alov«min tlif lA v Zanifanih državah V«|yex sa tn leto ... $6.00 Za pot leto.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za moiniMtTO celo leto $7.00 GLAS NARODA Hm largest Slovenian DmBj b V the United Stotoa. Issued every day except Sundays 5 and legal Hofidays. 75,000 Readers* list slovenskih delavcev v Ameriki. TELK70N: GHelsea S—1242 Entered m Second Cl&sa Matter September 21, 1303, at the Port Office at Hew York, N. Y„ ander Act of Oongreee of March S. 1879. TELEFON: CHelsea ft—1249 No. I 16. — Stev. I I 6. NEW YORK, TUESDAY, MAY 18, 1937— TOREK, 18. MAJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, NEMČIJA ZEU ZAGOTOVITI VARNOST NA ZAPADU Strašen čin zaljubljene matere NEMŠKI KANCLER HITLER PONUJA MIR ZA 25 LET Kancler Koče skleniti nenapadalno pogodbo z Anglijo, Francijo in Belgijo. — Anglija in Francija' pa hočete zajeziti nemški vpliv v podonavskih državah. KAMPANJA PROTI ANGLIJI PREPOVEDANA Italijansko časopisje je prejelo naročilo, d a preneha napadati Anglijo. — Angleški časopisi v Italiji niso več prepovedani. SVETE PODOBE VARUJEJO ŽIDE 2idje imajo svete podobe v izložbenih oknih. Hiše poškodovane v Brest-Litovsk. KRKST - LI TOYS K. Polj-ska, 17. maja. — Židje so v izložbena okna in na okna svojih rlaiiovanj postavili križe, po dobe Mater«* Inižje in drugih -•vet ni kov, < I a I »i jilt varovati pred pregat*j;uijein. Kjer >»• bile te podob«-. So Itlli židjr »;;rni pred ljudsko jezo. Druge hiše pa so bile jHMMH'i poŠko < lova in*. Iz Varšave j«' prišel v H resi Litovsk posebni preiskovalni odlmr, da preišre nemire, te kom katerih je nek židovski inesir zaklal nekega policista. Mestni župan je po vsrh lili eali pustil nabiti okliee, v katerih poživlja meščane za mir >u obžaluje. da so nekateri kr.» i^i prevzeli oblast v mestu. -'*Ne iu«>r«*m razumeti," prav. upa ii, 4 4 za kaj naj hi bilo to liko nedolžnih ljudi kaznova liiii. Dogodki I.'!, maja so omadeževali ime našega mesta." Proti semitsko gibanje je o-živilo jk> celem Poljskem. Radikalni nasprotniki Židov za vzemajc* stališče, da ni dovolj, d:» je za kako izzivalno delo iwZjiovan -anio pravi kri« vee. lemvec vo-ročevalei so bili izgnani iz Italije. Mussolini ja je razjezilo •neugodno pisanje angleških listov italijanskih vojakih na španskem. Naročniki prepov<«daiiih angleških lisi. v so 11 —t«- zo|M>t |»ri -čeli dobivali. ()benein j** bito tudi naznanjeno, da se bodo smeli italijanski časnikarji zopet vrniti v London. RAZGLAS STAVKE PITTSBIRUII, Pa., 17. mr-ja. — Philipp Murray, predsednik Steel Winkers Organi zatiou Committee, je prejel od Amalgamated Association oi' Iron, Steel and Tin Worker-* pooblastilu, da |m» vseli tovarnah Betleheni Steel Corporation v 10 dneh razglasi stavko, ako v tem času družba ne sklene pogodbe s CIO. ŠVEDSKA ZRAČNA PROGA MESTO NEMŠKE GEN. FRANCO ZAPRL BRATA Franco je zaprl brata Ramona in governerja Griffitha. — Ramon je bil nasproten italijanskemu in nemškemu poveljstvu. ST. .1 HAN' OK LI'S, Francija, 17. maja. — Iz zanesljive ga vira prihaja poročilo, da j«' fašistični general Franeiseo Franeo ukazal aretirati svojega brata Ramona in generalnega governerja v Algeeirasii. Lmiiio (irilTitha. Ta aretaeija dveh (»oznanili voditeljev v Franeovi armadi je bila prikrivana in je znana le malokomu »v bližini generala Frau«*a. Kiuilio (irirnih je sin neke-g:* Angleža, toda je bila rojen na Španskem. Ko se je pričela državljanska vojjia, je bil ime •lovau za governerja v Algeei-rasu. kjer je »»-tal do zadnjega Franeovega ukaza, po katerem so vse stranke upornikov zdru >.«•110 -v eno samo stranko. Dokler j«' bil (irit't'ith gover-ner, je Angležem dovoljeval, da so se inmioteno gibali po u-porniškem ozemlju. V dobii •tli slabi veri je (iriilkh «lovo lil Angležem, da so zasledovali politiTvio gibanje v Algiei-rasti. Nemška in italijanska fašistična vlada -te sumili, da An gleži zlorabljajo govorne rji'v t gostoljubnost in da .-i ogleduje jv, utrdbe in graditev novih u-trdb v Centi. Te utrdbe bi bile posebno važne v vojni z Anglijo. ker bi ogrožale anglešk«* u trdbe v (Jibraltarjn. Na te ok«;lnosti sta Hitler in Mussolini opozorila gen. Fran-i-a in j«* (»ritTitha rxlstavil. (»rif-1"!tlx pa s«* Frain*oveiiiu ukazu ni hotel ]H>k«>riti. vsbnl resar je bil aretiran. Slično s«> je pripetilo Ramo-nu Franeu, ki je bil poznau 1«*-tale«' "m s«' je ob izbruhu državljanske vojne takoj vrnil iz Združenih držav ter se je ponudil svojeiinu bratu v službo. T«'k«>ni prvih t«*ilnov je Ramon Frane-o pogosto v posebni misiji l«*t«»l iz Burgosa v Rim. Nikdo .ni vedel, kak cilj so zasledovala ta ]>otovanja. Ram«>n j<* hoti'1 zračno bro«lov-jMistaviti |xxl ki aerophwii letali nml ruskim ozemljem. Rusija tutli lii hotela vee obnoviti ■pogoJIn« z nemško zraeno leil zadnjega >popa«la med kmeti in orožniki, ko j«* bilo ubitih (i kmetov, velika na|H'tost. Nepotrjena poročila pravijo, da so v >oboto kmetje mipadli orožnike ter ubili njihovega poveljnika, ki je zadnjič vodil napad na kmete, tt»r vee orožnikov. Vladni pristaši so v |>etek ponori zažgali vee kmetom hi-vshnl resar >o lutslednjega «;ne kmetje napadli orožnike. Oblasti skušajo napraviti red. ADVERTISE in ' GLAS NARODA" PARIZ, Francija, 17. maja. — Visoki vladni krogi zatrjujejo, da bo v nekaj dneh objavlena an- gleško-francoska izjava, katere namen je ovreči rimsko-berlinsko os in preprečiti združenje Avstrije z Nemčijo. Ta izjava je posledica razgovora francoskega vnanjega ministra Yvona Delbosa z angleškimi državniki ob priliki kronanja angleškega kralja Jurija VI. V bližini pa so nato se našli majhnega deeka s prerezanim vratom in ožganega. Sedel je v grmovju i it prestrašeno gledal polH*i>t»-. Ik<»vrdati je znal ,-aino, da mu je ime "Jimmy* . Mrs. Kutina MeOowaii, ki na zapadiii 4.'