286 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 287Vztrajnost na Marsu • Naše neboDrobna botanična vest • Senecio scottsbergii Planet Mars je poleg Zemlje najbolj raz- iskovani planet našega Osončja in naše poznavanje rdečega planeta se je v zadnjih desetletjih izjemno povečalo. Med najbolj uspešnimi sondami, ki smo jih poslali na Mars, so nedvomno mali robotski vozički, ki so vsi po vrsti s svojim izjemno dobrim in predvsem dolgotrajnim delovanjem presegli vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja inženirjev. Marsikoga bo tako presenetilo, da je minilo že deset let, odkar je Curiositi- ty (Radovednost) začela raziskovati Marsovo površje. 18. februarja letos pa se ji je konč- no pridružila njena mlajša sestra Vztrajnost (Perseverance). In nedvomno je dobila pravo ime, saj je bil obstoj odprave Mars 2020, ka- tere del je Vztrajnost, v zadnjem desetletju večkrat pod velikim vprašanjem. A vseeno nam je uspelo in Vztrajnost že uspešno razi- skuje Marsovo površje. Robotski voziček Vztrajnost je na prvi po- gled zelo podoben Radovednosti. Po veliko- sti in teži sta skoraj enaka in tudi vir ener- gije je pri obeh radioaktivni termoelektrični generator. A tukaj se podobnost konča. Na- men Radovednosti je bil predvsem ugotovi- ti, ali je oziroma je bilo življenje na Marsu Vztrajnost na Marsu Mirko Kokole Posnetek kraterja Jezero, kjer je Vztrajnost pristala. Krater Jezero je posebej zanimiv, saj je to edino območje na Marsu, kjer sta zelo očitno obstajali tako stoječa kot tekoča voda, na kar kaže lepo oblikovana rečna delta ob enem od rečnih pritokov. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS. Kako smo prišli do te diagnoze? Moj vnuk Gašper Pintar je konec leta 2019 in v za- četku leta 2020 plezal v Patagoniji (Fitz Roy in njegovi vazali), nato pa še v Čilu, v nacionalnem parku Torres del Paine. Mi- mogrede je slikal skupino rožic, nebinovk, s sukulentnimi listi. Toda kako jih določiti? Na internetni strani Wikipedie sta za Torres del Paine navedeni tudi favna in f lora, le da je f lora minimalno predstavljena. Izveš, da v parku uspeva sedem kukavičevk, zimzele- ni čilski ognjeni trn (Embothrium coccineum) in Calceolaria uniflora (= C. darwinii). Nad drevesno mejo grmiček Escallonia rubra, Empetrum rubrum in Senecio scottsbergii. V soboto 7. novembra leta 2020, je potekal vsakoletni Wraberjev  dan, letos po zoomu. Predavala je tudi mlada botaničarka sloven- skega rodu Mariana Grohar iz Buenos Ai- resa. Mogoče nam bi ona lahko pomagala do določitve rastline na naši fotografiji? Še isti dan sem sliko po dogovoru posredo- val  dr. Nejcu Joganu na Oddelek za biolo- gijo Biotehniške fakultete, kjer je trenutno Mariana Grohar gostujoča raziskovalka. Ta je fotograf ijo preposlala svoji mentorici v Buenos Aires in dobila določitev - Senecio scottsbergii.  Po bitki smo vedno pametni. Ko smo znano ime vnesli v internetni iskalnik, smo dobili številne slike tega Senecia iz Patagonie, kar nam določitev potrjuje. Senecio scottsbergii Luka Pintar Foto: Gašper Pintar. 288 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 289Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu preizkus tehnologije pridobivanja kisika iz Marsovega ozračja. Kako pridobiti kisik z elektrolize vode, se učimo že v osnovni šoli in ta princip uporabljajo tudi za proizvodnjo kisika na Mednarodni vesoljski postaji. Za proizvodnjo kisika na Marsu pa bomo mo- rali uporabiti kateri drugi princip, saj je na Marsu težko najti vodo in tudi z Zemlje jo bomo tja težko poslali. Uspešna proizvodnja kisika je namreč eden od ključnih elemen- tov, ki bo omogočil, da bomo v prihodnosti Mars obiskali tudi ljudje. Ker je dostopnost vode na