ite¥iika 47 • leto XXXyil • cena 12 din Celje, 13, oktobra 1983 MOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Zrnje v zemlio! Kakor boš sejal, tako boš ^el - to preizkušeno modrost in izkušnjo vedno znova ure- snič^ujemo. Lahko rečemo, da v borbi za kruh, zadnjih nekaj let tudi vse bolj uspeš- no. Tudi na Celjskem, ki je pretežno živinorejsko ob- niočje, saj kar 85 odstotkov vseh dohodkov v osnovni kmetijski proizvodnji prido- bimo prav v živinoreji. Letošnje zahtevne žetvene načrte smo uresničili in celo presegli. To pomeni, da smo lani dobro sejali. Sejali pred- vsem z voljo in prepriča- njem, složno in organizirano. Morda se je prav lani prema- knilo, da smo se prenehali deUti na pridelovalce in po- rabnike hrane, na kmetijske in nekmetijske občine ter predele, kajti vsi smo eno in drugo. Skupaj in organizirano, s strokovno in politično akcijo moramo sejati, da bomo mo- gli tudi čim več požeti. UM Kljub uspehom še nekatere no¥e težave To je sporočilo iz Gorenja, kjer so septembra zabeležili za 44 odstotkov večjo povprečno proizvodnjo letos. Stran 4. Tam, kjer se Izpolnjujejo pričakovanja Reportaža iz celjske porodnišnice, ki jo objavljamo na 12. strani. S hIMml koraki k napreiJku z letečim uredništvom in ustnim časopisom NT smo bili gostje ljudi na Ponikvi pri Šentjurju. Nekaj utrinkov o tem boste lahko prebrali na sredinskih straneh. ^ Tvorno misel plenuma prenesti v bazo To nalogo Je med obiskom ¥ občini Šmarje posebej Izpostavil Andrej Marine v torek sta bila na delov- nem obisku v šmarski občr- ni predsednik CK ZKS An- drej Marine in izvršni se- kretar v predsedstvu CK ZKS Josip Košuta ter se te- meljiteje seznanila s poli- tičnimi, samoupravnimi in gospodarskimi razmerami v delovni organizaciji Kors in Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Komunisti Korsa so gosta seznanili s problemi, v kate- rih je 540-članski kolektiv in ugotavljali, da so v poldru- gem letu dni s kadrovskimi in organizacijsl<.imi spre- membami, pa tudi z učinko- vitejšim delom osnovne or- ganizacije zveze komunistov vendarle presegli nezavidlji- ve samoupravne razmere in uredili medsebojne odnose. Opozorili so tudi na prizade- vanja po povečanju produk- tivnosti, stimulativne] šem nagrajevanju po delu in po- večanju izvoza, da bi poveča- li rast proizvodnje. Andrej Marine in Josip Košuta sta se seznanila tudi z razmerami v Sleklarni Bo- ris Kidrič v Rogaški Slatini. V pogovoru z gostoma so ko- munisti tega 1400-članskega kolektiva poudarili, da so vsa njihova razmišljanja in njihova aktivnost usmerjena v povečanje izvoza, kar se odraža tudi v pomembnem naložbenem načrtu. V krat- kem bodo namreč v Steklar- ni pričeli posodabljati in de- loma tudi avtomatizirati proizvodnjo kristalnega ste- kla, kar naj bi ob povečani proizvodnji ročno izdelanih kristalnih izdelkov omogoči- lo, da bi se že leta 1986 pove- čal izvoz od zdajšnjih 6 na 16 milijonov dolarjev. Naložba bo po ocenah veljala 170 mi- lijonov dinarjev. DS Komunistom Korsa in po- litičnemu vodstvu šmarske občine je spregovoril tudi Andrej Marine, ki je ocenil pred dnevi končan plenum CK ZKS. Etejal je, da je bila 8. seja CK ZKS sicer izre- dno pestra v vsebini in oce- njevanju razmer, proble- mov in nalog, da pa je to razumljivo, ko gre za iska- nje poti, kako iz težav. Bi- stvenih idejnih razhajanj pa ni bilo, na seji se je izra- zila visoka stopnja idejne enotnosti komunistov. Prav to tvorno ozračje, je po- udaril Andrej Marine, pa bi bilo treba sedaj učinkovito prenesti tudi v samouprav- no bazo, ena prednostnih nalog pa je, da delovne ljudi seznanimo s programom dolgoročne ekonomske sta- bilizacije in njegovimi usmeritvami._ V Storah se bodo greli s paro v Štorah gradijo prvi del sistema za ogrevanje s toplotno energijo, ki bo omogočil uporabo indu- strijske pare Železarne Štore za ogrevanje sta- novanjskega naselja Li- pa. Gre za prvi tovrstni projekt v občini Celje, ki bo nared že do kurilne sezone. Zgrajen je že 200 me- trov dolg parovod od že- lezarne do Lipe, urejena je centralna podpostaja, v kateri se bo industrij- ska para spreminjala v toplo vodo. V kmetijstvu smo uspešni Tako Jo dokaj složno na posvetu kmetljcev ugotavljal tudi MS ZKS Celje Posvetovanje o uresniče- vanju kmetijskih nalog na širšem celjskem območju, ki ga je sklical medobčinski svet ZK Celje, je izzvenel kot redek prijeten in opti- mističen sestanek politič- nih in strokovnih ljudi in, kot smo jih navajeni sicer zadnje čase. Tako je posvet s kančkom humorja zaklju- čil tudi sekretar MS ZKS Celje Emil Roje, ki je ob po- moči Franja Lubeja vodil sestanek občinskih vodstev strokovno-političnih akti- vov za vprašanja razvoja kmetijstva na Celjijkem. Vsekakor je temeljna ugo- tovitev, da so strokovno-po- litični kmetijski aktivi po ob- činah za vprašanja kmetijske politike dobro izpolnili svoje poslanstvo, predvsem v tem smislu, da so lahko le s celo- vitim strokovnim in politič- nim pristopom vse zahtev- nejših nalog v kmetijstvu, dosegli takšne uspehe. Če- prav je koš problemov še ve- dno napolnjen, pa na drugi strani vendar odtehtajo uspehi območnega kmetij- stva, od katerih si najznačil- nejše pobliže oglejmo. Od lanskega podobnega posveta - bil je prav tako v oktobru - do letos, je mogo- če ugotoviti, da se je bistve- no povečala kmetijska proiz- vodnja, čeprav je bilo to do- seženo v težavnih razmerah gospodarjenja, ob lanskem ugodnem startu zaradi ugo- dnih vremenskih razmer ter kljub letošnji suši. Pri tem so mnoga cenovna neskladja med reprodukcijskimi mate- riali in končnimi kmetijski- mi pridelki spet pokazala neugodne škarje. Bistveno se je izboljšala sestava zemljišč v korist or- nim površinam, celo proti vsem pričakovanjem. Letos smo sicer zaradi suše dosegli manjši pridelek hmelja v Sa- vinjski dolini, manjši pride- lek domače krme pa se bo najbrž tudi poznal pri nadalj- njem razvoju živinoreje, ki je sicer značilna kmetijska usmeritev celjskega območ- ja. Kljub takšni usmeritvi, ki je plod dolgoletne in stro- kovne kmetijske politike, pa smo na Celjskem dosegli tu- di spodbudne rezultate v bit- ki za kruh. Na posvetu najodgovor- nejših ijudi za uresničevanje kmetijske politike v občinah v partijskih okvirih medob- činskega sveta zveze komu- nistov Celje pa je bila hkrati zelo jasno izražena skrb, ka- ko letošnjim podobne rezul- tate doseči tudi prihodnje le- to. Gnojila in pomanjkanje rezervnih delov, predvsem pa nenormalno povečevanje njihovih cen oziroma po- manjkanje, velikega optimi- zma za naprej ne dovoljujeta. K partijsko-strokovnim ocenam opravljenih kmetij- skih nalog kaže pod črto za- pisati jedrnato ugotovitev. uporabljivo tudi kot napotek za naprej. Res, bilo je v kme- tijstvu veliko doseženega, veliko je še notranjih in dru- gačnih rezerv, veliko več znanja bo še potrebno upora- biti za dvig produktivnosti v tej gospodarski panogi, hkrati pa doseči še več sode- lovanja na vseh ravneh in razdaljah. Vsa razprava je potrdila, da posameznik, ali posamezna občina, ne more doseči sama večjih rezulta- tov. Potrebno se bo še bolj dohodkovno, tehnično in iz- kušenjsko povezovati, (nadaljevanje na 5. strani) Delavski svet m debatnl krožek Predsednik začasnega KPO Gorenje SOZD Her- man Rigelnik je na seji delavskega sveta izrekel ostro kritiko, da morajo delegati priti na sejo do- bro pripravljeni ter da morajo osnovna vpraša- nja predhodno rešiti Ustrezne strokovne službe. Seja delavskega sveta ni debatni lu*ožek za re- ševanje morebitnih pro- blemov, kar se da nare- diti že v bazi. Sami di- rektorji s pomočniki v posameznih temeljnih organizacijah pa morajo tudi bolj konkretno so- delovati z bazo (delavci) ter ji tolmačiti, kakšna je situacija, ne pa, da se Večinoma pojavljajo v Pozdrav naših iiimaiajcev Iz Nepala se nam je spet oglasila celjska alpinistična odprava na Gaurishankar. »Po sedmih dneh (v petek, 30. septembra) smo prispeli v bazo. Težave so z nosači, zato tudi zamuda. Težka zadnja etapa čez 4000 metrov visok greben - potrel)ovali štiri dni, da smo spravili vse tovore čez in v bazo. 2. 10. smo postavili že prvi višinski tabor. Slabo vreme, vsi zdravi. Pozdrav, odprla!« Prispeli pa so tudi prvi vtisi našega novinarja Srečka Srota, ki jih lahko preberete na 12. strani te številke. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER 1983 Slaliilliaii^iia so predvsem deiania M običaj, da bi seja Centralnega komiteja ZKS tra- jala dva dni, čeprav hkrati tudi dolžina razpravljanja sama po sebi ne daje oznak zgodovinskosti. Šlo je za temeljit pogovor najvišjega partijskega telesa sloven- . skih komunistov o partijskih, političnih in gospodar- skih vidikih stabilizacije. Če je kaj zgodovinskosti pri vsem, jo kaže iskati zgolj v dolgoročni naravnosti in drugačnosti našega dnjžbeno-političnega in gospodar- skega razvoja. Drugačnost pa je v tem kontekstu miš- ljena zgolj kot opustitev mnogih starih napak. Povsem nehvaležna je vloga komentatorja, ki skuša v nekaj besedah zajeti drobce mnogih poudarkov, ki so bili izgovorjeni v teh dneh. Zato se bo naslonil le na dva Iz množice tistih, ki so prevevali referat predsed- nika CK ZKS Andreja Marinca. Prvi se nanaša na ugotovitev, da smo pogosto dopu- ščali ohranjanje izkrivljene zavesti in družbene prakse, da socializem zmore vse, da lahko prehitevamo razvoj, da, skratka, lahko živimo nad možnostmi. Podlaga za to sta bila prevelika zadolžitev in infla- tomo financiranje. Sedaj prihajajo računi za takšno ravnanje. Drugi poudarek pa drži v usmeritev, da je 8. seja CK ZKS skupna priprava na to, da bodo člani CKZKS, vsi organi, organizacije in predvsem vsi člani Zveze ko- munistov delovali med ljudmi in se skupaj z vsemi, ki jim je pri srcu to, kar smo dosegli do sedaj, in ki so pripravljeni soustvarjati boljše življenje, borili za do- sledno in demokratično spoštovanje ter pošteno ure- sničevanje dogovorjenega. Oba poudarka sta žlahtno komunistično jasna, od- prta, razumljiva kritična in samokritična in že samo v teh dveh poudarkih, sicer iztrganih iz celote, more vsak član zveze komunistov, vsak komunist, najti vpe- njalko za svoj ustvarjalni prispevek vsakdanjega rav- nanja in delovanja. Za takšno politično vpenjanje v stabilizacijske naloge pa sta potrebni znanje in uspo- sobljenost. Se ena resnica je prišla nič kolikokrat do izraza na osmi seji CK ZKS: administrativno določanje možno- sti za gospodarjenje ne more spodbuditi ne boljšega dela, ne večjega izvoza. Gospodarske zakonitosti mo- rajo prisiliti organizacije združenega dela za boljše delo, kajti niti administrativna, niti zgolj politična pri- sila se do sedaj nista kdo ve kako obnesli. Sprememb čez noč v družbi in gospodarstvu ne more prinesti niti tako temeljita stabilizacijska raz- prava slovenskih komunistov. To je mogel pričakovati le kakšen naivnež. Stabilizacije tudi ne bomo uresni- čili z ugotovitvami, besedami in prisegami ali pa z dokumenti. Uresničili jo bomo z dejanji, trdim in vztrajnim delom vseh in vsakogar in z odgovornostjo, ki jo vsak zase, za svoj poklic in družbeno dejavnost različno težko prevzema in nosi. Člani zveze komuni- stov imajo čast in dolžnost nositi večja bremena in večje odgovornosti. MITJA UMNIK. Bolje nagrajevati po delu ¥ žalski občini le bila ilelo¥na skupina RS ZSS Delo osnovnih organiza- cij zveze sindikatov Sloveni- je, ki jih je obiskala prejšnji