!. uliei v New Vork-s pazi na otroko >vojih sosed, kadar gredo z doma. je v ra->opi.-u vidrla deekovo -lik«» in e-iaj >i je rekla, <1a mora t'» "•►iti .Jiuiinv Tiermaii. Njegova mati ga j«' p«»gosto .-»kupno z njegovo sestro, 7 let staro lie len pustila v oskrbi Mr-. Mr t low an. Mrs. Mr(rowan je takoj na /iianila polieiji >v«ijo =iiiiiiij'» i!i |H>lirija je kmalu nato aretirala v njenem stanovanju ,na zapadni 47. uliei -•> let :-t.iro Mrs. Helen Tiennan. -Med zasliševanjem je Mr-'I ierman kmalu priznala svoj grozni zloein. Pri|»ovalovala j«*, da je v soboto o gozdu, toda, ker je bilo premalo petroleja, obleka na njem ni zgorela, tem ver je u-gasnila in deeek je ostal živ. Dalje je Mrs. Tiermaii pri -pcrvedovala, da ji je pred dvema letoma umrl mož in je. Jimmy, ki so nahaja v bolni-šniri, okreval. MESTO PRODANO ZA $25 DAKOTA CITY, S. D., JfJ. maja. — Okrajni blagajnik J. Thompson je kupil mesto Dakota City is. hišami, šolami in tovarnami za Mesto je nekdaj slovelo j»o svojih zlatih rudnikih. Pred nekaj leh pa so prenehali kopati zlato rudo in prebivalstvo se je |>o-lagoma izselilo iz mesta. JURENEV ODPOTOVAL IZ TOKUA ran in pripeljan na Špansko. Po zadnjih poroeilih je Kamen zaprt v palaei, v kateri stanuje njegov brat general Franeiseo Franeo. LONDON, Anglija, 17. maja. — X diplomatskih krogih je razširjena govorica, da je bil v Kalamanki na generala Franea izvršen atentat. Neko drugo porodilo pravi, da general Franco ni bil ranjen. TOKIO. Japonska, 16. maja. — Ruski poslanik dr. Konstantin Jtn*ene\ je odpotoval :z Tokija na svoje novo mesto v Jk*rlin, ne da bi z Japonsko uravnal še nekaj nerešeni li vprašanj. Zadnje ease je Jnrenev razpravljal z vnanjim ministrom Naotake Satom o premembi ribiške »pogoribe, o uravnavi rneje med Sibirijo in Manru-l:uo ter glede opustitve proti-komunistične pogfxlbe ined Ja-pon.«ko in Nemčijo. Vladni viri pa zatrjujejo, <*a so se o0 bile črpalne naprave, ki naj bi polnile viš je komore ob jezovih in skrbele za izravnan je gladine dveh sosednih komor. Di.-kusija o tem vprašanju je trajala nekoliko let. saj je bilo jasno, da pojde za mogočne in silno zmogljive agregrat«-, kajti drugače bj vožnja trajala predolgo. Že so nameravali poklicati tudi strokovnjake iz tujine, toda gradbeno vodstvo ni popustilo, zgradilo je v mestu Dm i t rovu ptrsebno poskusno postajo, kjer so tehniki in matematiki gradili ceirtraifn-galne črpa like s štirimi lopatami, ki so med največjimi svoje vrste na svetu. Vsak teli čr-palnih agregatov tehta po 90 ton in je po 21.5 m visok. »Skupaj jih je 20 in načrpajo 500 kubičnih mntrov vode v sekundi. V «*ni minuti bi bile tarej vse te črpalke sposobne napolniti 2000 vagonov cistern z' moqi novinarstva za kulturno, gospodarsko, socialno in politično življenje naroda o pa pomeni1, razstavni kaitalog s celotno bibliografijo vsega slovenskega novinarstva, kakršne doslej nima noben naroki na Balkanu. Realizacija tako obsežnega načrta je pa nemogoča brez kolegialnega sodelovanja slovenskih novinarjev v inozemstvi: ter njihovih prijateljev in zato Vas, vclecenjeni gospodje kolegi, vljudno vabimo 1rpljeiija. Ko kaže, >«* j»> Z«(hi,'ova po--•«. za d«Uies <«• nekoliko /.u-miKlila. Zaneli le^a >1110 bili ]U'imoraiii poseri v Zi^aurovo shrambo in pr i«»ln'-j t i, kar smo prvo našli. KRIŽI IX TKŽAVK Prijatelj, ali >i ><■ zbudil kakega jutra z »I^Im-Io irlavo in|"*i. 7.ačel neumno i^lclati «»kolu be! To namr»-<" ni nir po^ebnesra intijii ameriške «i<'lav-k«- l«Ta«'ije j<* za vern<'r-ki'u:a kandidata v državi Pennsylvania priporočila -i\ojeitjo. Ozadje te-ira njeneira življenja pojasnju-i«* s«*daj ii<-ka njena e sprehaja potem več ur |x> ovzročila misel na tisto, kaj si pil in kod -i hodil. Y*se«m te^a se v neki mc-;rli sfiominjaš. Pozneje te je pa .spomin popolnoma zapustil. Ne veš namreč, kako in kdaj si prišel domov. Toda to bi še ne bilo groz.no in tako strašno Skrb, ki te unije povsem drugačnega iz vora. Ne veš namreč, in za nič na svetu se ne moreš spomniti, kako si jo prejšnji večer nalagal. ko te je vprašala, kod si kolovratih Vse, kar imaš, bi dal, da bi se tvoja jutranja izjava strinjala z »večerno. Tako revež ne veš, kaj si ji rekel: da si bil povabljen, da -o te prijatelji z vleki i ^eboj, na ponesn-či zašel v veselo • 'ružbo, da si bil na izrvanredni seji. da ste praznovali to ali ono sJove.sno obletnico itd.? \'eš, da ji nekaj takega povedal, toda za vraga ne veš, kaj. Dobro hi bilo. če bi se mo«?el I i prej znesti nad njo, ]»redno bi se ona nad teboj. Ali bi ne bilo nekaj krasnega, če bi mogel stopiti k nji in ji reči osorno: — Ti, kakštm red pa je to! -Mi ti nisem dal v solnHo sko-ro vsega denarja, pa «111 tako malo vreden, d:i 1111 niti večerji« ne prihraniš' Ce ti res ni prihranila večer-.»