Marsu majhna, so se znanstveniki vprašali, kako bi lahko še prišli do kisika. Odgovor je bila elektro- liza ogljikovega dioksida, ki ga je na Marsu zelo veliko. MOXIE iz Marsovega ozračja črpa ogljikov dioksid, ki ga nato pod večjim tlakom potisne preko dveh elektrod, kjer se zgodi elektroliza in iz ogljikovega dioksi- da nastaneta ogljikov monoksid ter kisik. Ob koncu procesa MOXIE analizira čistost kisika in ga nato skupaj z ogljikovim mo- noksidom spusti nazaj v Marsovo ozračje. MOXIE je majhen instrument, ki bo lahko proizvedel le do deset gramov kisika na uro. Fotografija MOXIE, ki bo poskusil iz Marsovega ozračja proizvajati atomarni kisik. Če bo tehnologija uspešna, jo bodo v prihodnosti uporabili tako za proizvodnjo kisika kot goriva kot tudi za dihanje prihodnje človeške odprave. Foto: NASA/JPL-Caltech. mogoče. Ker je bil odgovor odločni da, je namen Vztrajnosti, da to življenje oziroma njegove ostanke tudi najde ter pripravi vzor- ce materialov, ki jih bodo prihodnje odprave poskusile dostaviti na Zemljo. Poleg tega bo Vztrajnost preizkusila tudi nove tehno- logije: ustvarjati bo želela kisik neposredno iz Marsovega ozračja, prvič v zgodovini pa preizkusila tudi propelerski polet zunaj Ze- mlje. Mesto na Marsu, kjer je Vztrajnost prista- la, so si znanstveniki izbrali predvsem zato, da bi lahko čim bolj uspešno opravili glav- no nalogo odprave, to je odkrivanje sledov življenja na Marsu. Vztrajnost je pristala v kraterju, imenovanem Jezero. Ta krater je geološko izjemen, saj je tam nekoč obstajalo tudi čisto pravo jezero. To jezero je imelo tudi večji rečni pritok in odtok. Veliki rečni pritok, ki je ustvaril tudi veliko rečno delto, je tekel skozi »dolino Neretve« (Neretva Va- lis). Prav ta rečna delta bo eden od glavnih ciljev, ki jih bo Vztrajnost obiskala. Obstaja namreč zelo velika verjetnost, da prav tam najdemo ostanke oziroma sledove življenja. Da bo Vztrajnost lahko uspešno opravila vse svoje naloge, je opremljena z velikem nabo- rom instrumentov, tako za preiskovanje tal kot tudi ozračja. Glavni instrumenti so Ma- stcam-Z, MEDA, PIXL, RIMFAX, SHER- LOC in SuperCam. SuperCam je dobil tako ime, kar je nekakšen superheroj med instrumenti na Vztrajnosti. Vsebuje laser ter nabor optičnih instrumen- tov, kot so spektrometer v vidni in ultravijo- lični svetlobi, ramanski spektrometer, f luo- rescenčni spektrometer ter kamero z visoko ločljivostjo. SuperCam bodo znanstveniki uporabili za mineraloške in kemijske razi- skave ter molekularno in atomarno analizo vzorcev Marsovega površja. SuperCam je tu- di glavni instrument za doseganje primarne- ga cilja odprave, to je iskanja sledov življenja na Marsu. SHERLOC (Scanning Habitable Enviro- nments with Raman & Luminescence for Organics & Chemicals - Skeniranje bivalnih okolij z ramansko in f luorescenčno spektro- skopijo za organske in kemične snovi) je tako kot SuperCam opremljen z laserjem ter ra- manskim in f luorescenčnim spektrometrom. Omogoča nestično raziskovanje organskih in anorganskih spojin. Nahaja se na koncu malo več kot dva metra dolge robotske roke. Glavni namen instrumenta je iskanje znakov zdajšnjega oziroma preteklega življenja. RIFMAX (Radar Imager for Mars‘ subsurFA- ce eXperiment – Podtalni eksperiment z radan- sko kamero) je radar, s katerim lahko opazu- jemo, kaj se nahaja pod površjem. Opazu- jemo globine od deset centimetrov do deset metrov. Njegov glavni namen je ugotoviti, kakšne plasti se nahajajo tik pod vidnim površjem in kako globoko segajo usedline na območju, kjer se je nekoč nahajala voda. PIXL (Planetary Instrument for X-ray Litho- chemistry – Planetarni instrument za rentgen- sko talno kemijo) je rentgenski spektrometer, namenjen