Jože Felc
liza Je razdajala nebu velike, ob robeh orCečene oči. Ko se je napila sonca^ je pomaknila skozi ^ajhno ožino skuštrano glavo, si nalila iz zamazanega litra kozarec smrdeče broz<r,e,
ki .ft je rekla vino, in popila, rotem je obstala v nedouiuljivi hvaležnosti, kot bi pravkar končala slovesno obveznost, secla k jerbasu in pričela čipkati, počasi, kot se pričenjajo vsa zrela dejanja.letala je klekeljne hitreje in hitreje, dokler dokler ni umirila svojega hotenja v neprisiljen tek. Ilaenkrat je obstala, pogledala v pomlac', spet natočila in popila. Pa se je pričelo vse oc kraja, umirjeno in slovesno, i^o večera. !'o je pristavljala k 0fc,nju kavo, je po navadi momljalat "Juj lala.. lalaa... če gaa paa drev ne boo, vzeel jeee slovooo..." Ta še
enkrat in še Ljnogokrat.
"Ouj, lalalaa..."
Ko je pogrela kavo, je sedla na hišni prag in častila zvezde. Ob utrinkih se je spominjala ^^^pn^. Na Gamsovcu se je oglašal skovir, skj .;,t m preroški. Grozo je iz Lizinega čustvovanja izgnale, samota.
?o vasi so umirale luči; spokojnasti ni uspelo zmaličiti niti veličastje popja in pisanega cvetja, ki je polnilo ograde za hišo. Vse je potonilo v črnem. Liza je zavalila v umazane cunje svoje uvelo telo, še prej je postala ob oknu, kot da čaka posle^inje sladkosti; dojela je še enkrat rimsko cesto in šmarni križ, 38 pre.-rižale in se napotila v veličastje.
Tevž je pioed rjavimi križi in belimi kamni kopal jamo, v katero naj bi jutri položili Vrbanovca, Sedel sem na nagrobnici' sosednjega groba in sledil.
KraEip-lopata-kramp-lopata-
"b-še po-pol. 'Kaj še pol?"
5

'2iak;i4   --■   'iCSti  v o-: ,.;'-
:;i  ni   Elidel,   sia^pial  je     ..pate  -...   jame,   se   slrionil  in ffeta.i. ..!:qo1   -sa kcavja.   rde^^j   poioailjene  in čudne«   Potem je   ^P®* ko'p8.1,   dčit^o  in vztrajno.   Skljucil  se   je v  jami,   po belem ragufeanea hrbtu so  se riatirele k-iflj'^     7stal   sem in gledal teiino. ski^ivoo^t.,   iz kacere je  izatopt     bel,   koacen Iirbet,   /zel j^-lopEiOo;infmetal. Irffiiiienje ter drobne kosti.  Mislil  sem,   da  so aelfiki velikih votlih kostim   ki  jih je  zdrobila svetla konica težkega krampa.   Dal  sem se še  Lkaj vprašati«  i^sžsvne kaplje  so ■popta''.e   ':ežke»   Tevž ni odnehal,   slednjič je obstal in ae še ?)"lj  skTor.llc  Ko  ae je  dvignil,   je  držal v umazanih rokah reseSc l(K.'avtjc     V  belih  sobeh je tlele jjroza.
■":=-•."->:-tu-tukaj  j-je  š-šla  s-eko-skozi,"  je  z muko  zamccaljal Id vtaknil prat v okrofflo luknjo,   ki je  zeve.La na zatilju.