•'. bi bil »v tem slučaju na ko-11.* 11 iii bi jo s svojimi očitki -pravil v zadrego. Pa se vpraša natihem: — N'emara mi je pa prihranila vit"erjoKaj |K>tem * Kako me bo pogleilala ' Rad bi tndi vzrojil: — Kadar jaz pridem domov, maga-»i <»1» devetih zveč<»r ali ob treh zjutraj, morajo biti vrata od-p.-ta. Ja>z sem gospodar! To bi zaleglo, pa ne veš, če »so bila \Tata otlprta ali ne. Imenitno bi bilo tudi. če bi ji mogel dati f»od nas: — Ni \ rag, da nimamo nič, ker leti denar ven na vseh koncili in krajih. Elektrika je draga. Ali ne znaš zvečer ugasniti luči? Ali je treba, da je *vse stanovanje brez potrebe razsvtJj:-!ic, kadar pridem domov? To bi zaleglo, pa revež ne ' eŠ, če je bilo stanovanje temno ali razsvetljeno, ko si pri-kolovratil domov. Ali če bi še vsaj ivedel, kolik«) denarja si imel, ko si se vrnil domov. Tako pa ne veš, če si zapravil vse do zadnjega solila, ali si pa se prinesel domov par dolarjev in ti jih je o>na pobrala iz hlač. Ce bi jo pokri viei otalolžili, bi bil ogenj v strehi. In ko tako ležiš v postelji ter od skrbi skoro krvav pot ]>otiš, si obrišeš čelo in otipaš na čelu debelo bunko. Salament, dober izgovor bi bil, če bi ji rekel, da si bil že ob devetih zvečer v bližini doma, pa so te trije di»vjaki napadli in vzeli ves denar. Po- 1 tem te je pa i»o dolgem času pol i rman našel ter te od> vedel v apoteko, kjer so ti vlili "na I Hiško arnike ter te sploh mo-'•ili in drgnili z alkoholom ter la vsledtega še zjutraj nekoliko po alkoholu zaudajas. To je bil krasen in imeniten izgovor, če bi bil natančno prepričan, da te ni ona s kako trdo stvarjo lopnila, ko si s© >rimajal domov in si pomolil plavo skozi vrata. Tako so torej tisti strašni 1 trenutki, ko se zjutraj zbudiš po /prekrokani noči. Zato ti dam dober svet, da pij in nori le toliko kot je prav in ko* se spodobi. •'»SO 111. Nekaj starih mostov so preložili. Težko nalogo so rešili pri K. komori, kjer se križajo prekop, železnica in cesta v razoih višinah. Železnico so speljali čez most. cesto pa SO preložili pod prekop sko j zi dva predora v dolžini l.V* ni.1 Gradnja je trajala 4 leta, na-j črte je izdelal inž. Žuk. ki j<-; bil izdelal tudi načrte za prv -j kop od Belega morja v Balt-i «ko morje. Izkopati so morali 173 miljonov kubičnih metrov zeml je (za Panamski prekop le' Km miljonov kubičnih metrov).: Z ozemlja, preko katerega ti-če prekop, so morali pr*-scliti tisoč ljudi s fi7f>0 gospodarstev. .Številne nekdanje vasi danes na dnu vode. ob prekopu! so pa nastala številna nova na-i selja. stroški za ta dela so znašali 1941 miljonov rabljev. Vse te podatke je vredno navesti ker beremo pogostonia. posebno iz nemških virov, mnenje, da so Slovani nesposobni za tehnične zgradbe velikega o!*seara. Dejstvo je, da |M>meiii novi prekop iz Volge v Moskvo tudi tako veliko tehnično deloj kakršnemu v Rvropi ni pri-' mera. a ki more kosati mimo tudi z največjimi deli te vrste' v Ameriki. RESEN KUPEC ustvari dobro eksistenco \ stari domovini, ako kupi staro z:iano dobro ii]>cljauo (Ut-STIIAO PRI STAR KM TI-»ŠLKR.IT (r^ŠNOVAR) V T~JlTBL.JANI, K( )\J >I)V< »1?-SKA ULICA o.'J. — Gostilna ima lepe obratne prostore, '1 stanovanja. 12 opremljenih a prišlo takole: Z jutranjo pošto je prejel po-vabilo na neki banket. Bog pomagaj, že več let ni bil nikjer, krog njegovili prijateljev se je že tako tožil, da ga je nepriča-j kovano povabilo j»opohionia t zmedlo; neznansko je bil vesel> in razburjen. Pr«*dvseni je začel pregledovati, ali ima tako prav lepo srajco. V-e je vzel iz omare, vendar ni bilo nitij eno, ki bi ne bila v zapestju al; j na naprsnikn razeed rana. Poklical je .Tohano in jo vprašal.1 ali nima zanj kake boljše sraj-J ee* John n a je požrla slino, molčala, nekaj časa in je nato r«*ako odvrnila, da si morajo■ L. Ganghofer: Grad Hubertus R o m a n f gospod kupiti nove srajce, saj ne more že nikamor od samega krpanja, saj so že vse ko pajče-vina. Sicer se mu je nekaj zdelo, da še ni dolgo, odkar je bil nekaj kupil, vendar ni bil pre-j pričan o tem in je molčal. Zato se je začini koj oblačiti, daj pojde po nove srajce. In ker je že 4Vlelal rede" je tudi začel, prazniti že|»c in je metal stare jiaipirje stran ali jih je sprav-1 Ijal. Med njimi je bil pa tudi. zadnji račun za srajc«*: plačilo tega jn tega dne. Pred sedmi-1 mi tedni. Pred sedmimi tedni pol ducata novih srajc! To je bilo vse njegovo odkritje. Ni šel v prodajalno, marveč je taval po sobi in preudarjal. Ozrl se je nazaj na toliko in toliko lot samote. Odkar mu je bila umrla žena, mu je Johana gospodinjila in nikoli, niti za trenutek je ni kaj sumničil, aH da bi bil zdvajal v njej. A zdaj ga je prešinila groza, da mu je ves čas kradla. Ozrl tnenl