Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (za - Inozemstvo 110 lir), za */* ib leta 50 lir, za ll* lete 26 a Ur. mesečno 0 lir. Te TRGOVSKI UST Številka 76. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — * w,j.M ur. časopis za trgovino, Industrlio. obrt te dmnarništvo n Wa6a lntoflsev Ljubljani. n, #2 ha fa vsak torek *ld In petek Ljubljana, torek 21. septembra 1943 Preis - cena - prezzo L 0*80 Razglas Vsi zakoni in uredbe, ki so bili izdani od italijanskih oblasti, se morajo tudi v bodoče najstrože izvajati. Zajx>sleno osebje se posebno opozarja na to, da ostane uredba o civilni mobilizaciji še nadalje v veljavi. Kdor se ne bi ravnal po določbah uredbe o civilni mobilizaciji, kaznovan po nemškem vojaškem sodišču. Ljubljana, 17. septembra 1943. Službujoči oficir. Razplombiranje radijskih aparatov Krajevni obveščevalni častnik objavlja; Od ponedeljka dne ‘20. septembra t. 1. bodo radijski prejemniki ljubljanskega prebivalstva oproščeni plombiranja srednjih valov na svojih prejemnikih. Plombiranje dolgih in kratkih valov ostane v veljavi. trgovci z radijskimi aparati bodo lastnikom posamič pošiljali pozive, kdaj je treba prejemnike dobaviti zaradi razplombiranja srednjih valov. Za to delo bo treba Plačati 30 lir. Tudi oni lastniki aparatov, ki so svoje plombe odstranili sami, morajo aparate dostaviti trgovcem. Vsi .italijanski državljani so prav tako dolžni izvest] plombiranje aparatov. Tujci so plombiranja oproščeni in lahko s predložitvijo potnega lista dosežejo tudi morebitno raz-plombiranje aparata. Vsi italijanski državljani, ki so bilj do zdaj plombiranja oproščeni, morajo prav tako dati svoje aparate na novo plombirati, če do 30. septembra t. 1. ne bodo prejeli dovoljenja za u|)orabo popolnoma neplombiranih aparatov. Nova dovoljenja za poslušanje radija je treba odslej zaprositi pri postni upravi, po prejetem dovo-jenju bodo prejemniki prejeli ra- i.jske aparate že plombirane od trgovcev z radiji. I Pristpjbina za novo plombiranje usedaj neplombiranih aparatov se aoloci po vrsti aparata. Nova cena surovemu maslu Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino odobruje sledeče najvišje cene za uvoženo surovo maslo: V prodaji na debelo: 1 kg 28 Lir, Branko skladišče grosista. y prodaji na drobno: 1 kg 30 lr> franko prodajalna vključno Vse javne dajatve. Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. maja 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. jan 1942 št 8 Sl. 1. št. 8-42. ' ’ St : Podaljšanje veljavnosti oblačilnih nakaznic Pokrajinski svet korporacij je P°slal Združenju trgovcev v Ljub-Jani naslednje opozorilo: Vabijo se naslovna Združenja, da opozorijo svoje člane, da se ®“kna, oblačilni predmeti, plete-, obutev in sploh vsi racioni-a^i predmeti ne smejo prodajati ot)eni osebi, brez vsake izjeme, ^zen onim, ki imajo oblačilno na-znico in le proti odtegljaju pred-^!Sanih odrezkov. Kakor predpisi, Urejujejo porazdelitev oblačil- Mednarodna ureditev pogozdovanja Dne 5. septembra je zaključila svoje zasedanje v Visoki Tatri Mednarodna gozdna centrala. Zasedanja se je udeležilo okoli 50 gozdnih strokovnjakov iz raznih evropskih dežel. Poročali so o svojih izkušnjah ter zlasti razpravljali o ohranitvi in zboljšanju gozdne substance kljub sedanji večji potrebi po lesu. 'Zlasti so razpravljali tudi o proučevalnih uspehih Mednarodnega zavoda za proučevanje gozdnih semen in gozdnih sadik. Zavod ima v 15 državah svoje podružnice, ki že od leta 1937. delajo razne poskuse z najvažnejšimi drevesnimi vrstami. 