•'Ta-i      'r"
..J. C*    J   C     9    *
'"E-kro-£~£~la:  m-mvlc!'' '\'0,oj^.. *'   sem neL.;ce3tao  zatarna^.  in  st.  približal,  Tevž je aa^ns-l  lobanjo ra k .    raa&tnega grobija.   Ni obstala na vrhu, njen siapAi- ae  je  zakott.lil prav do  roba  jame.   Toliko,   da ni  zdrsnila na Sevzeva. bel& :re.aisr:.a.,   Vsel   je  lopato  i"  jo  lopnil  s topim kon':;e:iu   Cstalo  je nekaj  nepravilnih  oblih kooc:^.'  in dvoje pri-tianjenih votlin.   Lobanja  3e  je  zresnila,   Tevž je metal nanjo tolstt prst   in je  izginila«  ločasi  ko  ae utopile "r grobi ji vse kotJti,. Jami  je pcetajala lepa,   žtirioglata«  Smrt naju je  zapu-ačala.   Ter     .^e je po lojtrcah  skobacal   iz grozljivega brezdna, pc3tc,l  j 2        robu;   % mrko nehvale^nost jo je v^^■el mastno  '--fje
na  bela ramena in zakoračil«   Cisto  drugačni kot  besed.e  se      .li njegovi koraki -■ moSki in slovesni.   Tekol  sem sa njim,   kc     da nosi  sonce J   venoar aadr2ano;   čutil sen,   da  za njim ostaja smT\. Stopil je v Cemas^arjeva gostilno,   se ^secltl k f-aoSakarjea \n. jLolcal.   Dokler ,:'■ knapi niso  jez.il5   3 noro. 'ami,   je vedno molčal..   Ce   a-^  ga uBpeli  adražiti_,   ,:.     . ;tal  in Domljegoče  odšel "IH-                             kopičil  s-r         .:;udnih     .   aeh  kletvic
in nepovezanih i^tavkov. Bolj ko se je vtapljal v vinu, temnejši je je postajal J nazadnje je momljal le 3s o rdečih kosteh in brez-aanjih brezdnih, kjer bi utapljal vse, kar ga je oviralo coseči ?e zdavnaj pobegle priložnosti.
Po bregovih je rdela jesan. a Liajo sva se pripodila pod Litino bajto. Vzpela sva pe na klop ob beli steni, pretaknila poglede med .roženkravtom in suliimi pelargonijami, da se je nama nabiral na bra^.^h pr-ah z oken.
"Liisa. Id sika 1"
Sedela jp za mizo in klekljalac
"Juj, oh-ooo ...s" ne da bi naju pogledala, nama je velela
Y teror.eiii prosloru je žcela 2E,tohlost, Bela miza z izrezljanimi nogami je bila polna \imesauega dolgočasja: krtača za čevlje, petro-^ lejka, globin, kos klobase, zlomljeno omalo, široka lončena skleda, temnomoder predpasnik, okajen rožmarin in še mnogo drugih majhnih in i''elikih stvari. S cmega stropa so.nad gladko zeleno pečjo viseli v vrstah rumeni ator^^n. Ifa oknu je bila na pol izpraznjena steklenice motnega vina« Na rjavi omari so bile v črnih okvirih štiri podobe, Maja nikdar ni bradala svoje radovednosti.
"Liza, kdo je ta?"
''To je Bog, ii 3:-. aeumna," sem jo zavrnil in se približal pocoraao
^ _   "Juuu^,'^ se je ..•,.,,smejala Lisa, "to je Bog." Maja je obstala v aoigeir p-^ o&kovan,:u, ničesar ni vedela o Bogu. doma so bili r-avediii.  -CLiiil sem se na babe, ki so -ra. klek'jr.nju večkrat grdo n-cavlj-  ). l;..'tnarjaj aea, pred vojno je nosil na telesovo banders P^'or^ ^j- -daj pa kolr^j ^upnike in farovža, vog po vrsti. A  .^a je tolkla po kolenih.
"tatera js pa ta," sem pokazal na d:nigo sliko na omari. "J-iza. ko je bila mlada,,"
"A niaem lepa?" Spustila je klekeljne in se zagledala v štiri pocVjop, Iz u«t se ji je vlokla bela nit. "i^a ai bila res lepa," ''3aj je še, da veš."