nem1, druga dan Id tretja v« .t-to. Da tiatn prihrani«- iklotrel»iie|CB dela In atruAkov, Vas proaimo. > tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni oblakatf tudi druge naselbine, kjer Je kaj naftib rojakov naseljenih. Piše Dr. John T.. Rice, zdrav-svetni komisar mesta Xew York. Ono, kar gre noter v telo vašega otroka, igra veliko \ iogo v njegovem zdravju in njeg'*-vem bodočem blagorju. Vr^ta in raznovrstnost hrane, ki mu jo dajati, in jedilne navade,, ki jih on pridobi, so velikanske važnosti. Dobre jedilne navade imajo velik vpliv na zdravje, zlasti v detinstvu, v dobi aktivne rasti. Rano v življenju naj se otrok navadi jesti ob rednih odmorih in uživati enostavne, redilne jedi, kakor tudi jesti ono, kar se mu predloži. Jedilne navade se ne podedujejo. Marveč otrok posnema obnašanje drugih otrok in < nI raslih ljudi: ako vidi, da se oče brani jesti zelenjavo ali kako drugo koristno jed, se o-trok tudi prevzame. Normalnega otroka ni »reoa vabiti na jelo. Naj pride k jelu lačen, da se nauči jesti vse. kar je pred njim. Naj nima ničesar jesti med enim in drugim obedom, kar naj zmanjša njegov tek. Ako otrokov tek je stalno slab, poiščite razlog za to. Morda mu dajete preveč slaščic med obedi, ali pa ne dobiva zadosti svežega zraka, ali je preveč razburi-n. ko prihaja ura obeda. Ako misliti', da tiči drug razlog za tem, vprašajte zdravnika. Najboljša pretirana za predšolskega otroka je mešana dije-ta, ki nudi pravilne hranilne elemente, kakor tudi raziiovrst i no>t. Mleko, sveže zelenjave, sadje, meso, ribe, jajca, kruh, maslo, sir (kot skuta, ameriški sir ali smetanov sir) so nekatere izmed zdravih jedi. primernih za otroke. (Vrte. mastno jedi in sladkarije naj »e opustijo. Da dobiva zadosti vitaminov D, ki so potrebni za rast zdravih kosti in zob, otrok pr«%išolf«ke dobe bi moral imeti eno ali več zličic ribjega olja vsa-k dan tekom zimskih mesecev. Poleti dobiva zadosti vitaminov 1) iz solil en ili žarkov. Naj ima tudi 12 do 14 ur sjm-nja vsako noč, kakor tudi span-ček tekom jutra ali popoldne. Zdravstveni department je pripravil mnogo letakov o o-.4krl»i otrok. Eden izmed istih se bavi s predšolskim otrokom (Pro-school Child). Ako pišete na Room 342-A, Department of Health, 125 Worth St., New York City in priložite adresi-rano kuverto z znamko, mati ali kdorkoli drugi, ki se zani-| ma za otrokovo zdravje, dobi onega teh pamfletov. 140 .. . Kakor tat se moram splaziti na bratov grob, ko je oče pri •naši. In moram odtod, ne da bi videl tebe! In za na p rej, kaj bo? Naj pride name vse, ,v božjem imenu, če bi le skrb zate molčala v mojem srcu! Zdaj ti tudi ne smeiu več reči če me potrebuješ, priui k meni! Samo miditi >mem nate. upati, da dosežeš -rečo, ki jo zaslužiš. In te v mi-Iih pritiskati na srce, to poljubljati, kakor zdaj — tvoj Ta s.' Spodaj je bilo še pripisano: "Sežgi to }»'• .-1IJO."' tirof Kgge je položil list na mizo in dejal hri-pavo: *4Kdor .koplje jaiuo, mora nametavati kup. Dvojno ti daje kot brat, kar krati očef; kot sin. Kmvnati bi se bila morala po njegovem pripisu. Bilo bi bol.jše!" Negibno je stala Kiti. brez solz. "Hotela sem. da prebereš." "(Vmn to* Mar se hočeš s svojo sestrsko ljubeznijo pognati '-pet zanj v boj kakor vče raj "Ne, papa! Vprašala bi te rada samo, ali je delal Robert p«> tvoji želji'" "In če bi bilo tako? .Mi hočeš kaj oj»oreka-ti?" '4Nič, papa!'* Kitine oči s«» neizrekljivo žalostno |HH-ivale na oeetn. "Nič — ali več, kot bi bilo dobro zate in zame!" Lovila je sapo. "Ne! Danes ne! Bilo bi nečloveško!" Z drhtečimi rokami se je prijela za sence. "Tvoj otrok seui, i m ti moj oče." e za korek umaknil. "Tako? Spomniia si se še na to.' Do Hi '»oveda ni. kar po v^eni raliločutju za otieg-« rugega ostane Š« zame. In govoriti ti ni treba. <'ul sem že vee ko dovolj. In moj odgovor :ia to —'' Pri pogletln na Kitine oči je utihnil Zagrehol je roke v brado in se s klopotajočimi uakovanimi čevlji sprelnxlil nekajkrat po -«r1>:. S silo se je obvladal i;ii ob>tal. 4kMonla ima-prav. Danes ni pravi dan. Preden dožciieva midva stvar o premišljene — stric Bono v Eggeburgu te pričakuje za konec meseca, ve-i-1 bo, če pride« nekaj tednov prej. Tam boš imela časa na pretek, da boš ivse premislila. Potem voli mod njim in menoj. -Upam, da boš volila prav!"* Položil ji je roke na ramo. "Odloči se zame. košutica! Toda i-meti te hočem vso! Polovičarstva ne prenesem, in zuaj dovolj! < e želiš, odpotuješ lahko že ju tri. Bom tudi bolj miren gori »v svoji koči. Ra zon tega bodo že prav kmaln r likali jeleni, in takrat bi itak ne uti jn-l zate »nobene ure. Kje je KleeVbergovaPogovoril bi rad z njo o tej >t vari." (iundi Kleesberg se je pojavila na pragn so-.se«lne sobe. "Cula sem že." Ta gla-, tetino razburjenje vedenje in njene obsojajoče oči so grofa Kgge j a osupnile. Nevajen je bil, da >e je Gundi Kleeslierg tresla pred njim ko kunec. **Oht»! Pri va- je pa ogenj ' streli i. -i- mi zdi. Kaj vas je uščipnilo"' "Ni* nniem sicer govoriti v tako izbranih pri-- podobah, kakor jih izvolite rabiti vi. svetlost, vendar bi vam utegnila tudi jaz povedati nHkaj značilnih be>ed, «V mi dovolite pogovor mod štirimi očmi.'