teden delovna skupina RS ZSS, je sekretar Zdrav- ko Krvina ugodno ocenil. Še posebej je pohvalil pri- zadevanje osnovnih organi- zacij sindikata, da se opira- jo na lastne sile. Poudaril pa je, da je šibka točka delo- vanje delegatskega sistema. Le redkokdaj se namreč zgodi, da se stvari preko sindikata pojavijo tudi v zboru združenega dela. Poseben problem po vsej Sloveniji, in seveda tudi v žalski občini, je nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Tega nikakor ne znamo do- bro izpeljati, zato so toliko bolj vredna pohvale prizade- vanja, denimo v libojski ke- ramični industriji, čeprav je treba storiti vse, da teh stvari ne bi zamenjevali z raznimi oblikami socialnih pomoči. Premalo je storjenega tudi na področju združevanja de- la in sredstev. Bolj bi se mo- rali otresti vpliva bank, orga- nizacije združenega dela pa bi se morale bolj povezovati med sabo. Razčistiti kaže tu- di vlogo zborov delavcev ter delavskih svetov. Marsikje bi namreč radi, da bi o \'sem odločali le zbori delavcev. Toda za vsako malenkost ni treba sklicevati zborov de- lavcev, ki so povrhu marsik- daj le formalni. Delavski sve- ti morajo dobiti večjo oziro- ma pravo vlogo. Sicer pa so na dvodnev- nem obisku v glavnem raz- pravljali o aktualnih vpraša- njih, ki so bistvenega pome- na za naš nadaljnji razvoj, pri tem pa imajo pomembno mesto in vlogo prav sindika- ti. Tako so izpostavili vpraša- nja, kako sindikat obravnava pridobivEinje dohodka. Do- slej je bilo vse prevečkrat prisotno mnenje, da so se sindikati v preteklosti zavze- mali le za delitev dohodka, kar pa seveda ni res. Ko so govorili o sistemu nagrajeva- nja po delu, so menili, da je pri tem treba upoštevati tako tekoče rezultate dela kot tu- di re2ailtate minulega dela. Večina razpravljalcev se je strinjala, da delavci v združe- nem delu vse premalo razpo- lagajo z rezultati svojega dela. Tako na posvetu s pred- sedniki CX)ZSS in konfe- renc OO ZSS kot tudi na seji predsedstva OS ZSS Žalec so ugotavljali, da smo še pre- malo storili za utrjevanje od govomosti. Posebno poglav- je je delovni čas. Tu je še veliko problemov, pa čeprav se je večina organizacij zdru- ženega dela v občini odločila za začetek dela ob šesti uri. Težave se pojavljajo s prevo- zi na delo in pri otroškem varstvu, ki se začenja ob sed- mi uri. Pred vrati sq volitve v sin- dikatih. Nanje se je treba te- meljito pripraviti in izbrati takšne ljudi, ki st» pripravlje- ni delati. Skupna ocena pa je, da je politična situacija v žalski občini zadovoljiva. O tem govori tudi podatek, da v zadnjih dveh letih ni bilo niti ene prekinitve dela. JANEZ VEDENIK Zdravko Krvina je med drugim dejal: - Ce ste v skupščini politično ocenili, da potrebujete družbenega pravobranilca samoupravljanja, potem si ne smete pustiti soliti pameti od drugod! - Pri delavcih ni več rezerv za boljše delo. Treba pa je izboljšati organizacijo dela ter bolje izkoristiti strokovne kadre. - Poglejte, kaj se da storiti, da bi delavci s področja vzgoje in izobraževanja v vaši občini imeli boljše osebne dohodke. Nerazumljivo se mi zdi, da učitelj prejme 15.000 dinarjev plače, gospodarstvo v žalski občini pa je sora- zmerno močno. Prostovollno delo v podružbileni šoli v izhodiščih dolgoročnega programa razvoja naše druž- be smo zapisali, da mora pro- stovoljno delo dobiti večji pomen in večje razsežnosti kot do sedaj. Nekateri niso čakali na izhodišče programa in to obliko dela že enakovredno vključujejo v redno dejav- nost. Konkretno je prosto- voljno delo že tretje leto ne- pogrešljiva sestavina dela COS Frana Roša v Celju. Iz leta v leto dobiva nove raz- sežnosti, saj mnoge in- teresne dejavnosti vodijo in organizirajo prostovoljni so- delavci. To so predvsem starši, katerih otroci so učen- ci te šole. Vključeni pa so tudi drugi. Rdeči križ je s svojo dejav- nostjo prisoten na šoli že od prvega leta delovanja te Ce- lodnevne šole. Saj ravno ce- lodnevna šola daje velike možnosti, da že med mladi- no razvija solidarnost, vzaje- mnost in prostovoljno skrb za drugega človeka. V resnično samouprav- nem dialogu med starši in vodstvom šole so izžarevali aktivnost, volja in pripravlje- nost, da starši sodelujejo pri reševanju problemov šole in da šolo še bolj odprejo pro- stovoljnim sodelavcem, po- sebno iz vrst staršev. Tako bi starši, ki so včasih preveč oddaljeni od šole imeli mož- nost enakovredno sodelovati v procesu vzgoje na šoli. Bogastvo znanja in izku- šenj delovnih ljudi in obča- nov" dobiva v takšni obliki nove možnosti, da postane vsebina naših družbenih pri- zadevanj pri podružbljanju šole. Organizacija Rdečega kri- ža kot najširša organizacija prostovoljnih članov, ki je že do sedaj imela veliko sinoni- mnih prostovoljnih sodelav- cev in darovalcev krvi, mate- rialnih dobrin, časa in pri- pravljenosti, dobiva novo vzpodbudo, da vključuje v svojo aktivnost še več pro- stovoljnih dajalcev znanja in izkušenj. Prepričani smo da COS Fran Roš ni osamljen primer in da tudi druge osnovne in srednje šole odpirajo vrata prostovoljnim sodelavcem. Verjetno pa so imena teh prostovoljnih sodelavcev premalo znana že v krajevni skupnosti, kaj šele širši druž- beni skupnosti. Mogoče je sedaj ugoden družben trenutek, da napiše- mo imena in priimke teh lju- di in jim damo vsaj malo priznanja za njihova prizade- vanja pri uresničevanju na- čel socialističnega humani- zma. ANTONIJA MARINCEK. V Socialistični zvezi morajo priti do Izraza In se usklajevati vsi Interesi Kako bo to svolo vlogo uresničila, le otNIsno tudi oa katkmsklb sprememb Smo sredi najživahnejših priprav na programsko volilne konference v SZDL. Na celjskem območju bodo ne- katere krajevne konference sklicali še ta teden, ostale do konca meseca, občinske konference pa med 16. in 24. novembrom. Štiriletno obdobje, na katerega se pripravljamo, zahteva poleg organizacijskih priprav pred- vsem veliko odgovornost do prave vsebine, ki mora odražati današnja stabilizacijska prizadevanja naše družbe, in do premišljenih kadrov- skili sprememb, ki edine lahko zago- tove, da bo SZDL uresničila svojo frontno vlogo. 2e organizacijske priprave so obsež- ne. O delu SZDL bodo spregovorili na zborih občanov po uličnih odborih, va- ških in rejonskih odborih ter krajev- nih skupnostih, vse družbenopolitične organizacije, družbene in društvene organizacije, ki volijo svoje delegate v krajevne, občinske in republiško kon- ferenco SZDL. »Vsebina dela v SZDL ne more biti drugačiia od vsebine časa, v katerem živimo,« je dejal predsednik medobčinskega sveta SZDL Jože Ve- ber. To pa so cilji dolgoročne gospo- darske stabilizacije, to so naloge, ki iz nje izhajajo, pa naj gre za celovito ob- veščanje, za smotrno gospodarjenje s prostorom in stanovanjskim fondom in za stabilizacijske programe od kra- jevnih skupnosti in temeljnih organi- zacij združenega dela do občin. Iz preteklih štirih let izvira vrsta iz- kušenj ia problemov. O njih bo treba temeljito spregovoriti, pa naj gre za delovEinje komunalnega sistema ali delegatsko odločanje. Kadrovske priprave so izredno po- membne. Od ljudi v konferencah SZDL, njenih organih in oblikah dela je v največji meri odvisno, v kolikšni meri se bodo tudi odražali in usklaje- vali vsi interesi. Zamenjala se bo sko- raj polovica članov krajevnih in občin- skih konferenc, evidentirana je bila vrsta ljudi, ki so sposobni prevzeti na- jodgovornejše funkcije, večinoma so že bUi izvoljeni delegati za krajevne in občinske konference. V vsaki občini bo potrebno oceniti oblike in metode dela ter tudi v svetle in koordinacijske odbore premišljeno vključevati nove ljudi. Na predsedstvu medobčinskega sveta SZDL so že us- klajevali predloge delegatov za repu- bliško konferenco. Da bo odločitev prava, pripravljajo oceno delovanja dosedanjih delegatov in šele potem se bodo odločali, za katere svete in koor- dinacijske odbore bodo predlagali spremembe. Pretoga pravila Igre? Predsedstvo občinske konference SZDL je pomembno mesto usklajeva- nja, so ugotavljali v Celju, ko so raz- pravljali o sestavu orgeinov konference in njenega vodstva, kakršnega bodo dali v javno razpravo. V pripravljenem predlogu je večina članov predsedstva moških srednjih let iz ožjega območja Celja, članov Zveze komunistov, niso iz gospodarstva, so poklicni družbeno- politični ali poslovodni delavci. V raz- pravi so bila mnenja silno raznolika, od tega, da je taka sestava premalo odprta, da v njej ne morejo priti do izraza različni interesi pa do tega, da predsedstvo ni in ne more biti parla- ment ter, da so ključi o razmerjih ne- sprejemljivi. Predsedstvo mora biti ta- ko, da bo vzbujalo zaupanje v bazi in se iz nje napajalo. Pravice in dolžnosti članov predsedstva imajo tudi pred- sedniki svetov in koordinacijskih od- borov pri občinski konferenci, ki jih je v Celju kar 36. Z njimi se tudi očitana kadrovska razmerja spreminjajo. Prav tako je res, da je trideset predlaganih članov predsedstva v njem ali po svo- jem položaju, ali pa so jih izbrali v krajevnih konferencah. Precejšnjega dela sestave članov tako sploh ni mo- goče spreminjati, ker so pač takšna pravila igre, oziroma so odraz razmer v krajevnih konferencah. Opozorilo, da iz predsedstva ustvarjamo forum, torej ravno tisto, kar nočemo, kljub vsem možnostim napajanja iz baze, ne sme- mo preslišati. Na vse to sedanje pred- sedstvo opozarja tudi krajevne konfe- rence, kako pa bodo ugotovitve upo- števali, bomo videli v začetku novem- bra, ko bodo razprave v krajevnih kon- ferencah zaključene. MILENA B. POKIJC Ob prazniku delovne zmage v velenjski občini so proslavili 8. oktober kot spomin na noč iz 7. na 8. oktober leta 1941, ko je skupina partizanov za ne- kaj ur osvobodila Šoštanj kot prvo slovensko ozem- lje med vojno. Šoštanjča- ni praznujejo ta dan kot krajevni praznik, vsi v Ša- leški dolini pa tudi kot občinskega. Letošnje praznovanje je bilo izključno v znaku številnih delovnih podvi- gov, za katere so velik de- lež prispevali tudi občani s prostovoljnim delom in prispevki. Pri tem gre iz- dvojiti štiri najpomemb- nejše pridobitve: toplifi- kacijo v KS Desni breg v Titovem Velenju in KS Konovo (vsaka hiša je pri- spevala po 350 udarni- ških ur), novo cesto v Be- le vode in nov vodooskrb- ni sistem Ljubija na Gr- movem vrhu pri Florja- nu. S tem je vsaj zaenkrat rešeno veliko pomanjka- nje pitne vode za Šaleško dolino. Ob prazniku so bila po- deljena tudi priznanja, pripravljene razne kultur- ne in športne prireditve, vse skupaj pa je izvenelo v eni Scimi misli: prazno- vali bomo lahko, če bomo dobro delali! TV Nared za kurilno sezono V celjski občini je 23 kuril- nic, ki ogrevajo okoli 5500 družbenih stanovanj. Tik pred začetkom kurilne sezone so re- zervoarji in deponije teh kuril- nic polni. S te plati torej težav ni, četudi bo treba marsikje že med zimo Zcdoge obnoviti. Več je v tem času tehničnih težav. Povzroča jih rciznovrstnost ogrevalnih sistemov in kot- larn, posebej pa še ogrevalno omrežje, ki je marsikje dotra- jano. Lani je stanovanjska skup- nost obnovila omrežje v Novi vasi in na Otoku. Letos bodo omrežje krpali še na Hudinji in na Lavi. Vse bolj pa je v ospre- dju razmišljanje o tem, da bi zaradi teh težav v naslednjih letih vendarle poenotili ogre- valne sisteme in da bi hkrati s tem ustanovili delovno organi- zacijo, ki bi skrbela za raciona- len in dobro