:'la Lis3iA'::-n ocraK?;;,  gc m bilo --'fcač samo oci,   v iijiL nI moglo vit^   oleču odtujenost is  Kjeno telo je bilo zmeB i^avr-oruSne i^ano-■uarj-anoati in igrana  »^VroEDOst.l    '*'afe njeno delo je b:'Io asroar.ieno krusitev avoje veSn     sajBote  i^     očmaknjenosti.  Fe2:«zuinljivo ;.:i je ,*lo,   t3a č»mo Lisi vs:I     5rl:Ii "t"     ^.a da smo jo otroci iz vasi radi biskovalij   daprav ni    ikdar nik^oimr nič3s»r podarila^ Maja j:? adeklamir-alf. napis pod tretjo sliko: ''a^TKD PREMaL-VOJKOj  narodni heroj" "SeJ  boš,   ko boS velika?"  jo  jo dregnila Liza« "Mama .je rekla,,   da bom učiteljica," "Jua,   saj tudi boS,   ko tairo maš brati,   pa -^i?" Milvdar nisem raamišljalf   da bi postal učitelj,   aaj ms je ovar-iSicE Elj^a pošiljala ia kota ? kot,  dokler me ni slednjič bT^fržupju presedla k ponevljavcu Lojsetu,   li je hodil to leto •'*adnjic v Šolo  in je veklicaa po cestah kazal lulo.
'bil ne zn& tako brati,"  .^agladal aem as t riapio pod sliko
taroja.
•''U^itfolj ne bom. "
''On  bo grobokopj .aaj 2e sedaj tiomaga Tevžu, kadar koplje j amo.''
"Ne borii grobckop*' Zsirzelo me  ,;:^^ vsličastja. Kipela je žalcpt tistega sobotnega podnočje, ko je T3¥Ž iz  jaiae privlekel rjavo Icbanjo, ki je imela ne zatilju ski'i^mo3tBo okroglo raknjo.
"i-tu-tiilc j-je š_š-8la s-skc3i,*^
'iJa,  krogla je šla skoai,"  je razlagala tovarišica Slaa, ki sew jo naslednje jutro vprašal,,   ker Te\r.fa nisem prav raauaiel. "Bili 80 borci,   ki so  so hj-^ebro borili za svobodo delovnega Ijud--atva.   Borci bo umirali  za svobcdOc'" Pa ni snala nič razložiti. .^'s njene pripovedi rdsam usrsi     ,.>da.r ra::,bra-t/. veličaatjc ali grcsifts.kaj  šele resnice«
? isbi js" post. ■ '  xSh/:          ^;a p,; ss i^cjit.. -ko  s^br^nosi jo af?t^''<y
klekeljnej,  Meja se  u'-      '"-I-           ■ui.^ ,.    nkoa.    ■■.»■(pi"   i,r:-^_ \   jj^iar '   ■'■>
■jgotRvljal  t^kri-^-nost          ^,;f..        :;odobJ
"Kdo je ta J   Lii   ,    kdt   ,,e 'pa te V
Nerassuffiljiva tišina.. ^     aja js  stopila k edIki   =n se  Eagledt'^ v močno rokej  ki  e(-   obstale      d jsrb-som.
Grozote Eavc     i-aga   .- ■   "-^^^   jo cj.-isi cb"'■?"=il ^s  r.,xT3nor«
Pričakovanje in strah sta se  i.-ski ju če val a \^ nečem. nedopovecUjiv©!
Tiktakanje modre  budilke na omari  je  zbacalo tišino. K^
"Li?a.   sak&j  jokaS?"
liM^a ao  je dotnknila njene T^oke^  na bela čipke j p. kanila,   . Bolaa,   potem Se  ene,^^
Koli: jfe  ^orel "/  ihtenje^   lisina glava JB  om^ilinila na joi^ba: j', fejo  ^■■'c'  si       pO£;2.cai nakt;     povočalai.
•■■■i^&,          ^ol.a,:i!   I/:^.:.,      -.kaj   jokašT"!
C     ^ "-
:i#la no?f          .e.^.   ^ "=i,   le  v x'. ..,:ih  3pc
'Dcl,;          -         aciko  tf: ■              ve     ; ih -i^^i^^e-i.:;;  č\ov£^'-%-
"■■■'■.c':u                   vae,   ■                     ilagaia ob . lil:::.   -     •-.Ih S
-i  :-               OZ jt                      obstala,   ka  '^-   j :^          ; rgi.)
jv::- ,         ..  ketal                     -reko  sroot  iii \)li--           poba-
:T,r-    b.  ^     dx'ssi.^-    ,::lcbočin..  ^,.  .    .   .. ■■  v  bele  kc??e   ■■-' ■   ...x.,     'ož,
i   ',;    ob$-.   li nfc     vE;li.  P#-e6 '■■^.-kcc:-   rsosf^meanite  ,     pr,     d  ras?,-
■-t ^       P-. . ..: sffio     ..sal3   "^l&j-o i?,alci;     ''Mo.rje". .Kaj^      '^         i3al&
Cij'-'     išo rv::Iogc .