* tirof Kgge -e je znelklil še bolj. "A tak o? Mene bi -i radi privoščili.' In kakor vidim, po--tono. Kar na dan z lw-edo! Miil nama ni no benih skrivnosti. (Sovoriti -mete tudi tu." "Obžalnjem, da mi konte-ina prisotnost na-I »ga ozire. ki jih vam. -vctlo-t. menda ni nič mar — Uak<»r -o.Iiin iz vajinega pogovora, k« -rm mu žal nehote bila priča. Jaz, svetlost, vem. kako naj govorim z va-o hčerjo. Pa sem ;i -amo materinska prijateljica. ^Mislim, da bi moje sreč tem bol* zadela pravo besedo, če bi bila kojito-a moj rodni otrok!" Kiti je omahnila h te *ega krivi preej vi!" (iundi Kh-e-lM-rg j«' hotela spregovoriti, pa i i prišla do besede. DALJE 1'It 11)E ZAKTWMKA. (K KAJ POTKEBUETG CAUroHNF4: San Franclaeo, Jaeafc UMhk «X)U)RAIK): Pueblo, Peter Culi*. ▲. teftU Walaenburg, M. J. Bavah INDIANA: India napol la, fr. Tapaafll ."LUNOIS: CUlcago. J. BerMC. i. LMkanfc* Clear«, J. Pihlaa • Cblra«o. CW vo la IlUaola) JoUet, Mary aavblek LA Na Ur. J. MpeUrfc liaaroutab. Frank Aumisfla North Jm Trtmi MARYLAND: KltaaaUler. Wt. Vodopivte MICHIGAN: Detroit. L. Pleafcar MINNESOTA: Eeeleth, LouM O«* Gilbert, Urnim Vmmmi Hlbblnc. JuLa Nb VI rji na. Fnak Brntkfe MONTANA: RooDdup. M. m. rama NEBRASKA: O—ba. P. Bntatt WWW TOKE; _ * OHIO: Barberton. Frank Trasa Cleveland. Anton Bobek, Chat. Kart I Inter. Jacob Kemik John Slapnlft Glrard, Anton Narode , Loral d, Louis Balant, John K/vo* looncatown. An to« Klkalj >RE<;oN: Orecon City, Ora« J. Koblar PEXKMTLVANIA: lVwracr, Jako Jrrnilu? Broucbton, Anton Ipavor CoBOMangh. J. Kresovoe Corerdale In okolica, Mra. Ivana Rupnik Export, Lavi« Suponttt FarreL. Jerry (#k»rn Foreat city. Halk Kaaria Greenabarg, Frank Novak Jotmito« d. John Polanta Kryo, Ant. Taoielj Luxeme, Frank Ballocfe Midway. John 2oat Pltiffbursb in okulica. J. Pogitgr In Philip Pnpr Steel ton, A. Bran Turtle Cmk, Wt. flililfiai Went Newton. Joaepb lovna WISCONSIN: Milwaukee, Waal AUts, Fr. 0»«* Sheboygan, Jaarpk bM WYOMING: Koek SprtncB. Loato tlnkar DUawodflUe. Joa RoUch bilo in bolečina ga je mrevari-la, kaknšne še ni oiw'-util odtlej. Odtlej, ko se je bil vrnil s pogreba. Nenadoma se je zazdel Ktar in izčiiT)an liki človeku, ki je bilo življenje preveč okrutno /. njim. l^e nekaj mu ni šlo v glavo, Zakaj naj bi kradla moje stvari * Kaj počenja z njimi? Alia zdaj se je sjiomnil s srditim za-dovoljstvoaii! To je bilo to! Tam nekje ima Johana nečaka, ki se je ga z noro ljubeznijo teto oklenila. Ali nisem moral neštetokrat poslušati njeno čvekanje o tem 44cvetu človštva!*' < 'akaj no, — neda>vno mi je bila celo njegovo sliko pokazala; kodrasti lasje, nosek na dež in nekakšno drzno ne£če brčic. Navzlic temu si je Šla oil ponosa in ganotja / roko čez oči. Torej tjakaj, si je dejal, roma v-«-, kar imamo! StnuŠno >e j«' ra/Mdil: otekel je v kuhinjo in je zakričal Johani nekaj kakor "preteta čarovnica", nakar je s}X't jxilM^gnil, pu-stivšj jo v kuhinji solznih, okroglih in neznanskih oči stare ovce. Danes ni nič v»>e govoril z njo. Užaljena je vzdihovala in rofwrtala z vsem. kar ji je prišlo |mm1 roko. ne da bi niti najmanj slutila o vzroku. Poj>oldne je pregledoval vse ]intlale in o-inare. Strašno odkritje! Sfiom-nil se je tega in onega, kar je bil nekoč imel, kakih dnižin-skih spominkov, ki so se mu zdaj zazdeli izredno pomembni. Xičwar, niče-ar ni bilo vee. Ko da bi vse izgorelo. Skoraj bi se bil razjokal ixl jeze in /.afiuščeno^šti. SimIcI je sredi odprtih predalov, brez s»pe, poln prahu in ,je dr/al v roki edino svetinjo, ki je bila ostala: očetov mošnji, ček, uvezen s koraldauii, na o-b« h koncili že preluknjan. Koliko let je neki že takole* ropala, da ni ničesar izpustila! • M jeze je bil ves iz sebe; če bi bila zdajle stopila predenj, naravnost v obraz bi jo bil u-daril. Kaj naj napravim z njo? je razburjeno vprašal. Ali jo naj kar precej ven v rž«-m ? Xaznanim? A kdo mi bo jutri kuhal? V gostilno bom sel, je sklenil. A kdo mi l>o segrel in zakuril? S silo si je pregnal te skrbi. Premislil bom še to, si je dejal, nekaj se bo že dobilo. Saj vedno nisem od nje odvisen! Navzlic temu ga je bolj potrlo, kot je hotel pri-zirati. zavest krivice in po-trt4me kazni je dala njegovi hrabrosti nekaj poleta. Ko se je večerilo, je bil tako daleč, da je šel v kuhinjo in je z brezbrižnim glasom rekel Johani: "Pojdite tja in tja," in je dal zveri ženo, dolgo in zmedeno naročilo, ki ga je morala takoj izvršiti. Johana ni rekla ne bev ne mev in se je odpravila ko trpeča žrtev. Slednjič so se zaprla vrata za njo j in je ostal sani. Srce mo je j burno utripalo, ko je po prstih ^tojial do kuhinje in se je že obotavljal, Klin; Kako arm t Mekko romal; Pri Samarib; lled Jesldi Cena_______ Izdajalec: Na lom; Spet na divjem sapadn; Beienl milijoni; Dediči V GORAH BALKANA 4 knjige, a slikaari. S74 strani Vsebina: Kovač dimen; Zaroka z zaprekami: f ioI^ njakn; ^obamedanakl avetnla Mi PO DRŽRU 8RIPETARJET 4 knjiga, s alikmmL 5T2 atranl Vsebina: Brata Aladlija; Koča t soteski; Mlrldlt; Ob Vardarja Cen_______LN