vzdrževan sistem ogrevanja stanovanj v Celju. Misel je na mestu, kajti prav tehnične težave pri ogrevanju povzročajo največ negodova- nja stanovalcev in tudi največ odklanjanj plačevanja stro- škov za ogrevanje. Lani, ko je bilo treba zagotoviti 90 milijo- nov dinarjev za ogrevanje sta- novanj, je ostalo neporavnanih plačil za 1,3 milijone dinariev- Največ težav je bilo v Kajuhovi ulici 7, kjer so zaradi slabe izo- lacije hiše in zaradi nje vedno prenizke temperature v stano- vanjih, stanovalci pogosto od- klonili plačilo. DS 3. OKTOBER 1983 mmsm NOVI TEDNIK - STRAN 3 K mozirskem zdravstvu škriplje, delegati pa so v veliki zadregi občinska zdravstvena nupnost Mozirje se že ne- Lj let ubada z gmotnimi te- j^yami- Letos pa je še težje, )^ so izpadla sredstva re- rtubli^l^^*^ solidarnosti v viši- Jj 5.775.000 din, pa tudi si- je dotok sredstev slabši, predračun izdatkov je bil ^veda narejen tako, da je vključeval republiška sred- stva, zato je bila že začetna ^g2položljiva vsota za toli- ko manjša. Seveda je odveč poudarjati hitro naraščanje jen med letom, ki seveda potegne za seboj potrebo po večjih vsotah denarja. Že v samem začetku leta 50 bili delegati seznanjeni, £la za predviden obseg zdrav- stvenega varstva manjka okoli 6,000.000 din. Uresni- čenje prihodkov je do konca junija doseženo z 52,3%, iz- datkov pa z 57,7%. Čeprav pomeni v strukturi izdatkov dmžbenih dejavnosti v obči- ni, delež za zdravstvo kar 52%, pa kot rečeno, zbrana sredstva ne pokrijejo izdat- kov. Do konca leta pa, kot menijo poznavalci, bo manj- kalo kar lep kupček denarja. Na zadnji seji obeh zborov skupščine občinske zdrav- stvene skupnosti Mozirje so se delegati znašli pred izre- dno težko nalogo, ko je bilo treba sklepati o valorizaciji dovoljene porabe in o reba- lansu finančnega načrta za leto 1983. Že ob opisanem stanju manjka za pokritje re- dnih izdatkov OZS v polletju okoli 10.000.000 din. Kako ob vsem tem najti sredstva za valorizacijo? Možno je torej le zmanjševati obseg zdrav- stvenega varstva, kar pa bi seveda pomenilo velik korak nazaj. Nekateri delegati so predlagali, da bi kazalo ob takšnih ugotovitvah poskr- beti za učinkovitejšo preven- tivo, drugi so predlagali ostrejši nadzor nad korišče- njem bolniškega staleža. Spet je bilo slišati, da bi ob takšni sestavi prebivalstva, ko pride na dva zaposlena en upokojenec, morali potrkati na republiko za ustreznejšo delitev solidarnostnih sred- stev, nekateri delegati pa so opozarjali na ostrejše kriteri- je pri predpisovanju zdravil. Dejstvo je, da se ob takš- nem stanju ni bilo mogoče pogovarjati o valorizaciji, za- to so delegati sklenili opozo- riti izvršni svet skupščine občine Mozirje na žgoče pro- bleme in na potrebo, da se vprašanje zdravstva v občini rešuje širše. Delegati so na- mreč nemočni, ko gre za za- gotavljanje sredstev, ki so poleg tega še s predpisi dolo- čena. Spričo stanja v našem gospodarstvu je seveda tež- ko pričakovati dodatne obre- menitve delovnih organiza- cij. Glede na upadanje realne življenjske ravni, pa ne kaže prevaliti še dodatnih bremen na pleča koristnikov. Tako gre za zagato, iz katere bo treba najti izhod. Razumljivi so zaht.evki po višjih cenah zdi-avstvenih in drugih storitev, saj poznamo divjanje cen, sestavljalci predpisov pa so najbrž mora- li ob pričetku leta vedeti, da ne bo mogoče držati cen na dovoljenih vajetih. Delegati so bili enotni v oceni, da si splošno zdravstvo v dolini prizadeva iskati notranje re- zerve, da opravljajo dela v ta- kem obsegii, ki ne dopušča več vrzeli. Cas bi bil, da o resnem stanju v zdravstvu pomislimo vselej, ko iščemo pomoč v ambulantah, preu- darimo, če je obisk potreben, ali ne. A. V. Nesiravilno poročanle v sredstvih obveščanja so pisali, da so delavci v nekaterih delovnih organi- zacijah v Gornji Savinjski dolini prekinili delo, da bi uveljavili svoje zahteve po drugačnem delovnem ča- su. V zvezi s tem so nam v Elkroju pojasnili, da ni šlo pri njih za nobeno prekini- tev dela, pač pa za samou- pravno dogovorjen zbor de- lavcev, ki so ga podprle družbenopolitične organi- zacije kolektiva. Takoj, ko so delavci izrazili željo, da bi ustrezneje uredili delov- ni čas, so sklicali zbor de- lavcev za dopoldansko in popoldansko izmeno. Na enem izmed sestankov je sodeloval tudi predsednik IS SO Mozirje Franc Mi- klavc. Elkroj je pretežno ženski kolektiv, zato je bilo razum- ljivo prizadevanje »delavk, ki so najčešče matere in že- ne, da zaradi izmeničnega dela pričnejo delati ob 6. uri, saj na tak način po pol- danskem delu vendarle pri- dejo uro prej domov, kjer imajo še marsikaj za posto- riti. Zbora sta potekala po- vsem urejeno in ni bUo sa- movolje. Vodstvo delovne organizacije je z razumeva- njem podprlo predlog de- lavcev, ki so izrazili željo, da bi tako delali po vsej ob- čini. A. V. V Laškem bodo zgradili nov most Temellnl kamen bodo postavili v začetku novembra Po večletnih pripravah je končno podpisana pogodba med samoupravno interesno komunalno skupnostjo La- ško in temeljno organizacijo GIP Gradiš iz Celja 7.a priče- tek gradnje novega mostu čez Savinjo. Nov most v La- škem bodo oričeli graditi v začetku prihodnjega me- seca. 2e pred petimi leti so stro- kovnjaki s posebno študijo ugotovili, da je sedanji, več kot 120 let star laški most, nevaren za promet in da ga je potrebno nujno zamenjati z novim. Izgradnjo novega mostu so vnesli v srednje- ročni razvojni program obči- ne, pričetek gradnje pa so vključili v letošnje planske dokumente. 2e lani so pri komunalni skupnosti ustanovili odbor za izgradnjo 'mostu, ki je opredelil tudi način združe- vanja sredstev za to drago in- vesticijo. Vse delovne organizacije z območja SKIS Laško že od 1. januarja združujejo sred- stva po 2,5 odstotni stopnji od bruto osebnega dohodka zaposlenih. Tako bodo zbrali 62 odstotkov vseh potrebnih sredstev, ostalih 38 odstot- kov pa bo zbralo devet de- lovnih organizacij z levega brega Savinje, ki so najbolj odvisne od prevozov čez most. Most bodo gradili v dveh delih. Najprej bodo ob sta- rem mostu pričeli z gradnjo desnega pasu, ki naj bi ga zaključili do maja prihodnje leto, nato bodo drugi pas do- gradili do 29. novembra, prav tako že v prihodnjem letu. Izgradnja novega mostu bo potegnila za sabo še dru- ge spremembe, ki jih predvi- deva zazidalni načrt občine. Na desnem bregu bodo po- drli staro gostišče Hum in zgradili novo, ob avtobu- snem postajališču bodo zgra- dili novo avtobusno postajo ter uredili parkirišče. Na le- vem bregu pa bodo razširili in uredili cesto do Pivovarne ter semaforiziVali križišče ob mostu. VVE Solidarnost in znanje odpirata in krepita trdna pota razvoja v Ločah in Draži vasi so občani konjiške občine v so- boto slavdi občinski praznik. S številnimi delovnimi zma- ^ zadnjega obdobja so ta- te obeležili spomin na tisti II oktober leta 1942, ki spo- minja na drzno in uspešno akcijo borcev Pohorskega bataljona. Ti so v Boharini nad Zrečami izpraznili trgo- vino, kasneje v borbi nad Re- snikom pa zaplenili 'sovraž- niku orožje in municijo. V ta tiamen so na sla\Tiostni seji zborov skupščine občine v Ločah podelih tudi domicil ni. bataljonu III. brigade VDV, medtem ko je bila vče- raj dopoldne na osnovni šoli v Vitanju, ki se bo odslej imenovala po tem bataljonu, krajša slovesnost. Rezultati gospodarjenja v organizacijah združenega. dela v konjiški občini so ohrabrujoči, je dejal slav- nostni govornik predsednik skupščine občine Tone Tumšek. Nič manj pa niso uspešni tudi na področju razvoja kmetijstva. Vse večja je skrb za neobdelano zem- ljo, za melioracije in komasa- cije. Do konca srednjeročne- ga obdobja bodo v konjiški občini izsušili 500 hektarjev zemljišč. K celovitemu raz- voju občine pa vse več pri- speva tudi turizem, pa ne sa- mo na Rogh, pač pa tudi kmečki. Domače znanje postaja vse bolj cenjeno. V soboto so zato podelili tudi nagra- de Inovator 83. Prejeli so jih: inovatorji iz Konusa: Martin Kene, Ferdinand Mestnik, Boeina Aleksan- der. Iz Cometa: Janoš Sel- mecij, Edi Einfalt in Jože Rančnik. Iz Kostroja: Lu- dvik Kidrič, Anton Zajko, Ivan Lopan, Zvonko Marzi- dovšek ter Franjo Regoršek in Vlado Jevšenak iz Mizar- stva Skala. Včeraj popoldne je bil za te in še 11 drugih inovatorjev sprejem pri predsedniku skupščine. Ncislednji dnevi bodo še v znamenju praznovanja. V manj razvitih in bolj oddalje- nih krajevnih skupnostih bodo odprli nove odseke moderniziranih cest, ki so prav tako kot dom v Draži vasi odraz prizadevnosti in soUdamosti krajanov. MATEJA PODJED V Cometovem tozdu opekarne v Ločah so predali namenu novo tkalnico. Klasična opekarska obrt namreč počasi odmira in potrebno je bilo razmišljati o novih možnostih proizvodnje. Izdelovali bodo tkanino na osnovi brezalkalnih vlaken, ki se ustrezno impregnirana, uporablja kot armatura za visokoturažne bruse. Te pa izdeluje Cometov tozd Coflex iz Zreč. ^**d tremi leti so v Draži vasi položili temeljni kamen za yOin krajanov in gasilcev, v katerem je našla prostor tudi 'epo urejena trgovina Dravinjskega doma. Več kot 4000 delovnih ur so vanj vložili prizadevni krajani, ki so danes ^Pravičeno ponosni na svojo zmago. Na pomoč pa so jim f^^Jskočile tudi številne organizacije združenega dela iz ločine. Objekt je odprl najstarejši krajan, 90-letni Ivan ^i^ic. POGLED V SVET S kovlnotehno Ob Zalivu še nevarneje Piše Jože SircelJ Od ponedeljka se je položaj spre- menil. Morebiti celo bistveno spre- menil. Na slabše, namreč, vsaj kar zadeva zvišanje temperature na enem najnevarnejših svetovnih, kriznih žarišč. Najbrž ste uganili, kje je to: na Območju Zaliva, kjer je največje sklenjeno naftno polje na svetu, od koder se oskrbuje z nafto dobršen del sveta in koder že četrto leto divja vojna med Irakom in Iranom. V ponedeljek so namreč franco- ski vojni piloti odpeljali pet lov- skih bombnikov super etendard na pot proti Iraku. Nekje med potjo so se menda ustavili, prepleskali fran- coske oznake in naslikali iraške. Potlej so letala prevzeli iraški pilo- ti, ki so se poprej 14 tednov urili na njih v Franciji. Kako more komaj pet bojnih le- tal tako močno zaostriti položaj? Zadeva je v tem, da so super eten- dardi letala posebne vrste, ki nosi- jo rakete exocet, te rakete pa so med najboljšimi na svetu za zade- vanje ciljev na morju. Tak cilj pa naj bi bil iranski otok Karg v Zali- vu, od koder ves čas vojne tankerji odvažajo nafto. Z izkupičkom od nje Iran finansira vojno, v kateri sicer ne zmaguje, vendar mu je v njej uspelo preprečiti iraškim divi- zijam globlji prodor na iranska tla, potlej pa izriniti iraško vojsko iz Irana. Medtem ko Iran torej nima fi- nančnih težav, pa jih Irak ima. Od začetka vojne se je iz naftno sila bogate države, ki je imela nekaj de- setin milijard dolarjev deviznih re- zerv spremenil v velikega dolžni- ka. Nadaljevanje vojne ga silno drago stane. S super etendardi naj bi zdaj - kot razlagajo njegovi francoski za- vezniki - tako močno zagrozil Ira- nu, da bi ta naposled privolil v po- gajanja o prekinitvi sovražnosti. V Iraku ob tem grozijo, da bodo napadli iranske naftne naprave, preprečili nadaljnji izvoz iranske nafte, izvoz, ki je skoraj trikrat več- ji od iraškega; slednji je prizadet zaradi blokade vodne poti Sat el Arab in zaradi prepovedi izvoza nafte po naftovodu skozi Sirijo. Iransko vodstvo s Homeinijem na čelu je večkrat javno in glasno opozorilo, kaj bo storilo, če bi Irak z novimi letali napadel otok Karg in druge iranske naftne naprave. Zaprli bi Hormuško ožino, kakih 50 kilometrov široko (oziroma ozko) morsko pot iz Zaliva v veliki svet, po kateri mora iti domala vsa naf- ta, načrpana ob Zalivu in v njem. Razlage in ugibanja, ali bi Iran sploh mogel zapreti ožino, so ra- zlične, kakor tudi ugibanja, kako dolgo bi bil Zaliv potem zaprt. To- da ker je nepopustljivost iranskega vodstva znana, ni dvakrat reči, da bi grožnjo uresničili ali vsaj posku- sili uresničiti. Tega pa se najbolj boje druge zalivske države, izvoz- nice nafte, s Saudsko Arabijo na čelu. Zdaj je predvsem odprto vpraša- nje, ali bo Irak samo izvajal pritisk z novimi letali in uporabo raket exoc€t ali pa se bo iranskih naftnih naprav v resnici lotil. V tem primeru je možno napove- dati, da bi se vojna razširila, da bi prenehala biti samo spopad med Iranom in Irakom. Ker pa je ob- močje Zaliva med strateško naj-- bolj kočljivimi na svetu, predvsem zaradi nafte, pa tudi zaradi bližine Sovjetske zveze, bi internacionali- zacija vojne neizogibno prinesla tudi nadaljnjo zaostritev odnosov med supersilama, med obema blo- koma. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 13^0iaOBERl983 Kljub uspehom še nove težave Septembrska fizična prolzvodnla ¥ Gorenlu le bila za 44 odstotkov večla kot v prvem polletlu letošniega leta Zadnja seja delavskega sveta SOZD Gorenje je po- stregla z vrsto ohrabrujočih rezultatov o ukrepih, ki so se jih pred meseci lotili z željo, da se izkopljejo iz na- stalih težav, istočasno pa tudi postregla z nekaterimi novimi ranami, ki jih bo treba čimprej zaceliti, da se ne bodo nevarno razširile in ogrozile doseženih dobrih rezultatov. Uvodno informacijo je po- dal predsednik začasnega KPO SOZD Gorenje Her- man Rigelnik z ugotovitvijo, da so trenutno na domačem tržišču večje težave z dobavo repromaterialov kot iz tuji- ne, kar dobro poteka. Razve- seljivo je tudi to, da je bila septembra fizična proizvod- nja za kar 44 odstotkov večja kot v poprečju v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Za takšne rezultate je več vzro- kov, predvsem pa vestnejši odnos do dela, disciplina, odgovornost in organizacija dela. K temu je treba prišteti še pomoč tistih, ki sicer niso redno zaposleni v proizvod- nji, pa so vanjo prišli na udarniško delo. Z Gorenjem TGO in Promet servis se bo- do dogovorili, da bodo zago- tovih takšne pogoje, da bodo do konca leta zastavljeni program izpeljeili stoodstot- no, kar pa bodo nagradili z večjimi osebnimi dohodki. V tej smeri že tečejo razgovori in eden izmed njih je tudi danes (četrtek), kjer govorijo o nagrajevanju po delu v ce- lotnem Gorenju. V prvi polovici letošnjega leta so v SOZD Gorenje izvo- zih za 74 milijonov dolarjev, kar je za 34 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Takšen izvoz predstavlja 5,2 odstotka celotnega letošnje- ga slovenskega izvoza. Tako je letos vsak zaposleni v SOZD Gorenje »izvozil« za 2685 dolarjev. Sicer pa so letos za 100 dolarjev uvoza izvozili 160 dolarjev, kar je tudi bolje kot lani, ko je bilo to razmerje ena proti ena. Dobre rezultate pa moti nekaj lepotnih napak, ki so se pojavile v zadnjem času. Tako je poseben problem Gorenje Tiki, kjer je trenut- no mirujoče staiije, se pa bo po vsej verjetnosti do konca leta poslabšalo. Možnosti za zmanjšanje izgube so majh- ne. Razveseljivo je, da je iz- guba v Gorenje TGO v upa- danju. V Gorenje Varstroj je trenutno zadovoljivo, vse pa kaže, da se bo stanje do kon- ca leta poslabšalo. Nove rane se odpirajo tudi v tujini, še po.sebej v Grčiji in Milanu v Italiji, kjer so vodilne delav- ce že zamenjali ter pripravili sanacijske programe za reši- tev potapljajočili bark, z že- ljo, da se ne ponovi kakšne Korting... Temeljna usmeritev v pri- hodnjem letu bo povečanje iz\'oza na konvertibilno po- dročje. V Gorenju so še šte- vilne notranje rezerve ki jih je treba kar najbolj izkoristi- ti. Kjer bo možno bo treba uvesti tretjo delovno izme- no. V prihodnjem letu naj bi fizični obseg proizvodnje po- večali za 9 do 10 odstotkov. Vsi v skopu SOZD Gorenje (razen TGO) bodo morali pri- hodnje leto povečati izvoz za najmanj 25 odstotkov. TONE VRABL Spregovorili so tudi o več- jem problemu izgoibljenih de- lovnih ur. Teh je kar za 8,5 odstotka, to pa pomeni pri 17.500 zaposlenih, da vsak dan ne pride na delo 1500 delav- cev. Vzrokov za takšen izpad je več, seveda pa bo to črno točko treba čimprej, če že ne odpraviti, vsaj omiliti, saj krni doseganje še boljših re- zultatov. Riše Bori Zupančič Delo v boljših razmerah Delavke šmarskega Topra v novih prostorih z reorganizacijo v delovni organizaciji Toper Celje je bila leta 1978 ustanovljena temeljna organizacija v Šmarju pri Jelšah, pred tem je bil to Toprov obrat. Z or- ganizacijsko spremembo pa se delovni pogoji zaposlenih delavk v tej šmarski temeljni organizaciji niso spremenih. Se danes poteka delo v ne- primernih prostorih, v veliki utesnjenosti, v^ dotrajani zgradbi sredi Sniarja. Kaže, da se bo v kratkem le obrnilo na bolje. V sodelovanju z gasilskim društvom Šmarje pri Jelšah, občinsko skupščino Šmarje in njenimi družbenopohtič- nimi organizacijami ter z de- lovno orgcinizacijo Toper Ce- lje so se lani jeseni pričeli razgovori, katerih rezultat naj bi bil izboljšcinje delov- nih pogojev v šmarski te- meljni organi2:aciji Topra. Dogovor je bil sklenjen in šmarski gasilci so bili pri- pravljeni temeljni organiza- ciji odstopiti del prostorov novega gasilskega doma, ki je trenutno pred koncem iz- gradnje. V teh prostorih bo šivalnica, v sedanjih pa bodo prihodnje leto organizirah h- kanje ter s tem pridobili še zadnjo fazo proizvodnje žen- skega perila, trenerk in športnih oziroma klasičnih majic. Strojnega parka vsaj na začetku ne bodo obnav- ljali, pozneje pa nameravajo proizvodnjo oziroma tehno- logijo nekoliko posodobiti. Naložba, ki znaša okrog 20 milijonov dinarjev, bo za- ključena do konca novem- bra, otvoritev pa bo predvi- doma dcin pred Dnevom re- publike. Ker v temeljni orga- nizaciji Topra v Šmarju do- bro delajo in gospodarijo bo ta delovna zmaga toliko več vredna. MARJELA AGREZ Vsak dan odsotnih 650 dela¥Gev v Sloveniji je povprečno vsak dan v bolniškem sta- ležu 4,81% delavcev, v žal- ski občini pa kar 5,48%, ali 0,30 odstotka manj kot v celjski regiji. To pomeni, da je vsak dan z dela odsot- nih 650 delavcev. Z največ- jim staležem se srečujejo tam, kjer so pogoji dela naj- težji: V Lik Savinja v Šem- petru, Gradnji v Latkovi vasi. Keramični industriji Liboje, Ferralitu in Jutek- su. Precej je delavcev, ki so zares potrebni invalidske upokojitve. Res pa je, da bi se bolniški stcdež lahko precej zmanjšal, če bi v or- ganizacijah združenega de- la izvedli notranje premike delavcev na druga delovna mesta. JANEZ VEDENIK Novi imenovanji v LB Člani izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje so soglašali s predlogom o imenovcinju Davorina Skrinjariča za vo- djo bančne ekspoziture Šmarje pri Jelšah ter Veko- slave Mesaric za vodjo ek- spoziture Slovenske Konji- ce. Obe imenovanji sta za dobo štirih let. ______________________. MR Kmalu seje skupščin SIS družbenih delavnosti v času od 2. do 11. novembra bodo v Celju seje skupčin vseh devetih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za celjsko občino. V središču pozornosti teh sej bo seveda vprašanje, kje in kako je še možno doseči gospodarnejše ravnanje v družbe- nih dejavnostih. Gre torej za vprašanje, ki postaja čedalje bolj aktualno. Zato bodo na zasedanjih med drugim spreje- mali dopolnitve samoupravnih sporazumov o temeljih pla- nov za obdobje 1983-85, ocenili gibanje sredstev skupne porabe in v tej zvezi poslovanje interesnih skupnostih v devetih mesecih letos ter razpravljali in odločah o ustahtve- nih prizadevanjih v interesriih skupnostih v letošnjem in prihodnjem letu. MB Prišla je tetlo Jesen Prišla je lepa in bogata, vesela. Prišla je med otroke kot že precej let nazaj. In tudi tokrat ob sodelovanju z Ljubljansko banko Splošno banko Celje. Sicer pa, kar prav, saj jesen ni samo tista, ki prinaša le jabolka in hruške, sladko grozdje, kostanj pa tudi korenček, repo, zelje in še kaj, marveč je to tudi čas, ki opozarja, da se je treba pripra- viti na zimo. Torej, tudi poudarek na varče- vanju. Otroci v WU Anice černejeve v Ka- juhovi ulici pa vedo, kaj se pravi varčevati. Dobro tetko so pričakali z velikimi očmi, polni radovednosti po velikem dogodku, živahni in tudi srečni. Pa ni prišla sama. Kmalu za njo je prišlo Strašilo, ki pa vendar ni bilo tako strašno, da bi vzbujalo strah. In na koncu koncev so se kot lutke predstavili še medvedek, zajček in miška. Lepa pred- stava, v kateri so sodelovali prav vsi. Naj- bolj glasni so bili otroci. Tudi najbolj ve- seli. Po tem uvodu je prišel na vrsto drugi del. Na travniku, tik ob vrtcu, so stale bogato obložene mize. Na njih pa vse jesenske dobrote. Veliko jih je bilo. Dovolj za vsa majhna usta. In kot se spodobi, so jih otro- ci »kupovali z dinarji«, ki so jih dobili v »bančni poslovalnici«, kar na prizorišču. V tem velikem veselju, otroški sprošče- nosti pa ni manjkala pozornost do celjske temeljne banke Ljubljanske banke. Tetka Jesen je temu kolektivu, v zahvalo za vso njegovo skrb do otrok, poklonila otroški izdelek. 400 tisoč hlač v izvoz v mozirskem Elkroju bodo letos izvozih kar 400 tisoč hlač. Do sedaj so jih okoh 245 tiso^' pravijo pa da bodo do konca leta plan izpolnili. Največ jih prodajo trgovcem v zahodni^ državah Evrope. Letošnji izvoz v Elkroju ni dosegel 170 milijonov deviznih dinarjev. sUki: Tudi v soboto so nalagali za trgovca iz Zvezne repubhke Nemčije. ^ TONE TAVCA^ 13. OiaOBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 5 V kmetijstvu smo uspešni (PJadaljevanje s 1. strani) Kmetijski dosežki v občinah na celjskem območju so različni, različ- jii so tudi problemi, s katerimi se ubadajo. Poskusimo strniti nekaj je- (Irnatib ugotovitev in načrtov, kot so jih na posvetu o uresničevanju kme- tijske politike posredovali najodgo- vornejši ljudje iz občin. V žalski občini so večanje kmetijske proizvodnje naslonili predvsem na do- ber in konkreten akcijski program, lastna surovinska osnova pa je bila ena od temeljnih izhodišč. Predstavnik jlmezada je poročal o gradnji farme za 400 pitancev v Zepini, v pripravi je gradnja faime za 250 krav v Zalogu, povečah bodo brojlersko proizvodnjo, farma prašičev v Pirešici pa je trenut- no v fazi »mirovanja«: čakajo na loka- cijsko soglasje. Dobro poteka akcija za komasacijo 610 hektarov južno od ce- ste Celje-Ljubljana od Kaple vasi do Vranskega, od tega bo pridobil druž- beni sektor 30 hektarov. Odločbe o ko- masaciji bodo izdane vsak čas. Žalčani priznavajo, da bi lahko ob naravnih pogojih bolj pospeševan ribogojstvo, prav tako jim kunčjereja še ni pognala pravih korenin. V šentjurski občini so načrt pospe- ševanja živinoreje in mlečne proisrvod- nje povečali za 12 oziroma 10 odstot- kov. Dolgoročno kmetijsko naravnani pa so skupaj s šmarsko občino na osnovi študije za razvoj Kozjanskega. Mnoge naloge iz te študije že uresniču- jejo, predvsem pri mehoracijah. Tako so letos v meliorirani Drameljski doli- ni pobrali že prvi pridelek koruze. V pripravi je melioracija v dolini Voglaj- ne, pri mini mehoracijah pa