7. izmenjavo semen in dostavitvijo rastlinskega materiala so mogle poskusne postaje razviti lastne metode za proučevanje. Kakor se more posneti iz strokovnega predavanja nemškega delegata dr. Schmidta bo v kratkem izgotovljen mednarodni načrt o vprašanju proučevanja semen. Poskusne saditve so se izvedle v južnozapadni nemški nižini, v severni nemški nižini, v baltiških državah in v gorovju. Poskusne postaje so tudi med seboj izmenjale gozdna semena in gozdne sadike in pri tem dosegle pomembne uspehe. Izkazalo se je, da ima nemški bor pri ekstremnih klimatičnih pogojih v vzhodnih delih Italije veliko odporno silo in da nemška smreka raste v Turčiji bujneje in hitreje. O stanju gozdarstva v Italiji je poročal profesor Pavari. Med drugim je naglasil, da v Italiji ni opaziti neugodnih posledic zaradi prodiranja neprimernih drevesnih vrst, kakor se je moglo to ugotoviti v nekaterih krajih srednje Evrope. Pomladitev italijanskih gozdov je večinoma naravna. Za pogozdovanje pustih tal potrebna semena so se večinoma vzgojila doma. Velika različnost gozdov okoli Italije pa zahteva še mnogo proučevanja in mnogo poskusov, da se bodo mogle ugotoviti najbolj primerne vrste dreves za izbiro. Mnogo se je konferenca bavila tudi z gozdovi Slovaške. (Ker je o gozdnem bogastvu Slovaške »Trgovski list« že pred kratkim objavil obsežne podatke, navajamo le nekatere nove podatke.) Kako velik pomen imajo slovaški gozdovi za Slovaško, se najbolj jasno vidi iz tega, da tvori les več ko polovico vse slovaške blagovne izmenjave. Kakor je naglasil slovaški gospodarski minister idr. Medri-cky, je Slovaška že izdala številne ukrepe za ohranitev in zboljšanje gozdne substance. Pripravlja se nadalje ustanovitev gozdnega zavoda za proučevanje gozdnih dre« ves, nadalje se bo izdal po nemškem vzoru zakon o gozdu, posebni gozdarski oddelek na tehnični fakulteti pa naj poskrbi za vzgojo potrebnega naraščaja gozdnih strokovnjakov. Postavil se je tudi program pogozdovanja ter za- čela reorganizacija državne gozdne službe. Zasedanje je omogočilo bogato izmenjavo izkušenj. Sklenjeno je bilo, da se vladam predložita dva predloga. Prvi predlog priporoča vladam, naj delajo na to, da zaradi večje proizvodnje ne bo trpela gozdna substanca. S pogozdovanjem in raznimi investicijami naj se prizanaša gozdovom. V drugem predlogu pa priporočajo vladam, da podpirajo izbiro gozdnih semen z zakonskimi ukrepi. Na podlagi preiskave Mednarodne gozdne centrale se je ugotovilo, da še niso v vseh državah dani pogoji za postavitev evropske lesne bilance. V ta namen bi bilo potrebno poenotenje pojmov, mer in načina preiskav. Določitev preračunskega faktorja naj bi omogočila preračunanje količin surovega lesa v posameznih deželah v enotno surovinsko lesno količino. Dosedaj se računa v standardih, polnih metrih in v drugih merah. Miriisterialni direktor profesor Eberts ceni, da dajo drevesa izven gozdov na leto 5 do 7 odstotkov celotne nemške lesne proizvodnje. Večinoma pa dajejo ta drevesa samo drva. Da bi se proizvodnja povečala in zboljšala, je priporočati saditev mehkih listov-cev (topolov) za furnirje in celulozo ter plemenitih trdih dreves (orehov in sadnih dreves). V vzhodnih pokrajinah je potrebna saditev dreves izven gozdov zaradi ugodnih klimatičnih posledic. Na Madžarskem naj bi predvideno pogozdovanje dvignilo letni lesni donos za 50.000 kubičnih metrov. Z zasaditvijo dreves ob cestah namerava Španija zvišati svoje lesno bogastvo v 50 letih na 20 milijonov kubičnih metrov. Za gozdovno revno Nizozemsko je posebno važna saditev topolov ob cestah. Konferenca v Visoki Tatri je popolnoma dosegla svoj namen in gozdni strokovnjaki so z izmenjavo svojih izkušenj ustvarili podlago za bolj uspešno pogozdovanje v, raznih evropskih deželah. Proti kopičenju denaria n ih predmetov, tako ostanejo ne-izpremenjene v veljavi tudi vse naredbe v splošnem, ki urejujejo proizvodnjo, prodajo in potrošnjo kontroliranih predmetov. Istočasno se obveščate, da se pripravlja objava odredbe, po kateri bo veljavnost oblačilnih nakaznic podaljšana do 30. junija 1944 je objavil list »Das Reich« v eni svojih zadnjih številk naslednji članek: Zaradi od vojne povzročenega prepada med rastočo kupno močjo