WINCT0V v - It knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. "L; Prvikrat na divjem sapadn; Za flvljenje; NSo-Čl. lepa Indljanka; Prokleatvo zlata; Za detektiva: Med Koaanči In Apa«; Ma nevarnih potih; Winnetovov roman; Bans Ear: Pri Komsnčlh; Wlnnetova ssart; Win-netova oporoka _IN SATAN IN IfiKARlOT « bg%. s slikami, 17M strani Vsebina: I»eljenel; Tnma istar; Na sleda; Nevsr-nosu nasproti; Abvadfo; V treb deUb sveta; Ž U T I 4 knjige, s slifcaad, 5*7 strasi Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; j čno —; HI h, la njegova poaledaja pot \ Ui Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 Wert I8th Street New York. N. Y. New York, Tuesday, May 18, 1937 THE ZJK&W9T 9WVM9E VTA1LT fW VJfA ITboga mala Veša O 1 ROMAN IZ 2IVLJEMJA ORO ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. =) 9 TIGER PROTI ČLOVEKU. SRAJCE "•ulaljevanjfi s 3. "Ako plačaš, Ludvik, mi l>o prav." la s seboj?" vpraša naglo Hana m njene velike o»*-i žare v pričakovanju. Vprašujoče {»ogleda Deša strica, ki pospravil njene stvari v kov«Vg. Stri«- jo ii«»žiiu |m>l>»»ža jm» licih. ( "Da, l>«*ša. še nekaj sen, jih djal v kovčeir — ker s«-iu; mislil na našo liano." liana veselo vzklikne in se ga »klene okoli vratu. "Kdaj pa pride veliki kovčeg!" "Malo moraš že potrjMti l)eša.M tat, pokonci — je gospa Otilija komaj čakala, da vidi nakit Zakaj vendar brat noče iti! I)rži se kot klop! Kozarcu ina, ki mu ga je ponudil svak, so kmalu sledili drugi Znano je bilo, da llorst ni mogel videti polne Meklenroc, še manj pa prazno. Jlorst se nasloni na stol, prižge cigareto in pravi- " 'voja |M,t j,- bila dogodkov pohia, Ludvik. To ie slikati kot kak roman. Dekle je bleda, nežna stvarica." "In tako nekazna," naglo pripomni Otilija. "Kar nič nima lepote tvoje lepe sestro." " Jaz ipislim drugače. P«hIol»na ji j«, tako. kot malo- s« IDalja V pariškem zimskem cirkusu se je cm 1 igrala te dni razburljiva drama, katere junak, krotilce Trubka. si je le na skoraj čudežen način rešil življenje. Trubka je nastopil ob najn-ti išini tisočglave imiožiee gle-lalcev s sedmimi krasnimi tig-•i. Nekoliko minut se je ta te jih naučile od svojega mojst-*a. Krotilee jih je ravnal s suverenim mirom. Vsaj gh^lalei niso opazili, la se mož «m1 časa do časa s »ogledom polnim skrbi obrača »roti lepi tigri, ki je morala >iti zelo razburjena, čeprav je o razburjenje na »maj izdajal e nje t tipi pogled, le kakšna ta videz lena kretnja in nemirni udarjanje z rep«»m. Kroti-ec pa j«' bil z vajeni tu pogle-lom takoj s)M>znal nevarn<^4. r taksnih primerih ne sme krotilec pokazati nobenega strani. Nesreča pa je hotela, tla je v nekem trenutku, ko je tigri >hrnča! hrbet, zdrsnil in padel ta tla. naslednjem trenutku -e je zver kakor blisk vrgla lanj in mu z;isadila svoje ostre kremplje v ramo. Ta napad je tul tudi za druge tigre znak. tla ?o se vrgli na človeka. Vsa inaneža je bila kakor en sam kup zveri, ki so se gnetle, metale in besno sople. Med gle-lalei je natsala panika, vse je (»esnelo «m1 strahu in razburj«*-rija. ženske so padale v omed-levieo. otrtwi st» vpili n«*i |h.iiioč Med tem seje krotilec Trubka p« m I kremplji podivjanih '.veri obupno boril za svoje življenje. Krvave* je iz mnogih ran. bil pa je pri |>olui zavesti. Njegova sreča je bila. da so se flveri trgale zajij in pri tfiii ovirale druira «lrugt>. \* prvem trenutku je mislil, tla je že izgubljen. potem pa je izrabil položaj. S tihim, toda mirnim in trdnim glasom je poklical ti-?ra za tignim ]>o imenu. Bo-lisi tla st» bile živali tako pre-^•nečenc ali j»a tla je imel ta irlas nanje ^ugestiven vpliv — ugodilo se j«» res. tla so ga iz-pusti|e. Ž«* je mislil, da je ute-kel najhujši nevarnosti, ko je mlati bengalski tiger hlastnil po njegovem grlu. ("'»»prav je bil krotilce izgubil že mnogo krvi in je bil na tem, da se onesvesti, je zveri z zadnjo močjo prisolil kro]»ko zaušnico. Žival je zarenčala in je umaknila. V tem trnuetku je Trubka izgubil zavest. Ko se je s|N-t zavedel, je 1«'-žal ves zavit v beli postelji bolnišnice. V zadnjem trenutku so mu tovariši od zunaj utegnili priskočiti na pomoč, zapodili so zveri in maneže v njih kletke in spravili nezavestnega krotilca na prosto. Tudi gledalci so se počasi pomirili in program se je nadaljeval. Trubka l»o seveda rabil pre-eej rasa. da «e popravi. "Niti za trenutek pa ni mislil na to. da bi zavoljo tega dogodka obesil svoj poklic na klin. "Vsak ]>oklic ima svoje nevarnosti," je dejal. "Jaz zase bi se le težko oil ločil za to, da bi prevzel poklic pleskarja na new-vorškili nelmtičnikib. Rajši se l»om to]v»l z levi in tigri še naprej." BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1937 je bila kar razstava različnih predmetov. Kar je bilo last .lohaue, je jHMiietal iwiy.aj v kuhinjsko omaro. 