so dvakj"at uspešno uporabili marljive brigadir- ske roke. Gradijo devet kunčjih hle- vov in računajo z začetkom proizvod- nje v marcu 1984. Pospešujejo pridela- vo koruze, saj imajo s svojo živinorejo še vehke načrte. Konjičani se lahko pohvahjo z do- sežki pri mehoracijah, pr: večji tržno- sti pri žitih in dobri naslonitvi na last- no krmno osnovo. Lani so porabiU sa- mo 260 ton mineralnih gnojil (prej 1.200 ton), saj so pridelaU neprimerno več domače kakovostne knne. Ugo- tavljajo, da sicer tržna govedorejska proizvodnja stagnira, dejanska pa je večja za 15 odstotkov. Pomeni, da gre za odhod oziroma odgon živine iz obči- ne in območja. To ugotavljajo na podo- ben način kot v Srnarju pri Jelšah, kjer za Obsotelje in preplačevanje žive teže živali čez Sotlo razmišljajo malo dru- gače, kot smo jih bih navajeni posluša- ti. Namreč, če kmet dobi več denarja za svojo živino, ga spet vloži v razvoj lastne kmetije, torej tudi lastne občine in območja. Torej odhod živine čez Sotlo nima samo črne plati. Na Smar- skem bodo še bolj izkoristih doma pri- delano krmo, kmetijsko zemljo in hlevske zmogljivosti. Kmetijska proiz- vodnja pri njih je v porastu, največji cilj pa jim je, da iz zamočvirjenih zem- ljišč pridobijo 1.500 hektarov novih površin. Računajo še na dodatne mož- nosti, kot so ribogojstvo, vrtnarstvo in zelenjadarstvo, gojenje šampinjonov. Na Imenskem polju so pridobili čez 200 hektarov, na Pristovškem pa raču- najo prihodnje leto na dobrih 300 hek- tai-ov, farma za 800 pitancev, tudi izvozno zanimiva, bo postala lahko realnost. V laški občini so predvsem dobro zorali ledino kunčjereje na Celjskem, meliorirajo na Marofu, sama kmetijska zadruga pa si vrača zaupanje kmetov, ki ga je v preteklosti izgubljala pred- vsem zaradi zanemarjanja osnovne kmetijske proizvodnje. MITJA UMNIK NI dvoma - selem Vse za otrol^a potrebujemo! Bogata vsebina In visoka raven spremljajočlb priretlltev Včeraj se je v Celju izte- kel 7. jugoslovanski sejem Vse za otroka. Med razstav- Ijalci smo pogrešali znana imena, ki so že vrsto let va- bila s svojimi programi za otroke in prejela tudi šte- vilna priznanja. Kljub manjšemu odzivu delovnih organizacij pa pomen in ka- kovost sejma raste. To so Izkazali številni dobri in jrimemi izdelki za otroke in pa izredno skrbno pri- pravljene spremljajoče pri- reditve, ki jih je bilo letos več kot prejšnja leta. Nedvomno gre potrditi go- voru, ki ga je imela članica zvezne konference SZDL Zora Tomič ob otvoritvi le- tošnjega sejma, ko je dejala: »2e samo dejstvo, da smo se kljub mnogim težavam, ki so spremljale priprave na da- našnji dan, vendarle zbrali k otvoritvi sejma Vse za otroke gospodarski, pedagoški, so- cialni in zdravstveni delavci, starši, družbenopolitični de- lavci, predstavniki samo- upravnih interesnih skupno- sti iz vse Jugoslavije kaže, da je sejem utrdil svoje mesto med mnogimi sejemskimi prireditvami in da ima svojo vlogo v celoviti skrbi za zdrav psihofizični razvoj otroka v družini in družbi. Njegova 2:asnova se uresni- čuje, čeprav počasi. Postal je zborno mesto, na katerem se snujejo mnoge akcije za do- bro otroka, čeprav nekohko drugače, kot smo navajeni.« Ni dvoma, da je sejem v sedmih letih opravičil svoj obstoj in da so smernice de- lovanja te prireditve narav- nost idealno zastavljene, saj težijo k predstavitvi tistega, osvetili prav tej vzgoji, saj je bila planinska pionirska šola v Logarski do- lini letos izredno dobro obi- skana. Videh smo. da je za- res nujno potrebno, da vzgo- jimo že mladega obiskovalca planin v pravega ljubitelja tako gora kot tudi celotne favne in flore v teh krajih. Seveda pa je treba s to vzgo- jo nadaljevati tudi potem, ko postanejo ti pionirji mladin- ci in člani. Kajti le tako bo- mo vzgojiU planince, ki nam bodo v ponos.« Kar nekako samou- mevno je, da so planin- ske poti in tudi koče do- bre. Toda za vsem tem se skriva ogromno dela pla- nincev, ki skrbijo za vse to. Kako to organizirate v MDO Savinjska? Adi Vidmajer: »V glav- nem to delajo planinska društva, ki skrbijo za posa- mezne poti in koče. Ustano- vimo režijske odbore, ki pri- pravijo ves material za iz- gradnjo in potem pričnemo z delom. Kot podatek naj po- vem, da smo samo letos pla- ninci v regiji opravih več kot 16 tisoč prostovoljnih delov- nih ur. Tako so planinci iz Gornjega grada odprli kočo Pristava, solčavski planinci so preuredih kočo na Kle- menči jami. Naj ob tem ome- nim še otvoritev doma na Kredarici in za nas zelo po- membno kočo na Kamni- škem sedlu. Tudi na področ- ju markacij in nadelav poti so naša društva veliko nare- dila, tako da smo z letošnjim delom lahko povsem zado- voljni.« Alpinizem včasih sko- rajda ne uvrščamo med planinstvo, čeprav rav- no ta zvrst obiskovanja planin zahteva največ napora. Kako je s tem področjem? Adi Vidmajer: »Laiiko bi rekel, da je alpinizem, sol planinstva. Ce bi to primer- jal z ostalimi športi, bi obi- čajno obiskovanje hribov imenoval rekreacijsko delo- vanje, alpinizem pa bi uvrstil med \Thunski šport. Alpini- sti morajo namreč izredno veliko časa in ne- nazadnje tudi sredstev posvetiti temu. da lahko dosežejo vThunske uspehe. Zal tega pri nas še marsikdo ne razume. Poglej- mo samo celjsko odpravo \- him.alajsko pogorje. Večino sredstčv so zbrali s prosto- voljnim delom, da bodo lah- ko plezali v Himalaji, Mai-si- katera telesnokulturna skupnost pač nima pra\'ega razumevanja za tovrstno udejstvovanje. Menim, da bi morali alpinizem financirati iz sredstev za vrhunski šport. Toda ker to ni tako al- pinisti včasih ne dobe toliko denarja kot bi ga zaslužili za svojo dejavnost. Ko govorim o planinstvu moram omeniti tudi Gorsko reševalno službo, ki s svojo dejavnostjo nemalokrat^ po- sreduje v trenutkih in razme- rah, ki so za normalnega pla- ninca nedojemljivi. Zato bo- mo morali tudi v bodoče tej veji planinstva posvečati po- sebno pozornost, saj nikoli ne vemo kdaj jih bomo ra- bih.>. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER 1983 Osnovna šola »3. bataljon VDV« Vitanje Ob letošnjem občinskem prazniku Slovenske Konji- ce, 12. oktobru, je skupščina občine podelila domicil 3. bataljonu 3. brigade Voj- ske državne varnosti, isto- časno pa poimenovala Osnovno šolo po 3. bataljonu VDV. Ob ustanovitvi 3. brigade VDV je bil 10. septembra 1944 ustanovljen tudi 3. bata- ljon. Jedro kadra tega bata- ljona so tvorib pripadniki Saleško-mislinjske grupe VOS, med njimi je bilo tudi precej borcev iz tega dela Pohorja. Borbeno področje za delovanje 3. bataljonu med vojno je bilo Pohorje s Saleško-mislinjsko dolino. Zato ni slučaj, da se je v vrstah tega bataljona borila petina borcev s področja se- danje občine Slovenske Ko- njice. 3. bataljon je izvedel števil- ne akcije na tem področju sedanje konjiške občine. Učni zbor Osnovne šole Vitanje si je zadal nalogo po- drobneje proučiti in sezna- njati mladino bodočih gene- racij z zapletenimi nalogami, ki jih je slovensko partizan- sko vodstvo zaupalo enotam VDV. Vojska državne varno- sti je bila namreč slovenska posebnost z mnogimi nalo- gami boja proti prikritim so- VTažnikom, proti gestapov- cem in vohunom, proti oku- patorjevim vrinjencem, po- magačem in izdajalcem. \TDV je izvrševala odgovor- no nalogo zavarovanja razvi- jajoče se ljudske oblasti, po- verjeništev OZNA, KP in OF. Ob opravljanju teh nalog so se borci VDV usposabljali za naloge, ki so jih čakale in so jih morali prevzeti po osvoboditvi. Učitelji in učenci Osnovne šole Vitanje se bodo seznani- li tudi z delovanjem VOS na Slovenskem. Ta je bila pred- hodnica VDV. VDV je prev- zela dragocene izkušnje in kadre VOS. VDV pa je bila pomembna tudi za kasnejšo izgradnjo NO..Kakor je VDV črpala bojne izkušnje in ka- dre od VOS, tako je sama po- stala kasneje osnova za iz- gradnjo KNOJ. Bojna pot VDV se je nadaljevala preko KNOJ še nekaj let po konča- ni vojni. Po deželi so se poti- kale posamezne skupine voj- nih zločincev, ki se niso ho- teU predati roki pravice in so še naprej počenjali zločine nad nedolžnim prebival- stvom. Potrebno je bilo za- ščititi mimo graditev poru- šene domovine. Poimenovanje Osnovne šole Vitanje ima namen ohraniti trajen spomin na borce 3. bataljona 3. brigade VDV. Ob tem imenu in spo- minu pa naj bi vzgajali pri mladem rodu vse tiste last- nosti, ki so bile svete pripa- dnikom te enote. V vrste VDV so bili sprejeti samo preizkušeni borci, ki so svo- jo predanost revoluciji doka- zali v boju. Ti so bili bre- zmejno vdani interesom do- movine, domovini delovne- ga ljudstva. Tekmovali so v borbenosti in v natančnem izvrševanju dobljenih nalog. Med seboj-pa so gojih neo- majno tovcirištvo, spoštova- nje in pomoč. Skromnost in poštenost pa so^ bile vrline, ki so odlikovale te borce. Na te lastnosti pa je danes še po- sebno potrebno opozarjati. Največja zahvala in oddol- žitev padlim in žrtvovanim za zavarovanje pridobitev NOB in ljudske revolucije bo poimenovanje šole po tej slavni partizanski enoti in s tem prenašanje na mladi rod svojstvo borcev te enote. FRANJO MAROŠEK Memorlal Sonje Aškerc Društvo invalidov Laško bo v nedeljo na Smohorju pripravilo planinsko, rekrea- tivno in športno srečEinje za svoje člEine, sosednja tovrst- na društva in pobrateno društvo Ljubljana-Moste- -Polje v okviru MEMORIA- LA SONJE AŠKERC 83', s pričetkom ob 10. uri na Smo- horju. V ta okvir so vključili poleg tovariškega srečanja še družabne igre in športna tekmovanja. Prireditev poteka ob oblet- nici smrti Sonje Aškerc, ak- tivne članice tega društva, in jo društvo namerava izvajati vsciko leto. Pa še to: zbirno mesto je pred domom Duša- na Poženela v Laškem do 8. ure zjutraj. Za vse tiste, ki poti na Šmohor ne bi zmogli, pa so pripravili tudi posebne prevoze. VLADO MAROT Janko Llška Poln delovnih načrtov je v svojem 75. letu za vedno omahnil naš šentjurski rojak, slavist, profesor Janko Liška. Šolal se je na osnovni šoli v Šentjurju, gimnaziji v Celju in na univerzah v Ljubljaniin Pragi. Štejemo ga v skupino šentjurskih izobražencev, ki je že leta 1932 začela v kraju s protifašistično in levičarsko propa- gando; takrat je bil profesor na celjski gimnaziji, iz katere je bil po kazni premeščen v Mursko Soboto. Vojno je preživljal kot izseljenec v Smederevu, kjer se je tudi priključil k osvobodilnemu gibanju. Po osvoboditvi je bil član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, ki jo je vodil Edvard Kardelj. Več let je bil direktor gimnazije v Murski Soboti, direktor gledališča v Ljubljani, dolgoletni predsednik republiške ljudske prosvete in sodelavec Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, odkoder je odšel v pokoj. Seveda z upokojitvijo s svojo publicistično dejavnostjo ni prenehal. Bil je urednik knjižic ČZP Komunist, ki jih je uredil celo vrsto, ure- dnik slovenske izdaje Titovega življenjepisa, urednik ene izmed rubrik v Komunistu itd., itd. Mnogo je prevajal iz češčine v slovenščino in obratno. Janko je izredno rad in zelo pogosto prihajal v svoj rodni Šentjur, ki ga je nadvse cenil in bU vesel sleher- nega napredka v kraju. Sodeloval je pri izdaji knjižice »Šentjur skozi borbo v svobodo«, skupno z Marjanom Žagrom pa je uredil knjižico »Ob odkritju spomenikov skladateljem Ipavcem«. Bil je eden izmed pobudnikov postavitve spomenikov Ipavcem in otvoritve Ipavče- vega muzeja. Zadnja leta je z vso prizadevnostjo in