prepoznavanju kemijske sestave tal. Deluje z ločljivostjo, manjšo od mili- metra, kar pomeni, da lahko zelo natančno opazuje geološke spremembe tal. MEDA (Mars Environmental Dynamics Analyzer – Marsov analizator dinamičnega okolja) je neke vrste meteorološka postaja. Sestavlja ga več tipal, ki merijo hitrost in smer vetra, zračni tlak, relativno vlažnost, zračno temperaturo, temperaturo površja ter Sončevo obsevanje v vidni, ultravijolični in infrardeči svetlobi. S temi instrumenti bodo znanstveniki preučevali tako dolgotrajne kot kratkotrajne vremenske spremembe. Mastcam-Z je multispektralna stereoskopska kamera, namenjena mineraloškemu, struk- turnemu in morfološkemu preučevanju ka- mnin in struktur Marsovega površja. Poleg znanstvenih instrumentov Vztrajnost s seboj nosi tudi dva instrumenta, s katerima bosta opravljena dva zelo pomembna tehno- loška poskusa. To sta MOXIE in Ingenuity (Iznajdljivost). MOXIE (Mars Oxygen In-Situ Resource Uti- lization Experiment - Marsov eksperiment za uporabo virov kisika na samem mestu) bo prvi 288 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 289Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu preizkus tehnologije pridobivanja kisika iz Marsovega ozračja. Kako pridobiti kisik z elektrolize vode, se učimo že v osnovni šoli in ta princip uporabljajo tudi za proizvodnjo kisika na Mednarodni vesoljski postaji. Za proizvodnjo kisika na Marsu pa bomo mo- rali uporabiti kateri drugi princip, saj je na Marsu težko najti vodo in tudi z Zemlje jo bomo tja težko poslali. Uspešna proizvodnja kisika je namreč eden od ključnih elemen- tov, ki bo omogočil, da bomo v prihodnosti Mars obiskali tudi ljudje. Ker je dostopnost vode na Marsu majhna, so se znanstveniki vprašali, kako bi lahko še prišli do kisika. Odgovor je bila elektro- liza ogljikovega dioksida, ki ga je na Marsu zelo veliko. MOXIE iz Marsovega ozračja črpa ogljikov dioksid, ki ga nato pod večjim tlakom potisne preko dveh elektrod, kjer se zgodi elektroliza in iz ogljikovega dioksi- da nastaneta ogljikov monoksid ter kisik. Ob koncu procesa MOXIE analizira čistost kisika in ga nato skupaj z ogljikovim mo- noksidom spusti nazaj v Marsovo ozračje. MOXIE je majhen instrument, ki bo lahko proizvedel le do deset gramov kisika na uro. Fotografija MOXIE, ki bo poskusil iz Marsovega ozračja proizvajati atomarni kisik. Če bo tehnologija uspešna, jo bodo v prihodnosti uporabili tako za proizvodnjo kisika kot goriva kot tudi za dihanje prihodnje človeške odprave. Foto: NASA/JPL-Caltech. mogoče. Ker je bil odgovor odločni da, je namen Vztrajnosti, da to življenje oziroma njegove ostanke tudi najde ter pripravi vzor- ce materialov, ki jih bodo prihodnje odprave poskusile dostaviti na Zemljo. Poleg tega bo Vztrajnost preizkusila tudi nove tehno- logije: ustvarjati bo želela kisik neposredno iz Marsovega ozračja, prvič v zgodovini pa preizkusila tudi propelerski polet zunaj Ze- mlje. Mesto na Marsu, kjer je Vztrajnost prista- la, so si znanstveniki izbrali predvsem zato, da bi lahko čim bolj uspešno opravili glav- no nalogo odprave, to je odkrivanje sledov življenja na Marsu. Vztrajnost je pristala v kraterju, imenovanem Jezero. Ta krater je geološko izjemen, saj je tam nekoč obstajalo tudi čisto pravo jezero. To jezero je imelo tudi večji rečni pritok in odtok. Veliki rečni pritok, ki je ustvaril tudi veliko rečno delto, je tekel skozi »dolino Neretve« (Neretva Va- lis). Prav ta rečna delta bo eden od glavnih ciljev, ki jih bo Vztrajnost obiskala. Obstaja namreč zelo velika verjetnost, da prav tam najdemo ostanke oziroma sledove življenja. Da bo Vztrajnost lahko uspešno opravila vse svoje naloge, je opremljena z velikem nabo- rom