajo. Res pa je tudi, da študentje kažejo premalo zanimanja za d61o njiho-vih kolego* v svetu letnika, saj nekateri sploh ne poznajo te važne institucije, ki končno prinaša študentu le ugodnosti. Primer na fakulteti za elektrotehniko pa jasno kaže, da je svet letnika premostil in premagal težave, ki so mu bile na poti. čeprav je to le obroben zapis, kako so študentje rešili s sodelovanjem profesor-jev problem časovnega razporeda preda-vanj, je treba tak način dela pohvaliti in ga dati za zgled ostalim. Kaže, da se je po tolikih letih poizkušenj in neresnosti le premaknil voz s slepega tira.
13. oktobra sta se na Otočcu pri Novem mestu sestala ljubljanski in zagrebški nniverzitetni odbor, da bi na skiupnem sestanku ugotovila možnosti in pogoje za nadaljnje tesnejše sodelovanje.
Sestanka so se udeležili skoro vsi člani predsedstev obeh univerzitetnih odborov in ugotovili, da so vsi pogoji za tesno so-delovanje, ki jih doslej zaradi objektiv-nih težav niso dovolj izkoristili.
Predvsem so na sestanku poudarili, da so premalo izmenjavali izkušnje na vseh področjih dela Zveze študentov, premalo pa je bilo tudi stikov med študenti ljub-Ijanske in zagrebške univerze. V bodoče bodo organizirali več srečanj, na katerih bodo lahko izmenjali izkušnje, poživili pa bodo tudi neposredne stike med štu-denti  obeh uniyerz.
Ža boljše sodelovanje
mbuna - glasllo Zvezc Studentov - Izdaia Univerziteni odbor Z3J -Oreja uredniCfl odbor - OdgavorTU urednik Jože Sušmelj; giavnl urecuiiiE Kiko T.^ir - Oredništvo In uprava, Tribuna Poljanska 511. telefon 30-123 - teko« raCun 600-14/3-567 - Detna naročnlna 40C dlnarlev. posafnezni izvod 20 din -Rokoplsov W totograflj ne vrafta-mo - nsk: CP Delo, LiubHana TomšiSeva  l. td   23-52S
Irlbun«!