'■•aorjc   ia         :':.■'••,  i      BG     .ari Slovani        .": »■^'''':.
b'          ,lo  važJPli           uc.6i i:;i8SiO morje.,   iz r,               lčIo-
.k           -   Z^ž j;c!''je  3-:     -   aa§i očetje   ocriIi„   '           ,    'je
•k:o   <   ..   Polel     ;..r«m 2  o let on aa morje..
V -^:Dji nalogi     : imnfikBlo -alan vejic in pik.:   u5i-c    jica
ludiio lepiin iaieAOKi mi je     :-i£ f:df   ler sem napisKl,   da  j     'zn ne;.,.
še   ca;)£a pomembno,   ^e  se     ^ži  :-^tetj:i   veano  br^-nili morje     la -cova
:r>''l-:-c  sea fc^eneje  še bolj  vzi.iiil)-;.       aaj ai nikoli prik-,-    ila r-e-... ■'   c^; .'i laž-ijivim It-porečjem*
.^kege pomlaGanskega jutra a::.^. šli na iulet- ko ;::c:r'ah so so
kele '^l.'^»j   -)o  cjx^''8':.. &o  se  samevali   miraeoi  cvetovi*
&^-           po      -ik          ^rsB.iOj   in ko  smo  posta:^ '   ;-'oa kii^inc
'■^'^           -ic       3i2:           " r     oorcilM  i:'i  ^ rgal ^      ';io  za tovc
,)
ovarj-Sicc       . Znin lepin
■^•'<^r'       - ■-     '..il'.                   -"ih  c,:...=vo-okl£        .C.  lieJ
i^tžk   O--TO0
e;<ikG.'      JO           li„<
:i;f..va.:.     i.-'.., IT eni i ?  :* .   bi"'
■'Kaj hočemo,   tako je  življenje.:     je  t&i^iala
Iz tol8te prsti  sta puhtsla molk lu breagl''■'■■ .iclaščala se me je  groza;   akrit  za  o-rado- sem si Ijivi resnici«   S obronka eo kot nepj:     adeta odsc glasovi šolarjev,   5e bi zi& bilo teh,     i roa niti  pomit.
pričala.
Ubili so ga. Smrt je edina resnica, preluknjeiu.
ki jo je Tevž izkopal je mit in čar našega bivanja.
Molk in groza,
"A3.i vas je imel rad?"
"Juuj, rad, dolga leta me je imel rad. Sreče pa nisem ime otrok pa ni bilo.bi Liza je zrla v tla in čez čas še enkrat pen vila; "Otrok pa ni bilo...''
Groza in molk,
"Tudi če ne bi imeli očeta, juj, otrociS" Zbežal sem. Med ograde je spet lezla pomlad. Tekel sem po obronku, noga as je ugrezala v vlažno zemljo, ki se je biserno rai,-dajala 3oncu» Med grmičjem so iz zemlje kukale trobentice^ V nemoči sem z nogami gazil po zlatih cvetovih. Za menoj je ostajalo razdejanje velike bitke, pred seboj pa sem v daljavi zaslutil reko, svetlo in neskončno.
o ~-.----.-...~». o
Voda ae je plazila po mozaiku, vrbe so skrivale v gostju svojih kroženj številne predmete, ki jih je izločilo mesto in jil-je vzela povodenj. S Silvo in Doriskom smo se šli kopat» ollvin
Borisek brez očeta se je bal reke. K«r je jokal, ko je cepetal p vodi, ga je dvignila in pritisnila k sebi. Slednjič ga je nesla pesek, iama pa ae je spet potopila v senčen tolmun^ iz katerega cvigala bele roke. Stal sam na robu lenega toka in sledil skladni igri telesa in zelene vode. Drug z drugim sta se igrala. Pomočil s« roke in ji hotel biti podoben. Takoj sem uvidel, da ji nikdar ne t: Splavala je skoraj do mene. "Pridi, kaj ae bojiš?"