1'elo lepo ure-iliti je hotel vse, a čim se je triulil in poskušal urediti, je po'begnil ko brez uma in je pustil omaro odprto, ko da bi kdo vlomil. In potem se je za-čel lijpti. .1 oba na se bo vrnila in tin bo primoran re?magaj, leta so se pač za rinila mednje; le j, saj komaj razumemo druir di-ugega! Slednjič se je tnltrgal otl njih in je tekel domov: ni bilo še polti tiči. Spotoma se je spomnil .To-bane. V mislih je zbiral besede, ki jih »bo povedal. Kar z lahkoto so se mu tvorili dolgi, odločni in častitljivi stavki. Zares, dobrotiotm>st. zakaj — na koncu ji bo vse odpustil. Xe bo je s-podjl Joliatta se bo jokala in ga ga bo prosila, obljubila bo. tla se bo poboljšala; on jo bo molče in trdo pt>slu-šal. a slednjič ji bo rekel: Johana, datn vam priliko da popravite svojo lieh- aležtiost. Bodite pošteni in zvesti, več ne zahtevam twl vas! Star sem že in nočem biti neusmiljen. To je tako blaženo vplivalo nanj, tla je bil doma. pralen se je zavedel in je že odprl vrata. Johana je še luč žgala. IVav malo je poškilil skozi zastor v kuhinjo. Kaj pa je to? Johana vsa rdeča, otl joka zabuhla, teka po kuhinji sem in tja in meče svoje stvari v kovčeg. Neskončno je bil osujiel. f emu le kovčeg * Sel je ves zmeden, ]K>trt, razburjen jio prstih v svojo solni. Ali se bo Johana preselila? T»u na mizi so vse te reči, ki mu jih je ukradla. Potipal jih je in ni imel niti najmanj ve selja v(H' z njimi. Aha, si jt< d in cvileče ječanje. Johana se joka. Saj je bil na marsikaj pripravljen, a kaj 'takega vendarle ni pričakoval, i Stal je utripajočega srca in je jioslušal, kaj .se dogaja za stenami, tam v kuhinji. Nič, vse en sam pok! Zdaj se "bo Johana olirabrila in bo prišla prosit. TTodil je sem in tja, da bi bil bolj trden. .Tohane ni bilo. Zdaj pa adaj je obstal in prisluškoval. Njen jok se je raztezal nentrndljivo in enakomerno ko tuljenje. Ta gTOzni obup je zgrabil za srce. K njej rečem: "Tinej, zapomnite si to, Johana, in ne jokajte se več. Pozabil In »m, če l>t>ste pridni.". Nenadoma — trdi koraki.* vrata se zaloputnejo in na pragu stoji Johana in tudi njen »braz, od jtika ves nabrekel, j je strašen na pogled. "Johana," izreče nehote. 1 "T" — sem — zaslužila!" se izvije iz nje. "Namesto pri-1 znanja — kakor s tatico! — Taka sramota!" A Johana ga ne sliši. "Kako naj -i kaj takega dopustim. Ta-' ka sramota! Mojo omaro pre-' iskati. Kakor — ciganki! Tako sramoto meni prizadejati! Tega gospod ne bi smel storiti, (rospod nimajo pravice žaliti.j To si ne bi bila mislila niti v sanjah — še v sanjah ne! Ali sem jaz tatica! Jaz naj bi bila tatica?" je za vpila v strašni bolečini. "Jaz naj Ihuii tatica.' Jaz, iz take družine! Tega — tega ne bi bila pričakovala — tega nisem zaslužila!" 4 4 Johana ..." je rekel žej precej hladno, "dajte, vzemite} pamet v roke. Kako so te reči prišle v vašo.omaro f Ali je to vaše ali je moje? Povejte, ali je to vaše?" "Ne. maram nič slišati." za ihti Johana.. " Boi? nebeški, taka sramota! Kakor tla bi bila i kaka ciganka! Mojo omaro preiskati. In kar precej." je zakričala dejal, vsak človek ima svojo j slabost, a z ničemer gn bolj n" užališ, kakor če bo nj etrov o slabost spoznaš. Ah, kak^> je človek nepojmljivo občutljiv v svoji krivdi! Kako je bolestno in krhko nežen v svojih grehih! Le dotakni se njegove prikri-j te hudobije in potem prisluhni, če ni to vzkrik bolečine in nža-j ljenosti. s čimer ti odgovori!! Ali ne vidiš, tla obsodiš užalje1 nega človeka, če obsodiš krivca ? Tz kuhinje je slišal jok. ki je' zadušen z blazino. Hotel je sto ' piti k njej, a bilo je zaklenjeno. Skozi vrata ji je prigovarjal, jo psoval, jo miril, a na vse mu je odgovarjal le glasnejši in obup nejši jok. Vrnil se je v sobo. ves je bil prevzet od ganljivega sočutja. Tu ležijo ukradeni predmeti, tu na mizi so vse tiste lepe nove srajce, koliko pe rila! Spominlki, Bog ve, kaj' vse! S prstom je šel po vsem tem, a dotik je bil žalosten in zapuščen. Johana je oetala.' Srajce ee NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da *o *e piwj v nejasnosti gSetle potovanja. Vrtina onih, ki bore jo pridružili trm j ali onrmii Izletu, misli, da sr morajo x i»to grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete s* pripravi samo za tja in sirer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo n tem vrt zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Y»aka karta vela za dve 1*1 i. pa Sr vrf, fe je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti fasa za ostali v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z iMim pumikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se liofr vrnili. f> je p:i slučajno razlika v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno. dop!afa. ee izliere parnik. na katerem stane vožnja vrt. Zahteva samo. da izbere parnik otl isle parobrodne družbe kot je bil parnik. » katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne li«te za dve leti. nedržavljani pa dolie potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem fcisu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeli tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imaio priliko, da si s»oje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo ka to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v M ari kraj. naj si takoj zajame i jn prostore, da in bo prepozno. Za mesee junij hi julij so že skoro vsi prostori oddani. Na paniikih. ki so del»e!o tiskani, se vrse izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremi jeva lea. KRETANJE PAKN1K0V - SHIP NEW- 25c Cena * poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stre« Hew York, H. T. maja : Norma ml ie v Havre 3iii:jliuttMii v Havre -0. maja : IkTeiiKnria T ('hrrtMUir? JI. mej« : Itri-Dico v llrctuin V. maja: H>>uiu v tienoa -5. maja : I.ufa>«*tfp v Havre J ti. maja : liu.