ljudi ter /man jšivno koISHino za zasebno porabo razpoložljivega blaga je nastalo vprašanje denarnega kopičenja. Samo po sebi ni to nobeno novo odkritje. Kot periodična kontrakcija kupne sile je igralo to vprašanje že od nekdaj, čeprav bolj skrito vlogo v konjunk-turnih ciklih. Vprašanje bi bilo manj žgoče, če bi lastniki trenutno odvišne kupne sile, ki se ne more spremeniti v blago, prepustili ta sredstva popolnoma državi za finansiranje vojne. To pa se ne dogaja. V vseh vojujočih državah se kopičijo vedno večje količine denarja, bodisi ker smatrajo lastniki denarja sedanje obresti za nezadostne, bodisi da odtegnejo ta sredstva obdačenju ali da prihranijo večje zneske svoje gotovine za črno borzo. Pri površnem presojanju bi se moglo kopičenje denarja pozdraviti, ker navidezno podpira s po-nehanjem povpraševanja prizadevanja komisarja za cene. Toda tehtne razloge je imel državni gospodarski minister Funk, ko je v zadnjem času večkrat označil kopičenje denarja kot nezaželen in nevaren pojav, proti kateremu je treba včasih nastopiti tudi z davčnimi ukrepi. S kopičenjem denarja se namreč nabira latentna kupna sila, ki bi mogla privesti do neljubih posledic na blagovnem trgu. Kopičenje denarja sili državo, da izda za zadovoljitev potrebnega plačilnega prometa več bankovcev, kakor bi pa to bilo potrebno, ter s tem otežuje kasnejšo obnovo normalnega funkcioniranja denarja kot činitelja, ki vpliva na cene. Rešitev, je dejal minister, mora priti od denarne strani, ker sloni denarna veljava na ohranitvi ravnotežja med blagovno proizvodnjo in denarno količino v obtoku, torej ne na nekem >kritju« ali izračunanju vrednosti. V AngUji znova poskušajo — morda v spominu na železni denar Špartancev — preprečevati kopičenje denarja z odtegnitvijo iz prometa velikih bankovcev, ki so< preveliki, da bi se mogli skriti v žepni listnici. V francoskih bančnih krogih pa priporočajo zvišanje obrestne mere, da bi se veselje do varčevanja povečalo. To pa je dvorezno sredstvo, ker že sedaj obrestovanje neprestano rastoče državne zadolžitve v nekaterih državah zahteva skoraj polovico vseh davčnih dohodkov. Na posebno pot namerava naj-brže kreniti« finska vlada. Po nedavni izjavi nadomestujočega finančnega ministra Reinikka bi se moglo vedno večje kopičenje bankovcev preprečiti z žigosanjem krožečih bankovcev v določenih terminih z istočasno odtegnitvijo delnega zneska v korist države. To bi pomenilo: da bi se škoda zamašila ne v veletoku, temveč pri izviru. Predpisi v lesni trgovini so v veljavi Združenje trgovcev in Združenje industrijcev ter obrtnikov opozarjata svoje člane na določila odred-loprostnine. Pouk se prične dne be z dne 2. septembra 1942 št. 170 111. oktobra. Podroben razpored o proizvodnji, razdeljevanju in | je objavljen na šolski deski. uporabi premoga ter drv, da je ta odredba še vedno v polni veljavi. Zato je treba točno izpolnjevati vsa določila gornje odredbe, zlasti kar se tiče dodeljevanja, prevoza, nakupovanja itd., bodisi za industrijsko, bodisi za zasebno rabo. Prevoz drv iz pokrajine v mesto Ljubljana mora torej dovoliti poveljstvo gozdne milice in vsi, ki so na območju mesta Ljubljane, morajo imeti dovoljenje mestnega poglavarstva. Razpored zasedanja davčnega odbora od 22. septembra do 2. oktobra 22. septembra: športne trgovine, tehnični predmeti, stroji — vozila; 23. septembra: cvetlice, vrtnarji, starinarji, barve, olje, keramika, bencin, trafike; 24. septembra: les, kurivo, suha roba, razne trgovine, obrtna podjetja; 25. septembra: drogerije, sanitetni material, informacijske pisarne, parfumi — kozmetika, carinski posredniki, borzni senzali; 2. oktobra: alkoholne pijače, so-davičarji, delikatese, kavarne — hoteli, kino. Člane davčnega odbora, ki bodo navedene dneve zastopali interese trgovcev pred davčnim odborom, javi interesentom pisarna Združenja trgovcev v Ljubljani. Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani bo za vse tri razrede v dneh od 27. do 30. septembra, vsakokrat od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure v pisarni Združenja trgovcev. Poznejši vpis učenca(ke) se more izvršiti le v izjemnih in upravičenih primerih, a to le do 11. oktobra t. 1. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniško [»trdilo. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole, ali pa 4 razrede višje narodne šole. Učenci z manjšo predi,zobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora. Učenci z dovršeno srednjo ali meščansko šolo imajo prednost, da bodo sprejeti pogojno v drugi razred. Vsak učenec plača pri vpisu 300.— lir šolnine. Novinci plačajo poleg te še 100.— lir vpisnine, učenci III. razredov pa 100.— lir Namizni beležni koledarji za leta 1944 — od Lir 4‘90 za kos dalje. Žepni koledarji za leto 1944 obseg 128 strani, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3*20 za kos dalje. Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseh vrst. V si galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig. Prodaja samo na debelo. — Zahtevajte ponudile oziroma obisk zastopnika z vzorci. KARTON UUBIUNA, KOLODVORSKA 3 d. Z O. X. Omejitev prometa z motornimi vozili Prometna dovolila za civilna motorna vozila (osebni avtomobili, tovorni avtomobili in taki za posebno uporabo, avtobusi, traktorji, motorna kolesa brez prikolice in z njimi) brez ozira na način pogona, ki so bila odobrena na osnovi naredbe Visokega komisarja št. 120 z dne 20, VI. 1942 in so bila ali izdana ali že podaljšana do 31. XII. 1943, prenehajo veljati od 1. oktobra t. 1. dalje. Prometu izza 1. oktobra t. 1. bo dopuščeno spričo izrednih razmer in pičlih zalog pogonskih sredstev in pnevmatike le ono število motornih vozil, ki bo po individualni oceni vsakega posameznega primera — strogo v javnem interesu. Prizadeti, ki mislijo, da bi imeli pod temi pogoji pravico do prometnega dovolila tudi po 1. oktobru 1943, naj zaprosijo zanj in za nov spoznavni znak čim prej pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata (Ljubljana, Gledališka 11) z obrazloženimi in od pristojnih oblastev in ustanov potrjenimi vlogami (na taksnem papirju za 6 lir). Zanimanci iz trgovinske, obrtne ali industrijske stroke naj se obračajo za navedena .potrdila na Pokrajinski svet korporacij, iz živilske stroke na Prevod itd. Cene žita, fižola in lanenega semena za oddalo Prevodu Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, glede na naredbi z dne 4. julija 1943-XXI št. 74 in z dne 18. avgusta 1943-XXI št. 87 in smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za oddajo žita, fižola in lanenega semena letine 1943 Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino, je izdal naslednjo odločbo: Člen 1. — Za oddajo žita, fižola in lanenega semena letine 1943 Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino se določajo' sledeče cene, franko zbirališče, ki ga določi ta zavod: Odstotki vlage: Pribitek oz. odbitek za vsak odstotek vta- Velikodušno darilo V duhu želje pokojnega trgovca Slavka Janeša je naklonila njegova vdova ga. Anica Janeš: Novinarskemu društvu za brezposelne novinarje 3000 lir, Odboru za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce 2000 lir, Trgovskemu društvu slepih 2000 lir, g'uhonemnici za gluhoneme otroke 2COO lir, Krajevnemu odboru invalidov v Ljubljani 2000 lir in za mestne reveže trgovske nameščence 2000 lir, Društvu »Merkur« za brezposelne 2000 lir. Redka so postala v zadnjih letih tako velikodušna volila v dobrodelne namene. Zato je naša javnost s tem večjim priznanjem sprejela gornjo vest. Naj bi našla lepa gesta gospe Janeševe obilo posnemovalcev in naj bi se zopet obnovila lepa tradicija, da se z dobrimi deli najlepše počasti spomin rajnkih! za 100 kg pšenica Lit ‘285.— ra 99 210 — ječmen 99 190 — koruza 99 180.