Stisnila me je ^ gladkecu tfe',vBU in
■^:nigo»
otepal sem se. Igrala se je z nojo boječaostjo, dokler nisem izbruhnil ati^ahu:
"Bojim se, utonila bova."
"Ne, de cko, plavaj va I "
Potem se je igrala v pesku z  Boriakom, Cepetal ji je po rdečih kopalkah. Sedel sem poleg in drsal z roko po pesku; sreča se je mešale z boječnostjo. Beli prod je žarel.
Če ne bi bilo Boriska, bi ae Silva pogovarjala z uienoj dolge zgodbe. Z menoj bi sedela v pesku, igi-ala bi se s kamenjem, med vrbjem bi bredla do največjih skrivnosti, ki J3.h pokriva prod. Med klobuki lapuha in dr-ačja, nad katerim kipe v nebo kot vojaki aeleni topoli, bi iskala dragocene predmeta, ki jih naplavi povoden j.
"Dobra punca je bila, fej, danes je cipa."
"Oipa ni, 5e je nastavila oni barabi, saj ga ni poznala.'
•5?-tuci d»d~dru-d2nig-crugim je na-s-sta~stavl jala. "
"Tebi že na, šleva.."
Možje so ae j^repirali, dokler ni Tevž poueziknil name. Sedel sem mu. na kolenih in požiral dobro in slabo. Možje so samo modrovali. O Kovačevi Silvi so se radi pogovarjali; največkrat so ji podtikali nemogoče stvari. S takim obnašanjem so vsadili v meni do nje nerazumljivo privrženost. Rad sem sledil opravljanju, vedno pa sem si želel, da bi nekdo rekel o Silvi nekaj čobrih besed, Hedkokdaj se je to zgodilo.
Sovražil sem babe. Zvečer so se zbrale ob klekljanju in si pravile zlagane zgodbe o ljudeh. Včasih sem zagrizeno sledil njihovi pripovedih F.aaneje so zapele in sem v hipu vse pozabil. Če sem se potem .?e spoamil na Silvo, rus je obšlo nekaj nerazumljivega. Sled-/  * aer je, ne vom sakajj. primerjal z  velikimi golimi angeli, ki st .^.»ehejajo po stropu co^nače cerkve,
Ko so Llekljarice spet pogrele Silvino žalost,, so skoraj soglasno sklenile, da je revicsj ker mora saraa sLrbeti za BprisLa=
"Pa tudi vzgajali je niso, saj ni sama lOcriva mladih zablod. Kovač jo je mlatil dan za dnem. Ko je odrasla, je takc^ pogledala po faatib/' je razlagalo B.opotčevka,
Pa ae je opekla," ji j© segla v besedo Platnarica.,
IJolčati moramo tisti, ki imamo otroke, bogve, kako bo z našii
Mama je vedno mirila opravljanje in hkrati povedala zadnjo rosnico koe  'agovor^
Borisek je hlastal po Silvinih prsih in žebral;  .a-oia-kia". Obnavljal sem dolge pripovedi o grešnosti telesa, ki .   je spletala babica na peči vse aimske večere> Nikdar nisem vedel, koiau ao namenjene. Seaj me je obšla slutnja, da je morda -overila e.aue,
3ilva ni dekle, ker je mama, sena tudi ni,, ker- niaia moža, 3ilva je mama, Silva je samo mama.
Vstala je in v naročje vzela Boriaka. Stopala je po vročem produ, jaz sem ostal v peaku, nerodno mi je bilo teči sa njo. Nad kamenjem je migotala poletna vročina. V nasprotnem bregu so se pred grabljicami kotalili zagrabki sena. Možje so na kolniku nakladali trebušasti voz. Topoli, ki so segali s svojimi vrhovi pod nebOg so trepetali kot vojaki pred odločilnim spopadom. Tuc v močij segajoči do neba, je kal stiske.
Silva je s svojim velikim telesom zakrila sonce, z njenim-dolgimi J črnimi lasmi se je igral Borisek. Stopila je prav do i>ekfc, Ko ji je voda omočila gležnje, se je oglednila« Gledala me je in gledalaJ potem se je nasmehnila.
I?