*eu Mary v Cherbourg maja : Paris r Havre m a J*.: Hex v (ifDui 1. Junija: Kurof v I'.r»-nn-n J. junija : NOKMANDIK v HA v KB A«|uiraiiia v CherlHiiir« Washw.14t.1u v Havre 5. junija : Vuliiiriia v Trst f. junija : (JiHM-ti Mary v Cherbourg 10. junija : Itr«-m<-n v Hr^mcii J'J. junija : Cham plain v llavte Coiite tli Savola v th-m>a !«. junija: Manhattan v Havre Aipiitauia v Clierliourg Normami It* v lJavre 18. junija : Kij ropa v llremco 13. Junija : He ile Frntirr* v 11%vre ItKKKNt;AKIA v ( HKKBOlRfi Saturnia v Trst -S3. Junija : CJueen Mary v Cherbourg •JG. junija : Rex v uenna fjt». Junija: llri-mi-n v Itrrmen , l.afayi-tte v Havre M. junija: NOKMANIHK v IIAVKK Ai|l 1TAN1A v CIIKKitOl V (■ Wa^hiugtou v Havre Julija : ''o 11 te .n Savola ▼ t;.-uoa Ih-reugarla v Cherbourg t*hamplaln v Havre I«, julija: Kuropa v Kremen 7. julija : (Jueen Mary v Cherbourg He «le Krame t Havre !•>. Julija: Vuh-auia v Trst 14. julija: Normamlie v Havre Aqultauia v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v (ienoa Kremen v Kremen 21. julija: Berengarla v ChertHiurg julija : Kl'ROPA v KREMEN -'I. julija : Saturnia v Trst Champtain v Havre 2S. Julija: Washington v Havre t^iieeo Mary v Cherbourg julija : He .le Kran«-e v Havre •H. Julija: Conte ill Savola v Genoa Za vsa pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "SL1S NARODA" 216 W. 18th St„ New York Posebno naj hite oni. ki nameravajo potovati meseea junija ali julija, kajti za ta dva meseea so na vseh parnikib skoro ie vse kabine oddane. " -- -o---------—--" J«- > « a pojdem, je sklenil in ji le to po- hodile srvojo prejšnjo pot. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem m f n 1 i 1 i-in ri"-!:"T:' m »u ■iiihhi-i 111 ji'«...«-. AAolitv^enilce ' ■ 1 ' ' ' » i : ■ - ' l i > ! ; ; I IJI Pimi rtr v krasni vezi, importii anih iz starega kraja Slovenski molitveniki: SVETA L'RA ▼ platno ve« ......... ____M v Tino usnje vez...... ....1-50 ▼ najfinejše usnje vex ____1.80 v najfinejše usnje tnla vex 1.80 SKRBI ZA DLSO v platno vex.......... .... JO v fino usnje vex...... ----1.50 v najfinejše usnje ve» ....Ltt KVIŠKU SRCA v Imltirano usnje ves .. •M ▼ usnje vex .......*... ----.80 v fino usnje \ex...... v najfinejše usnje vex ....L20 v najfinejše usnje trda vex 130 t bel celluloid vex.____ NEBESA NAS DOM v ponarejeno ......... .... Id-- v najfinejše usnje vex. ____130 ▼ najfinejše usnje trda vex. 1.6« Hrvatski molitveniki: (Jtjehaj starosti, fina vex. ....1.— Slava Bogu, m mir ljudem najfinejša vez. ........... -1.60 Zvon^er nebeški, v platno..... . A0 flua vex. ................ Vlenac, najfinejša vex........ .1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano JI v belo kost vezano....... .1.10 Come Unto Me . Jt ▼ belo kost vezano....... . J5 Key of Heavaa fino veeano ............. . J5 v usnje vezano........... . .70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRAg^B) Key of Heaven v celluloid vezano........ .1.20 v celluloid najfinejfta vez. . .130 V flno usnje vezano...... .130 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..... .130 Ave Maria: v flno usnje vezano..... .IM KNJIGARNA MGLAS NARODA Kater, otrok svoji materi. Sc-veda je Deša vsh-d težkih dogodkov izčrpana in jo popolnoma zbegana." Hopst 'U ,>,,;in ,H ° V r,,SI,ici ,liniktla'VPTOfflasil!" vpraša I "Xe; zdravnik moje sestre je pogosto pisal v Rio Pa nikdar m dobil odgovora. Tn konzulat, na katerega zadnje obrnil, mu tudi ni mogel dati nikak.ga poročila " " brezvestno. kdor tako dela s svojo družino! D^a pa najbrzo tudi ni |mdeduva!a ni kakega denarja/' pripomni g^spa Hilija. -Odgovornost. ki nam jo z otrok J, takega < eeta naprtena, jo velika!" , . ",Vav večja. kot odgovornost za naš, otroke. Otilija ljubezen, pa tudi, kjer jo troba, strogost, potrpljenje razm me vanje otročkih duš__»» ' ' " e norm je zena. J.v1;«: __»u ■ t,'lja- v * Nato pa ,.,vi,l,. ,,a snov. ki ji j,, hita najbolj ,,ri sr. n: I'"1"!- vs.- raz,,I,„hiI. l';1 ,„.; "j« k"i --ii- 7,00 si-ni -na. otilija! Mala ni ,,rUla k nan, l.r,z s,v,ls.,v ^.,::;,i":",v,"jalu k„t IrtimirTn>*V'"'a1i <|,!u'''lls'<' pri^mni H,.r,t skrajno ma- \f L , • |T.n«.-l S sola.jr l'okaži Ka v.-ndar- i,'';,.';' st?r,I,'»;l» za'iiniajo. |-,.xna,„ t,,.li I ju-ii. ki i ! JO tak,- stvari ra.li m jil, tn.li knpij,,__>. '•K.K1 I>!SO!".....- ......vik. iUTi otiliji ni prav. da j,- ,„„;. ko .^"V0 'wvik potpsnip zavit,-v. ir-j /"'"'»'k/ lfera ... vsebu j,« Iistin(> „jo,„. . ( po^il,: ""Ji ................. ali pa. ,',- s7- bo proj 44Tii ti. Ludvik V* -Meni ,o žol^ mrtvega eloveka mr*io. Moja el pod mrzlo sebič noetjo in brezobzirnostjo SV0j0 ^ ki ma j,, (]Rn ,