zagnanostjo urejal Zbornik šentjursko-šmarske občine z naslovom »Svet med Bočem in Bohorjem«. Žal izida tega svojega velikega dela ni dočakal. Šentjurčani smo pokojniku hvaležni za vse lepo in dobro, kar je s svojo publicistiko storil za kraj, prebi- valci in bralci bodočega zbornika obeh občin pa za pobudo in veliko uredniško delo. ERNESTREČNIK Alarm za kužno znamenje! Kužna znamenja so del pomembne zgodovinske in kulturne zakladnice na Slovenskem. Eno takšnih je tudi znamenje v Ljubiji pri Mozirju, ki pa žal prav sedaj daje bolj žalostno podobo, da ne rečemo kar propadajočo. Zob časa ga je načel, po svoje pa ga je letos obdelal še nek udeleženec v prometu. Vsekakor zime znamenje brez ustreznega popravila ne bo preživelo, kar bi bila nepopravljiva škoda, pa tudi kulturno spomeniška nemarščina. Da je znamenje v Ljubiji pri Mozirju potrebno popravila vedo tudi v celjskem zavodu za spomeniško varstvo, vendar imajo težave z iskanjem gradbenega strokovnjaka, ki bi znamenje po njihovih zahtevah tudi popravil. Upajmo, da ga bodo kmalu našli, vsaj pred zimo in mrazom. Pa, da se ne bo zataknilo še pri denarju! MITJA UMNIK Več telefonskih priključkov v 2alcu, Polzeli In Preboldu v žalski občini imajo šte- vilne probleme pri oskrbi s pitno vodo ter s kanalizaci- jo, nič manjši pa niso pro- blemi s telefonijo. Še zlasti kritičen je položaj v samem Žalcu. O tem smo se pogo- varjali z direktorjem za PTT Promet v Celju, Iva- nom Slamnikom. - Kdaj se Žalčanom obe- tajo boljši časi s telefoni? Ivan Slamnik: »Z žalsko občino smo se dogovorili, kako rešiti ta problem. Pre- ko organizacij združenega dela bi v tem letu združili prepotrebna sredstva in v prvi fazi rešili problem sa- mega mesta Žalec. V prvi fa- zi bi na novo vključili 600 telefonskih številk. To po- meni, da bi bilo vseh številk 1400, za to pa potrebujemo 45 milijonov dinarjev. Z de- lovnimi in drugimi organiza- cijami v žalski občini smo sklenili posebne samouprav- ne sporazume, po katerih bi združih 23 milijonov dinar- jev, nekaj bi prispevala SIS, ki zbira sredstva na osnovi 1% bruto proizvoda, ki ga združujejo delovne in druge organizacije, ostalo pa bi pri- speval PTT. Ce bo vse tako teklo kot si zamišljamo, bi lahko prihodnje leto v Žalcu že vključili 600 novih prik- ljučkov.« - Kako sedaj poteka združevanje sredstev? Ivan Slamnik: »To je odvi- sno od likvidnosti posamez- nih organizacij združenega dela. V tem trenutku je veči- na organizacij samoupravne sporazume sprejela, združe- na pa je le četrtina ali nekaj več kot 5 milijonov dinarjev. Upam, da bodo OZD do kon- ca leta združile vsa sredstva, ki jih po sporazumu mo- rajo.« - Precej načrtov je tudi v Preboldu in na Polzeli. Ivan Slamnik: »Skoraj enak problem kot v Žalcu je tudi na Polzeh in v Prebol- du. Približno enak postopek kot v Žalcu teče tudi na Pol- zeli. V sprejemanju na sa- moupravnih organih so spo- razumi za združevanje sred- stev v predračunski vredno- sti 5,5 milijona dinarjev. V prvi fazi bi povečali centralo na 370 priključkov, v drugi fazi pa še prav za toliko. Do konca leta bomo verjetno ta sredstva združili in podpisali pogodbo z dobaviteljem opreme. V prvi polovici leta 1984 bi bila centrala poveča- na. V F*reboldu smo še ve- dno naleteli na dobro razu- mevanje krajanov in organi; zacij združenega dela. Sedaj tečejo razgovori z gasilskirn društvom v Preboldu za pri- dobitev prostorov, po tem pa bomo sklicali preko krajev- ne skupnosti sestanek s predstavniki organizacij združenega dela.« JANEZ VEDENIK Tržnica dobro založena Celjska tržnica je te jesenske dni dobro založena. Cene za ozimnico so nekoliko nižje, na drobno pa kar precej zasoljene. Tako je krompir po 25, za ozimnico 18, zelje je 18 do 20, jabolka na drobno so od 35 do 50, za ozimnico pa od 25 do 30 din. Solata je po 60 do.80, motovileč po 200, čebula na drobno po 70, na debelo po 35 din. " . T.TAVČAR Janko Prislan Dobre tri mesece za tem, ko sta z ženo in v krogu svojih najdražjih proslavila petdesetlenico skupnega življenja, je umrl Umrl je v osemde- setem letu. ^ Janko Prislan je bil člo- vek, ki je posvetil svoje življenjsko delo mladini. Bil je učitelj in kot tak je službovsd v različnih šo- lah in v mnogih predelih naše domovine. Svojo pot je začel v domačem Koz- janskem. Nazadnje je de- lal na osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji, kjer se je tako kot drugod izre- dno zavzemal za urejeva- nje šolskega okolja in sploh za varstvo narave. To je bil tisti motiv, ki mu je služil vestno in vdano vse do smrti. Zato ni nak- ljučje, če je našel svoje mesto tudi v celjskem Hortikultumem društvu. Blizu dvajset let je bil taj- nik tega društva. BUje tu- di med tistimi društveni- mi delavci, ki so utemelji- li in začeli tekmovalno akcijo za urejevanje oko- lja med šolsko mladino v celjski občini. Bil je člo- vek, ki je v uspeli horti- kultumi akciji 1980. leta v Celju prevzel velike de- lovne obveznosti in jih v celoti tudi izpolnil. Bil je skratka močno gibalo v društvenem dogajanju, zato je z njegovo smrtjo nastala v tej sredini veh- ka praznina. Tudi boleča, zlasti zaradi njegove člo- večnosti, zaradi aktivne- ga odnosa do vseh pro- blemov in nalog, ki so se pojavljale na širo- kem hortikultumem po- dročju. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE ^3. OKTOBER 1983 NOVI TEOMK - STRAN 7 preprečiti vzroke socialnih problemov celjski center za socialno tlelo to uresničuje s svetovalnim delom In povezovanjem socialne politike Center za socialno delo v Celju je v dobrih dveh de- setletjih opravil pomembno (jplo. Ze ob njegovi ustano- vitvi leta 1961 je bila njego- va temeljna usmeritev, da ni njegovo delo le strokov- ^ obravnava in reševanje posameznih primerov, am- pak predvsem preprečeva- nje vzrokov, ki porajajo so- cialne probleme. Takšna je njegova usmeritev tudi da- nes, ki jo uresničuje s širje- njem svetovalnega dela. Z njim žele usposobiti tiste, Id so pomoči potrebni, za samostojno delo, s katerim bi si lahko zagotavljali so- cialno varnost. Vzgoja za življenje in delo je prerasla neposredne oblike dajanja denarnih pomoči, sama de- javnost centra pa prerašča iz socialnega skrbstva v de- javnost socialnega varstva, njeni strokovni delavci pa so vse bolj družbeni de- lavci. Zgovorna zgodovina Da bi bolje spoznali in učinkovitejše reševali social- ne probleme, so v celjski ob- čini marca 1961 ustanovili Center za socialno delo, ki je prevzel del nalog občinskega upravnega organa. Te naloge so terjale večjo strokovnost pri reševanju socialnih pro- blemov občanov in uvajanje svetovalnega socialnega dela in preventivnih ukrepov. V centru so bile takrat štiri strokovne enote: za prepre- čevanje družbene neprilago- jenosti med mladino, za rej- niško službo, za varstvo otrok zaposlenih staršev ter varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem raz- voju. Leta 1965 je center prevzel vse naloge s področ- ja socialnega varstva, uprav- ni organ pa je še obdržaJ pri- stojnosti odločanja v uprav- nem postopku. Te pristojno- sti je centru zaupala skupšči- na občine leta 1967, že leta 1975 pa je bila ustanovljena skupnost socialnega skrbstva, ki je prevzela del odločanja. Pri njej delujejo trije sveti - za varstvo otroka in družine, za varstvo ostare- lih in svet za odločanje pra- vic do družbenih denarnih pomoči. Kako je center širil svojo dejavnost, kažejo tudi podat- ki o zaposlenih. Ob ustanovi- tvi jih je bilo 5, leta 1965 17, danes jih je 34, med njimi največ socialnih delavcev, psihologi, pravniki, special- ni pedagog, upravni delavec in 10 administrativno tehnič- nih delavcev. Poudarek svetovalnemu delu Miselnost, da v centru za socialno delo predvsem raz- porejajo družbene denarne pomoči, je zgrešena. Njim je bilo na primer lani namenje- nih le 7 odstotkov dela, vse ostalo pa strokovno sveto- valnemu delu. 2e v preteklih desetletjih so v centru zrasle številne pobude za družbene akcije, s katerimi naj bi pre- prečevali vzroke socialnih problemov in mnoge med njimi so se uresničile. V cen- tru so se razvili vzgojna po- svetovalnica in zakonsko in predzakonsko svetovanje. S širjenjem svetovalnega dela žele usposobiti čimveč ljudi za samostojno delo, ki bi jim omogočalo, da si sami zago- tavljajo socialno varnost, de- narne pomoči pa bi tako do- bivali le tisti, ki tega sami resnično niso sposobni - sta- rejši ljudje, otroci... A tudi pri teh vse bolj krčijo nepo- sredne denarne pomoči, na- mesto otroških dodatkov bo- do na primer prispevki za plačilo k stroškom v vzgoj- novarstvenih ustanovah, za šolsko malico... Nujno sodelovanje Socialna politika se ne ure- sničuje v centru za socialno delo, temveč v organizacijah združenega dela in v krajev- nih skupnostih. Center z nji- mi, zlasti s krajevnimi skup- nostmi, tesno sodeluje, uspešno pa se povezuje tudi s sodišči, zdravstveno služ- bo, postajo milice, humani- tarnimi organizacijami, upravnimi organi. Skupno s SZDL in Zvezo sindikatov postaja vse bolj soustvarja- lec aktivne socialne politike in mesto usklajevanja, nje- govo delo pa prerašča iz so- cialnega skrbstva na širše področje socialnega varstva. MILENA B. POKLIC Popravek v prispevku »Spomini kočevskih poslancev«, ki smo ga objavili v 40. šte- vilki NT, se nam je v izja- vo Antona Andrej čiča vri- nila neljuba napaka. Ko je govoril o pripravah na zasedanje zbora odpo- slancev slovenskega na- roda, smo to zasedanje po pomoti imenovali SNOS, ta pa je bil ustanovljen kasneje. Za neljub spo- drsljaj se opravičuiemo. Koncert Hočevarleve In Korošca v Kajuhovem domu v Šoštanju so ob krajev- nem in občinskem praz- niku pripravili tudi raz- stavo gob, po njej otvori- tvi pa je bil zanimiv kon- cert z nastopom opernih pevcev Sonje Hočevar in Ladka Korošca, katera je s harmoniko spremljcd Milan Stante, po rodu Ce- ljan. V. K. Nataša Babic, Bistrica ob Sotli: »Za motiv sem si izbrala' kužno znamenje tu v Bistrici. Slikam s tempera barvicami, j rada pa rišem tudi z barvnimi svinčniki in voščenkami. Z. vrstniki iz drugih krajev naše domovine se lepo razumemo. { Ker bivajo v naših domovih, se lahko še bolje spoznavamo.! Ni mi žal, da sem se odločila sodelovati v tej koloniji.