— ajda 99 180.— fižol nizki 99 450.— fižol visoki 99 520 — laneno seme 99 460.— oves 99 180,— Člen 2. — Gornje cene veljajo za zdravo, suho tržno blago v sledeči hektolitrski teži pri pšenici 76 kg rži 70 „ ječmenu 58 „ ovsu 42 „ ajdi 54 „ Pri ikoruzi je dopustna 16% vlaga (temeljna vlaga). Za višjo ali nižjo vsebino vlage veljajo naslednji pribitki oziroma odbitki: ge na 100 kg teže 12% kg 4.100 pribitka 13 % 99 3.100 99 14 % 99 2.150 99 15 % 99 1.150 99 16 % temeljna vlaga 17 % kg 1.150 odbitka 18% 2.150 99 19 % 3.200 99 20% >> 4.250 99 21 % 5.250 99 22 % >> 6.300 99 23 % V 7.300 99 24% 8.300 99 25% » 9.350 99 26 % 11 10.350 99 27 % 11.370 19 28 % 1) 12.390 99 29 % )> 13.410 99 30% • 1) 14.430 99 Za primesi je dopusten nasled- nji odstotek: pri pšenici in rži 1 % pri ječmenu ali ovsu 2 % pri ajdi 2 % pri lanenem semenu 4 % Fižol ne sme imeti primesi. Za večjo množino primesi, nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor odstotkov primesi se ugotovi nad dovoljenim odstotkom. Člen 3. — Za soržico (mešanico pšenice in rži) se določi cena glede na razmerje pšenice in rži v mešanici. Člen 4. — Za priznano semensko žito se cene iz člena 1. zvišajo za 30%. Ljubljana 15. sept. 1943-XXI. Podprefekt-vikar: Dr. Peter David vati, so naslednje: zeljnate glave na drobno (pod 20 kg) 1.50 lire; kislo zelje 4; kisla repa 2.50; ohrovt 3; domača cvetača 3.35; nove kolerabice 3; nova repa brez listov 2; rdeča pesa brez listov 3; radič 3.70; glavnata solata 3.20; endivija 3; špinača 3.30; grah 3.60; stročji fižol 6.15; rdeča in bela redkvica 3; bučke 3.70; buče 2; kumare 2.90; kumarice za vlaganje (30 kom. na kg) 6; kumarice za vlaganje (125 kom. na kg) 9; novi krompir 2.10; rabarbara 4; šopek zelenjave za juho 0.50; peteršilj 4; nova čebula 2; šalota 3; česen 6; paradižniki 2.60; zelena paprika 3.60; rdeče korenje brez zelenja 3, osnažen hren 4; robidnice 6; maline 10; namizna jabolka 5; jabolka za kuho 3.30; hruške I. vrste 4.50; hruške II. vrste 3.30; domače breskve 5; slive in češplje 4; liter lisičk 4; kilogram jurčkov, zdravo in čisto blago, 12; jajca 2.50 komad. Kjer ni posebej naveden liter, Hrvatsko ministrstvo za narodno i gospodarstvo je izdalo posebne predpise za oddajo žita onih kme- S tovalcev, ki sami ne pridelajo dovolj žita za lastno prehrano. Namesto žita morejo ti kmetovalci oddati predpisane količine krom- S pirja, boba, fižola, leče ali prosa. V Zagrebu in okolici so letos obdelali 1600 jutrov zemlje, da bi imeli meščani zadosti povrtnine. Kakor poročajo, so letos pridelali v Zagrebu 10 milijonov kg povrtnine. Med Nemčijo in Švedsko je bil dosežen sporazum o smernicah za medsebojno trgovino v drugem polletju 1943. V švedskih gospodarskih krogih se priznava, da je Nemčija ; tudi v težkih vojnih razmerah dobavila vse blago, kakor se je zave-zala po trgovinski pogodbi. Z zelenjavo obdelana površina se je v Nemčiji povečala od 167.000 ha v l. 1940. na 313.000 ha v 1. 1942., torej za skoraj 80 odstotkov. Letos se bo ta površina povečala za nadaljnjih 6 odstotkov. Na Madžarskem je veletrgovina Iz zadružnega registra Višala se je Nabavna in prodajna zadruga v Planini pri Rakeku. Zadruga bo nabavljala svojim članom gospodarske in gospodinjske potrebščine ter obrtne izdelke in vnovčevala pridelke in izdelke svojih članov. Kmetijska zadruga, nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani je spopolnila svoja pravila in bo v bodoče tudi vskladiščevala in vnovčevala pridelke in izdelke svojih članov. M veljajo cene za kilogram. Opozar-1 ^na^iz P^e^moke. Trgovci jamo, da vse te cene veljajo samo ................... za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 15 na rožnem papirju. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Vis. komisariata, odseka za določanje cen, odobrena drugačna cena. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbi z dne 26. januarja 1942 št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358. Gostilničarski vestnik Majvišle cene na llublianskem živilskem trgu Z odlokom VIII-2 št. 364-19 je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino dne 18. t. m. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 20. septembra 1943 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plače- Likerji na vinski bazi — deblokirani Na podlagi že objavljenega dovoljenja (v 72. številki trgovskega lista« z dne 7. septembra 1.1.) sporočamo, da je Visoki komisariat z ozirom na podobno odobritev pristojnega ministrstva in z ozirom na utemeljena pojasnila proizvajalcev odločil, da se smatrajo likerji na vinski bazi, ki se nahajajo v trgovinah, za deblokirane in se lahko prodajajo, vendar pa je nadaljnja proizvodnja teh likerjev prepovedana. Finančni organi so o gornjem deblokiranju starih zalog obveščeni. Ponovno pa poudarjamo, kakor je zgoraj povedano, da je nadaljnja proizvodnja likerjev na vinski podlagi prepovedana. V teku pa je pri Vis. komisariatu tudi akcija, da se deblokirajo tudi stare zaloge žganja. Sindikat gostinskih obratov redbi ministra za oskrbo moko neposredno od oblasti. Ministrstvo upa, da bo s tem prodaja moke cenejša in hitrejša. Budimpeštansko trgovinsko sodišče je v nekem konkretnem primeru razsodilo, da izven borze kupljene delnice, torej nelegalno na črni borzi pridobljene delnice, ne dajejo pravice do udeležbe na občnih zborih družb. Razsodba je posebno važna, ker je bilo v zadnjem čalsu mnogo nakupov delnic na črni borzi. Predujmi francoskega državnega zaklada pri Francoski banki so se v letošnjem prvem polletju zvišali od 279 na 331 milijard frankov, obtok bankovcev pa je v istem času narasel od 383 na 434 milijard frankov. Znatno pa so se zvišali tudi francoski državni dohodki, in sicer od 146 na 191 milijard fr. V državnem blagajniškem poslovanju kljub temu ni bilo težkoč, ker sta bili popolnoma podpisani novi 10 milijardni posojili v juliju in avgustu. Osrednje vodstvo španske falange je izdalo nove predpise glede sindikatov. V bodoče se priznava sindikalnim organizacijam finančna samostojnost in tudi manjšim sindikatom. Sindikati tudi smejo pobirati manjše prispevke za svoje delo. V bodoče se bodo voditelji sindikatov volili. Čeprav bo letos Finska pridelala znatno več žita ko lani, bo vendarle morala še znatne količine žita uvoziti. Finska je zaprosila Nemčijo, da ji na račun pogodbenega kontingenta čimprej dobavi 100.000 ton žita. Nemčija je tej prošnji v znatni meri ustregla. Po statistiki, ki jo je objavil vodja Morganove skupine v »Satur. day Review«, so v 40 največjih ameriških podjetjih v letih 1940. do 1942, narasli: promet za 81 odstotkov, mezde za 96 odstotkov, davki pa za 193 odstotkov. Predsednik njujorške delniške borze je izjavil na nekem zborovanju bančnikov, da mora po vojni postati Newyork namesto Londona in Amsterdama glavni svetovni trg za mednarodni promet z efekti. V ta namen mora ameriško ljudstvo radevolje prevzeti riziko, ki je zvezan s kapitalnimi naložbami v inozemstvu. ! SPLOŠNA TRGOVSKA DRUŽBA Z o. z. LJUBLJANA BLEIWEIS0VA ITTBŠEVA) CESTA 33 lF Priporo č a se V. A. JANES delikatesna trgovina Ljubljana, Ulica 3. maja klobuCarna ..PAJK" Vam strokovno osna-ži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. — Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 38 Miklošičeva cesta št. 12 (Nasproti hotela Union) Ž! I U ml barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-8. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. manufaktura Ljubljana, Marijin trg KADIVC ANTON MANUFAKTURA LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št.l Fttr das Konsortium »Trgovakd itet«al* Vertag _ Za ^ormj >T^ove^ totc "m^cTT^ fjTSaSS riTirl^A^ MoSS”* Redattore: Aleksander Železnikar - Filr dde Druokem »Merkur« A. G. - Za HHkarno »MerKur«, a. a. rei m i