instrumentov, tako za preiskovanje tal kot tudi ozračja. Glavni instrumenti so Ma- stcam-Z, MEDA, PIXL, RIMFAX, SHER- LOC in SuperCam. SuperCam je dobil tako ime, kar je nekakšen superheroj med instrumenti na Vztrajnosti. Vsebuje laser ter nabor optičnih instrumen- tov, kot so spektrometer v vidni in ultravijo- lični svetlobi, ramanski spektrometer, f luo- rescenčni spektrometer ter kamero z visoko ločljivostjo. SuperCam bodo znanstveniki uporabili za mineraloške in kemijske razi- skave ter molekularno in atomarno analizo vzorcev Marsovega površja. SuperCam je tu- di glavni instrument za doseganje primarne- ga cilja odprave, to je iskanja sledov življenja na Marsu. SHERLOC (Scanning Habitable Enviro- nments with Raman & Luminescence for Organics & Chemicals - Skeniranje bivalnih okolij z ramansko in f luorescenčno spektro- skopijo za organske in kemične snovi) je tako kot SuperCam opremljen z laserjem ter ra- manskim in f luorescenčnim spektrometrom. Omogoča nestično raziskovanje organskih in anorganskih spojin. Nahaja se na koncu malo več kot dva metra dolge robotske roke. Glavni namen instrumenta je iskanje znakov zdajšnjega oziroma preteklega življenja. RIFMAX (Radar Imager for Mars‘ subsurFA- ce eXperiment – Podtalni eksperiment z radan- sko kamero) je radar, s katerim lahko opazu- jemo, kaj se nahaja pod površjem. Opazu- jemo globine od deset centimetrov do deset metrov. Njegov glavni namen je ugotoviti, kakšne plasti se nahajajo tik pod vidnim površjem in kako globoko segajo usedline na območju, kjer se je nekoč nahajala voda. PIXL (Planetary Instrument for X-ray Litho- chemistry – Planetarni instrument za rentgen- sko talno kemijo) je rentgenski spektrometer, namenjen prepoznavanju kemijske sestave tal. Deluje z ločljivostjo, manjšo od mili- metra, kar pomeni, da lahko zelo natančno opazuje geološke spremembe tal. MEDA (Mars Environmental Dynamics Analyzer – Marsov analizator dinamičnega okolja) je neke vrste meteorološka postaja. Sestavlja ga več tipal, ki merijo hitrost in smer vetra, zračni tlak, relativno vlažnost, zračno temperaturo, temperaturo površja ter Sončevo obsevanje v vidni, ultravijolični in infrardeči svetlobi. S temi instrumenti bodo znanstveniki preučevali tako dolgotrajne kot kratkotrajne vremenske spremembe. Mastcam-Z je multispektralna stereoskopska kamera, namenjena mineraloškemu, struk- turnemu in morfološkemu preučevanju ka- mnin in struktur Marsovega površja. Poleg znanstvenih instrumentov Vztrajnost s seboj nosi tudi dva instrumenta, s katerima bosta opravljena dva zelo pomembna tehno- loška poskusa. To sta MOXIE in Ingenuity (Iznajdljivost). MOXIE (Mars Oxygen In-Situ Resource Uti- lization Experiment - Marsov eksperiment za uporabo virov kisika na samem mestu) bo prvi 290 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 291Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu so višinomer, inklinomer, žiroskop in lidar. Kompasa pa na Marsu ne moremo upora- bljati, saj Marsovo magnetno polje ni tako pravilne oblike kot Zemljino. Edini tovor, ki ga Iznajdljivost nosi, je kamera z visoko ločljivostjo, ki gleda navpično navzdol. Če bo Iznajdljivosti uspelo leteti na Marsu, bo to velik tehnološki preboj, ki bo omogo- čil prihodnjim odpravam na Mars razisko- vanje veliko večjih območij, kot je bilo to mogoče do sedaj. Kot vidimo, je Vztrajnost opremljena z ze- lo velikim naborom inštrumentov, ki bodo skupaj s podatki, ki so jih zbrali njeni pred- hodniki, še povečala naše poznavanje Marsa ter možnosti, da bomo ljudje kdaj ta izje- mno zanimivi planet tudi obiskali. Datum: 15. 4. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. Če bo poskus uspešen, bodo to tehnologijo povečali in uporabili na prihodnjih odpra- vah na Mars. Omogočila bo tako proizvo- dnjo goriva za prihodnje odprave, ki bodo z Marsa na Zemljo pripeljale vzorce materia- lov, ki jih bo zbrala Vztrajnost, kot tudi za proizvodnjo kisika za dihanje ljudi, ki bodo obiskali Mars. Iznajdljivost je majhen robotski helikopter, ki bo prvič poskusil opraviti propelerski po- let na drugem planetu. Namen helikopterja je preizkusiti tehnologijo letenja na Marsu. Prvi polet je predviden v aprilu leta 2021. Leteti na Marsu ni lahko. Marsovo ozračje je kar stokrat redkejše kot Zemljino, zato je s propelerjem veliko težje ustvariti dovolj dvižne sile. Zato mora biti helikopter čim lažji in imeti čim večja krila. Iznajdljivost ima dva v nasprotni si smeri vrteča koaksi- alna propelerja. To pomeni, da se oba pro- pelerja vrtita okoli iste osi. Premer prope- lerjev je 1,2 metra in se lahko vrtita s kar 2.400 obrati na minuto. Iznajdljivost bo lah- ko letela približno petdeset metrov daleč ter največ do šest metrov visoko. Za navigacijo bo uporabila več senzorjev, med katerimi Helikopter Iznajdljivost, ki bo prvi poskusil opraviti propelerski let na drugem planetu. Leteti na Marsu je izjemno težko, saj je njegovo ozračje kar stokrat redkejše kot Zemljino. Zato je helikopter Iznajdljivost zelo lahek in ima propelerje, ki se vrtijo z več kot 2.000 obrati na minuto. Foto: NASA/JPL-Caltech. 290 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 291Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu so višinomer, inklinomer, žiroskop in lidar. Kompasa pa na Marsu ne moremo upora- bljati, saj Marsovo magnetno polje ni tako pravilne oblike kot Zemljino. Edini tovor, ki ga Iznajdljivost nosi, je kamera z visoko ločljivostjo, ki gleda navpično navzdol. Če bo Iznajdljivosti uspelo leteti na Marsu, bo to velik tehnološki preboj, ki bo omogo- čil prihodnjim odpravam na Mars razisko- vanje veliko večjih območij, kot je bilo to mogoče do sedaj. Kot vidimo, je Vztrajnost opremljena z ze- lo velikim naborom inštrumentov, ki bodo skupaj s podatki, ki so jih zbrali njeni pred- hodniki, še povečala naše poznavanje Marsa ter možnosti, da bomo ljudje kdaj ta izje- mno zanimivi planet tudi obiskali. Datum: 15. 4. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. Če bo poskus uspešen, bodo to tehnologijo povečali in uporabili na prihodnjih odpra- vah na Mars. Omogočila bo tako proizvo- dnjo goriva za prihodnje odprave, ki bodo z Marsa na Zemljo pripeljale vzorce materia- lov, ki jih bo zbrala Vztrajnost, kot tudi za proizvodnjo kisika za dihanje ljudi, ki bodo obiskali Mars. Iznajdljivost je majhen robotski helikopter, ki bo prvič poskusil opraviti propelerski po- let na drugem planetu. Namen helikopterja je preizkusiti tehnologijo letenja na Marsu. Prvi polet je predviden v aprilu leta 2021. Leteti na Marsu ni lahko. Marsovo ozračje je kar stokrat redkejše kot Zemljino, zato je s propelerjem veliko težje ustvariti dovolj dvižne sile. Zato mora biti helikopter čim lažji in imeti čim večja krila. Iznajdljivost ima dva v nasprotni si smeri vrteča koaksi- alna propelerja. To pomeni, da se oba pro- pelerja vrtita okoli iste osi. Premer prope- lerjev je 1,2 metra in se lahko vrtita s kar 2.400 obrati na minuto. Iznajdljivost bo lah- ko letela približno petdeset metrov daleč ter največ do šest metrov visoko. Za navigacijo bo uporabila več senzorjev, med katerimi Helikopter Iznajdljivost, ki bo prvi poskusil opraviti propelerski let na drugem planetu. Leteti na Marsu je izjemno težko, saj je njegovo ozračje kar stokrat redkejše kot Zemljino. Zato je helikopter Iznajdljivost zelo lahek in ima propelerje, ki se vrtijo z več kot 2.000 obrati na minuto. Foto: NASA/JPL-Caltech.