« < i Srečanfe s kraji Titove mladosti že tretjič uspešna likovna kolonija v Bistrici ob Sotll Celodnevna osnovna šola Marija Broz iz Bistrice ob Soth je letos že tretjič organi- zirala pionirsko likovno ko- lonijo z naslovom »Naši kraji - Titovi kraji«. Namen to- vrstnih srečanj mladih iz Ju- goslavije je, seznanjati mladi rod s kraji Titovega otroštva in mladosti. V času od 6. do 8. oktobra so se v Bistrici ob Sotli zbrali pionirji iz pobratenih šol iz Kumrovca, Dervente, Djev- djelije, Uroševca, Pačira in Niša ter mladi likovniki iz domačih osnovnih šol: iz ob- čin Ljubljana-Polje, Celje, iz Bizeljskega, Koprivnice, Ro- gatca, Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah, Lesične- ga, Podčetrtka, Kozjega in pionirji bistriške celodnevne osnovne šole Marija Broz. Po slikoviti bistriški po- krajini se je v petek razkropi- lo okoli štirideset udeležen- cev likovne kolonije, ki so shkah ali risali posamezne motive, detajle ter se med sa- bo spoznavali. Vsi so bili za- dovoljni z organizacijo likov- ne kolonije in mai-sikdo je sklenil, da v te kraje še pride. Medtem ko so biLi mladi imnetniki na terenu pa so se njihovi mentorji sestali na strokovnem posvetu. Pionir- ji so svoje izdelke tudi raz- stavili. Razstavo je popoldne odprl akademski sUkar Pe- ter Krivec, likovni pedagog na Pedagoški akademiji v Mariboru. M. AGRE2 Kdaj novi prostori za žalsko knjižnico? Splošna izobraževalna in matična knjižnica v Žalcu hrani okrog 18 tisoč reizlične- ga knjižnega fonda od stro- kovnega, poljudno znanstve- nega, beletrističnega do mla- dinskega. V danih možno- stih opravlja svoje poslan- stvo s širjenjem dobre litera- ture in s širjenjem kroga bralcev, ki jih je vsako leto več, še posebno v sedanjih pogojih, ko je knjiga teže do- segljiva posameznikom. Kupna moč pada, zato knji- ge manj kupujemo, vse po- gosteje pa obiskujemo knjiž- nice. Poleg tega zadovoljuje potrebe dijakov in študen- tov, le-te so vedno večje, prav tako potrebe mladine, ki se v zadnjem času močno vrača k branju. S pomočjo občinske matične knjižnice se odvija tudi celotna akcija Kaj uho ve bralne značke po osnovnih šolah v občini in akcije Značke za knjigo pri Vzgojnovarstveni ustanovi Žalec. Vse to z namenom, da mladim bralcem privzgaja ljubezen do knjige in branja. Poleg Matične knjižnice v občini delujejo še krajevne knjižnice v Preboldu, Polze- li, Grižah, Šempetru, Vran- skem in Braslovčah. Skupni knjižni fond v občini je 45 tisoč enot. Ze nekaj let pa občinska matična knjižnica v Žalcu deluje v zelo utesnje- nih prostorih. Ravnateljica Ana Lesjak nam je o tem po- vedala: »Knjižnica deluje v stanovanjskem bloku na 68 kvadratnih metrih prostora. Utesnjena je tako, da knjige več ne najdejo prostora v knjižnih policah, temveč le še po tleh in na nepreglednih kupih (na sUki). Tako imam velike težave pri posojeva- nju in se knjižni fond ne ob- deluje več po predpisih. Z novim kulturnim domom v Žalcu se bodo tudi za knjiž- nico našh prostori. Ce se bo gradnja zavlekla, pa bo treba poiskati druge prostore, saj je v teh delo nemogoče.« TONE TAVČAR Delovni klubi OZN Na volilni programski konferenci Občinskega cen- tra klubov OZN Žalec so de- legati ocenili delo v sezoni 1982/83. Iz poročila Mateja Valanta je razvidno, da v ob- čini delujejo klubi OZN na osnovni šoli Polzela, Vran- sko, Prebold, Šempeter in Griže ter pri OO ZSMS Pol- zela. Tarejo jih problemi kot mentorstvo, želijo pa tudi, da bi klube OZN ustanovili v krajevnih skupnostih. Na konferenci so sprejeli pro- gram dela, za novega pred- sednika pa so izbrali Bojana Lubeja iz Polzele. T. T. gorenje iščemo Gorenje SOZD prireja od 22.10. do 5.11.83 v Rdeči Dvorani v Titovem Velenju že tradicionalni hišni sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili drobnemu gospodarstvu. Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v Jugoslaviji oziroma bi ji lahko izdelovali v Jugoslaviji. Na tem področju želimo čim bolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju. Obiščite nas - ponuja se vam priložnost za razširitev vašega proizvodnega programa. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER 1983 Profesor Modrinlak za otroke SLG Celje je tudi v letoš- nji sezoni pripravilo svojo igro za otioke. Tokrat dra- matizacijo (Aleksander Zom) priljubljene knjige o nenavadnih pustolovšči- nah profesorja Modrinjaka angleškega pisatelja Nor- mana Hunterja. V središču dogajanja je čudodelni, ne- rodni, raztreseni, prisrčni, zmedeni, zmešani, hkrati pa tudi občutljivi in pono- sni možiček, ki kar naprej nekaj izumlja, pa mu na koncu vedno uspe nekaj drugega. Tu je seveda še njegova gospodinja Izte- pavka, ki kar po materin- sko skrbi zanj. Iztepavka mu včasih kaj pokvari, saj Modrinjak (igra ga Branko Miklavc, dolgoletni član ljubljanske Drame) dela za- pletene stroje iz prav obi- čajnih stvari, tako na pri- mer iz kuhalnice, to pa Izte- pavka seveda rabi in jo vza- me, kjer jo najde. Njegov sosed in dober prijatelj pol- kovnik Vsezbil je druge ba- ze mož: urejen, natančen, kot polkovnik mož reda in discipline in - seveda - omejene fantazije, hkrati pa tudi otroško radoveden. V režiji Zvoneta Šedlbauer-. ja se bodo na odru zvrstili poleg Miklavca Bruno Ba- ranovič, Ljerka Belakova, Mija Mencejeva, Borut Alu- jevič, Matjaž Arsenjuk, Drago Kastelic, Igor San- cin in kot mala gostja Darja Polak. Liicovilo videnie filma Tuitl letos ave razstavi Uvod vil. Teden domače- ga filma bo 27. tega meseca z otvoritvijo razstave tujih filmskih plakatov, ki so na- menjeni našemu filmu. Tako bomo imeli priložnost nare- diti primerjavo tudi do dveh razstav, ki sta bili na Tednu domačega filma že pred leti in sta govorili o slovenskem ter jugoslovanskem film- skem plakatu. To se sliši si- cer čudno, saj je tudi sloven- ski film in slovenski filmski plakat seveda tudi jugoslo- vanski film in jugoslovanski filmski plakat. Vendar je opazna razUka v oblikovanju in skrbi, ki jo slovenski film- ski proizvajalec namenja tu- di temu področju. Razstava, ki jo bomo videli v Likov- nem salonu in nam jo posre- duje Jugoslovanska kinote- ka iz Beograda nam omogo- ča vpogled v to, kako drugi narodi gledajo naš film skozi filmski plakat. Ta prikaz je zanimiv tudi zaradi tega, ker vsak plakat, ki je nastal v drugi državi ima na razstavi v spodnjem desnem kotu tu- di jugoslovanski original, in je v vsakem trenutku možna primerjava. (Dtvoritev bo to- rej 27. t. m. ob 18. uri v Li- kovnem salonu. Razstavo je omogočil Izletnik Celje. Tradicija vključevanja mladih likovnikov celjskih osnovnih in srednjih šol se tudi ob 11. Tednu domačega filma nadaljuje. Tokrat so si mladi ogledali dva filma in sicer osnovnošolci so videh film, ki je sicer bolj doku- mentarnega kot umetniške- ga značaja. To je film mlade- ga slovenskega ustvarjalca Filipa Robarja z naslovom Opre Roma (Na noge Romi), srednješolci pa so videh naj- novejši film Boža Sprajca z naslovom Dih. Prvi film predstavlja za osnovnošolce slikovito, a nič kaj romantič- no podobo življenja Romov in je odlična osnova za likov- ni prevod v najrazhčnejše te- hnike, ki jih osnovnošolci ob dobrem učitelju in mentorju že kar dobro obvladajo. Dih pa predstavlja trši oreh za ra- zmišljanje, pa tudi za likov- no vizualizacijo vtisov. Otvo- ritev razstave bo v veliki dvorani Doma JLA v Celju 2. novembra ob 13. uri, razsta- vo pa je omogočil EMO Ce- lje. Tako tudi letošnji Teden domačega fUma prinaša no- ve podobe našega filma, vre- dnosti in obseg pa bodo po- kazale razstave same. Kultura postaja pastorka razvoja stabilizacija v kulturi že vrsto let ni nobena novost, čeprav s tem seveda ni reče- no, da se kje kakšen dinar še vedno ne bi mogel privarče- vati. Toda prav področje kul- ture je tisto, ki smo mu vse- lej še znah kaj odškmiti na račun razvoja drugih družbe- nih dejavnosti. Posledice pa se že kažejo zlasti v tehnolo- ški ' zaostalosti kulturnih ustanov, zavodov in društev. Kljub vsemu še vedno ve- hko ljudi misli, da ima kultu- ra preveč denarja, da še ve- dno lahko radikalno posega po svojih programih. Tako vse bolj postaja cokla raz- voja. Samoupravna družba brez kulture ah s takšno kul- turo, ki kot pastorka stopa za drugim razvojem je povsem nesmiselna. Res da bo po- trebno iskati še notranjih re- zerv in ukrepov, ki pa naj bodo zares dolgoročni, kajti s tem, če bodo v neki kultur- ni ustanovi bolj skrbno zapi- rah okna ali se topleje oblači- h, ne bodo kaj prida privar- čevan. Vsi kulturni zavodi so stabilizacijske vsebine že predhodno vnesU v svoje let- ne progreime ah srednjeroč- ne načrte in se prav iz stabih- zacijskega vidika niso lote- vah smelejših načrtov. Zdaj se te odločitve kot bumerang vračajo nazaj, če- prav vsi zavodi, ustanove in društva načelno podpirajo stabilizacijo v kulturi. A kaj, ko rezerv resnično ni. Veliki koraki varčevanja so bdi že storjeni, z malimi bi hodih rakovo pot. Rezati tam, kjer ni, je ne- mogoče. In če bomo že rezali skupno porabo, se bodo po- sledice nujno pokazale na drugih področjih. Tako se zdi, da je krog sklenjen, a vseeno je upati, da ni zača- ran. MATEJA PODJED Ob razstavi risb Ide Brišnik-Remc Slikarka Ida Brišnik-Rem- čeva se je pred sedemnajstimi leti prvič predstavila celjski javnosti, takoj po končanem šolanju, ko se je osvobodila akademske preokupacije. Po tolikih letih njenega umetni- škega dozorevanja, se tokrat srečujemo z deli - opusom risb, nastalih zadnjih petih let, katere nam s svojo sporo- čilnostjo in svojstveno likov- no govorico potrjujejo, da se soočamo z zrelo umetniško osebnostjo. Razstavljene risbe bi lahko formalno razdeUh v dve skupi- ni: barvne in čmo-bele. Ven- dar tako ene kot druge obliku- jejo enotno umetničino izpove- dnost iz neposrednega življenj- skega okolja-narave. Izbrani vsebinski motiv, detajU vege- tabilnih zasnov, katere umet- nica s prefinjeno risbo obliku- je v gibke plcistične forme, izražajo dvojno pomenskost; intenzivno notranjo vibracijo, podobno valovanju notranjega življenja bioloških form, ob bogati umetničini domišljiji in neizčrpnim risarskim možno- stim pa prenos skrajno reah- stičnih form v fantazijske, v sa- mosvoj likovni svet. Bivanje spiralasto uvitih oblik je porojeno že v shkarki- ni notranjosti: navidez ab- straktne forme niso njen i2aTU- slek, temveč v izbrano danem trenutku zaustavljen čutni odnos do življenja in okolja. Metaforičnost, ki jo z notranjo napetostjo izžarevajo vegeta- bilne forme, z lovljenjem ritma temnih in svetlih površin, z redčenjem in zgoščevanjem črt, nas potegnejo v labirint prepletajočih se linij in ustvar- jajo fantastične oblike. Tako pri čmo-belih kot pri barvnih risbah je vidno reali- stično izhodišče, ki pa se skozi lastno umetničino izpoved pretaplja v svet poezije in barve. Poleg slikanja, se Ida Briš- nik-Remčeva že tretje leto in- tenzivno ukvarja z izdelavo osnutkov za vitraje v gotski cerkvi na Ptujski gori. »Tema, ki je slikarkino vodilo pri nje- nih polabstraktnih rešitvah, je Sončna pesem Frančiška Asi- škega. Le težko bi bila kakšna tema bližja umetnici, katere delo je vselej ,zemeljsko' in izhaja iz lepote oblik, ki jih ustvarja narava« (Meta Gabr- šek Prosenc v uvodu v katalog Ide Brišnik Remec). Risbo Ide Brišnik-Remčeve ne moremo ločiti od njenega slikarskega opusa, je enako- vreden del njenega umetniške- ga ustvarjanja s tem, da je v risbah ujela še večjo barvno prefinjenost, dosegla virtuozen preplet črt, vsebinsko sporoči- lo pa je ostalo neokrnjeno (pri- povedovalka o skrivnosti na- rave). ALENKA DOMJAN Razstava Slivarja In Ravnlaka DPP Svoboda Šoštanj je ob krajevnem prazniku pripravila tudi razstavo del Mihaela Sli- varja iz Titovega Velenja ter Frjmca Ravnjaka iz Šoštanja. SUvar je razstavil gobeline, Ravnjak pa lesene kipce s kmečko in delavsko motiviko. V. K POGLED NA PLATNO Heavv metal ZDA, 1981. Scenarij: Dan Goldberg, Len Blum. Glasba: Elmer Bemstein in skupine Black Sabbath, Blue Oyster Culi, Cheap Trick, Devo, idr. Režija: Gerald Petterton. Animirani film za odrasle je razmeroma zelo redka filmska zvrst. In zelo malo je tudi takšnih projektov, ki so uspeh. Heavy metal ima za uspeh vse možnosti. Je namreč izjemno delo skupine preko sedemdesetih ani- matorjev, ki so na osnovi zgodb znane ameriške strip revije Heavy metal ustvarih ta film sanjske fantastike in udarne ročk glasbe. Prave zgodbe pravzaprav ni, saj je film v svojem bistvu nekakšen sprehod po svetu in po vesolju, ki sega od 21. stoletja do davne preteklosti. Vse epizode v filmu F)ovezuje skupni element. To je Loch-Nar - ble- ščeča zelena krogla, ki je simbol vsega zlega in slabega. Povezava šestih zgodb z istim simbolom univerzal- nega zla pa je tudi edina vez med šestimi zgodbami v tem filmu. Kajti, film ni narejen enotno in tudi ne v enem slogu animacije. Morda bo kdo sodil, da ta nee- notnost sloga ruši strukturo filma, pa je ne. Je njegova najmočnejša točka, saj na ta način razbija možnosti za monotonijo, ki je glavna slabost celovečernih risanih filmov. Fikn je prežet s fantastiko, ki sega od preprostosti v stripovski zgodbi o newyorškem taksistu, do vesoljske femtastike v zgradbi o galaktičnem heroju, ki je obdar- jen s fizično in nedosegljivo seksuedno močjo in do sadomazohizma v zgodbi o bojevnici, ki hoče rešiti svet pred propadom. Film je poln izredne animacije, ki vleče korenine iz stripov, bleščeče fantastike, nasilja in pseudo znan- stvene fikcije, groze, ki jo dopolnjuje oglušojoča hard ročk glasba. BRANKO STAMEJCiC Pod lipo v Rogaški SlaUni H kongresu Jugoslovanskih etnologov In folklorlstov o pomembnih zadevah so se naši predniki pogovorih pod vaško hpo. Le-to je to- krat v Rogaški Slatini nado- mestila dvorana, kongresni- kov pa je bilo okoh dvesto in sicer iz vse Jugoslavije. Da je bila glavna tema srečanja ju- goslovanskih etnologov in fokloristov ohranjanje boga- stva ljudske duhovne in ma- terialne kulture, običajev v medsebojnem sožitju ljudi in le-teh z delom ter naravo, je povsem jasno. Da pa so tudi tokrat govorili o tem, kako je za to mlado vedo čas začel biti dvanajsto, če je iz minulosti sploh še mogoče kaj dosti rešiti pozabe. Pomembno je, da so na kongresu odškrnih vrata raz- mišljanju, kako foUdoristika, kot oživljanje ljudskih običa- jev (in ne samo ples) ne sme biti pastorek njihovemu ugledu če bi pri teh prizade- vanjih društvenih in formal- no neorganiziranih skupin tudi pomagah, sodelovah - morda tudi kaj vrednega izbrskah zase in svoje razi- skave. Za nas je še bolj pomemb- no, da je kongres potekal na robu Kozjanskega, Ici je od slovenskih podregij etno- grafska, če ne bela, pa vsaj siva Usa. F^rizadevanja v zad- njih letih, da bi to območje hitreje razvijali, siU etnologi- jo da izbrska kar je še mogo- če. V materialni sferi je veh- ko zbrisal potres, nekaj pa seveda spet ponudila odloči- tev o ureditvi spominskega območja, ki se veže na ta del Obsotelja. Ce je kaj volje in možnosti, da bi kaj storili, je to zadnji trenutek. Hiter na- predek ima hudo škodljive- ga sopotnika - sram, da je vse kar priča o minulosti pe- čat nerazvitosti in iz revščine izvirajoče preproščine. Ta uničuje huje kot zublji in po- tresni sunki. Četrtkov izlet po vzho- dnem delu Kozjanskega je bil za udeležence doživetje, zlasti pa večer v Kostrivnici, kjer so domačini pokazali marsikaj, kar v tej vasi še od običajev obstaja ali je še živo v spominu starejših ljudi. Pokazali so času ustrezno kožuhanje, vmes pa nekate- re izumirajoče kmečke obrti in opravila. Gostje z juga so lahko slišali pristno ljudsko pesem in si popravih okus od vsiljive poplave »country songov«, s katerimi jih pitajo radijske postaje kot z izvirno slovensko narodno vokalno ali instrumentalno glasbo. In še eno je vredno omeni- ti. Rogaška Slatina se vstraj- no vključuje v seznam kra- jev, ki morejo ponuditi orga- nizacijo in gostoljubje veU- kih srečanj in dogovorov, kot je bil pravkar opisani. JURE KRASOVEC Folkloristi Slovenskih železarn v soboto so se že sedmič po vrsti srečah folkloristi Slovenskih železarn. Dopoldne so krenih po uUcah Celja (od koder je tudi posnetek), popoldne pa je bil revijalni nastop vseh skupin na igrišču na Lipi v Storah. Foto: T. TAVCAB Začetek koncertne sezone v torek zvečer se je v Narodnem domu začela nova koncertna sezona v organizaciji Zavoda za kulturne prireditve. Na otvoritvenem koncertu je uspešno na- stopil priljubljeni Slovenski oktet s celjski publiki manj poznanim, novim programom. Na sporedu je bilo nekaj novitet, ki so bile komponirane nalašč za to našo elitno pevsko skupino. Sicer pa Zavod za kulturne prireditve Celje za letoš- njo sezono pripravlja običajno število - osem abonent- skih koncertov. Poleg gostovanj domačih in tujih umetnikov na celjskem koncertnem odru, bo ljubite- ljem lepe glasbe omogočenih še nekaj obiskov zname- nitih koncertov v Ljubljani in Zagrebu. Za 26. oktober načrtujejo obisk koncerta pianista Iva Pogoreliča v Ljubljani (Cankarjev dom), 18. novembra obisk kon- certa simfoničnega orkestra Bavarskega radia pod vodstvom dirigenta Leonarda Bemsteina v Zagrebu in 19. novembra obisk istega koncerta v Ljubljani. Poleg abonentskih koncertov bodo tudi letošnji pro- gram dopolniU tako imenovani popularni koncerti - prvi bo že 27. oktobra, ko se bo v celjski opatijski cerkvi predstavil celjski ansambel - Celjski godalni orkester. .4 OKTOBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Andrejev dom v rokah usnjarjev planinski Andrejev dom . Slemenu nad Šoštanjem TvTsto let životaril. Menja- so se oskrbniki, v obno- pa ni nihče ničesar vlagal, porn je tako počasi, vendar ^^rajno propadal. Pred tre- leti pa so ga v svoje roke prevzeli Šoštanjski usnjarji ^ od takrat je Andrejev dom joživel svojo drugo pomlad. Herman Lešnik, vodja jplošne službe v Tovarni gsnja Šoštanj: »Andrejev jlom je na višini 1096 metrov, ^. njem pa je 48 ležišč. Od goštanja je oddaljen 20 kilo- ffletrov, do Zavodenj je spe- ljana lepa asfaltirana cesta, dalje pa urejena makadam- ska, ki je pozimi vedno do- bro plužena. V domu in okoli njega je prostora za 150 ljudi. IVenutno imamo odličnega oskrbnika, Marjana Kogelni- ka z ženo, oba pa za dom res lepo skrbita. Dom je odprte- ga značaja in je odprt vse le- to. Zlasti je zanimiv pozimi, ko se mnoge šole odločajo za šolo v naravi in po ves teden preživijo v Andrejevem do- mu. Imamo tudi žičnico, v prihodnje pa želimo z manj- šimi dodatnimi športnimi objekti (npr. trim steza) ure- diti mini turistično športni center. Pozimi že prihajajo tudi prvi gostje iz Vojvodine. Z Andrejevega doma na Sle- menu so odlične planinske poti do bližnjih vrhov Smre- kovca, Uršlje gore, cesta pa je speljana na drugo, koro- ško stran, do Cme. V domu je zlasti poleti veliko preho- dnih gostov. Ko bomo dom do konca obnovili (še stre- ha), bo tudi za naše delavce ugodnejše, saj bodo v tem domu lahko letovali po zni- ženih cenah, medtem ko zadj še vedno plačujejo polno ceno.« T. VRABL Za zdravstvo več, a odvisno od dejavnosti Bolnišnična in specialistična dejavnost Zdravstve- nega centra Celje bosta za letos prejeli 5,8 odstotkov več denarja, kot je bilo prvotno predvideno. Tako bodo za to dejavnost združile občinske zdravstvene skupno- sti območja preko 796 milijonov dinarjev, skupno z Mozirjem in Titovim Velenjem pa 892 milijonov. Vre- dnost programa se je za letos povečala za 17,3 odstotka, materialni stroški pa za 24,3 odstotka, vendar različno po dejavnostih. Ker so materialni stroški največji v bolniški dejavnosti, so povečali samo cene oskrbnih dni, a tudi te različno, odvisno od stroškov. Najbolj so se tako povečale cene oskrbnih dni na kirurških oddel- kih. Ker posamezne občinske zdravstvene skupnosti ra- zlično uporabljajo usluge zdravljenja v bolnišnicah, so se tudi njihove obveznosti različno spremenile. Manjše so obveznosti Celia, Sevnice in Brežic, večje pa ostalih, med njimi tudi Šmarja in Šentjurja, za katere bodo zagotovili sredstva z regijsko solidarnostjo. MBP Prva faza vodovoda Kapsi je končana Prva faza vodovoda Kapsl, ki povezuje Bohor z delom krajevnih skupnosti Planina in Dobje, je že izkopana. Vo- jaki celjske gamizije so z de- lom končali v ponedeljek. Celoten vodovod bo predvi- doma končan do leta 1985, krajani Šentvida pa naj bi dobili vodo že prihodnje po- letje. Doslej je izkopanih 1600 metrov, celotna dolžina vodovoda pa bo 9 kilome- trov. Z vojaki enote Ratka Cvijaniča so pri delu sodelo- vali tudi člani enote terito- rialne obrambe iz Šentjurja in civilne zaščite iz Planine in Dobja, udcirniške akcije pa so se udeležili tudi delav- ci šentjurske občinske uprave. IVANA FIDLER Zmaga celjskih gobarlev-upokojencev Zveza društev Slovenije je v soboto v Ljutomeru organizirala 3. republiško sre- čanje gobarjev-upokojencev Slovenije. V Slamnjak je prišlo 34 ekip s tremi tekmo- valci, ki so se napotili v bližnje gozdove. Zmagala je ekipa Celja, ki so jo sestav- ljali: Slavica Perme, Milka Suster in Julka Krušič. Njihove gobe so tehtale 2,11 kg in so bile ocenjene z 211 točkami. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Laškega, tretje pa iz Ljubljane Moste-Polja. Zmagovalna ekipa je prejela pokal, ostali dve pa priz- nanja in praktična darila. Posebno nagra- do je dobil tudi najditelj najlepšega jurč- ka - borovega gobana (ajdovčka) Ivan Me- jač iz Ljubljane. Najstarejši gobar je bil Andrej Pevec iz Šentjurja, ki je s svojimi 85. leti krepko držal korak z rnlajšimi.. KARLSMAUC Nova samopostrežna trgovina v Debru kmalu nared Čeprav gospodarski interes ni bil tolikšen, da bi gra- dili novo trgovino v Debru pri Laškem, so se vendarle odločili za novo gradnjo. Sedaj že gredo proti koncu vsa gradbena dela novega objekta - samopostrežne trgovine v lasti SOZD Merx, delovne organizacije Potrošnik, TOZD Prodaja Laško. Vsa dela, ki jih izvaja GIP Ingrad Celje gredo po planu in tako bo vse nared do predvidenega roka, 29. novem- bra, ko bo tudi otvoritev. Investicija bo znašala okrog 2,5 miljardi starih dinarjev. Na 131 kvadratnih metrih povr- šin bodo kupci lahko dobili vso' osnovno preskrbo in še nekaj drugega materiala, v bifeju zraven trgovine pa si bodo lahko še malo privezali svojo dušo. Ta trgovina bo tako oskrbovala precejšen del naselja Debro in Rečice, kjer se bo z odprtjem te trgovine zaprla poslovalnica v Rečici, ki jo gosti DO TIM. VLADO MAROT iZ 2IVUENJA IN DELA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH V OBČINAH REGIJSKEGA SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Uspešno poslovanje sklada Prejšnji četrtek se je po drugem sklicu sestalo pred- sedstvo skupščine regijske- ga sklada ter ocenilo pollet- no poslovanje, petim delav- cem odobrilo plačilo stror škov šolanja ob delu, name- rdlo sredstva izobraževalnim ustanovam, ocenilo uspeš- nost že izvedenih strokovnih ekskurzij, ter si zadalo smer- nice aktivnosti za letošnje leto. Trenutno je deset delavcev dalo vloge za odobritev pla- čila stroškov izobraževanja ob delu, predvsem za prido- bitev poklica, tako tudi za srednjo šolo in višjo šolo. Tri vloge so se glasile za povrni- tev stroškov opravljanja izpi- ^ za voznika B kategorije Oziroma za poklicne voznike. Vse tri primere je predsed- stvo odklonilo, z obrazloži- tvijo, da je pridobitev statusa Voznika B kategorije, oziro- ^ pridobitev poklica vozni- ^ tovornjaka, zadeva vsake- ga posameznika, sredstva. sklada pa so namenjena predvsem za pridobitev zna- f^ja višje stopnje kot jo pa delavec že ima. Skratka, sredstva sklada so namen- ska predvsem za izobraževa- ■^je delavcev, ki bodo s svo- jim izpopolnjenim strokov- IJirn znanjem zagotavljali '^aUtetnejši razvoj poslova- '^ia v obratovalnici, sebi pa Ugotovili boljšo socialno Varnost. Prav tako je moralo pred- ^stvo odkloniti vlogo re- '^ega študenta na fakulteti ^ elektrotehnične vede, ker ^ študent redno izobražuje ^ ni delavec pri obrtniku, ^r mu zaradi tega sredstva iz naslova sklada ne pripadajo. Sredstva iz naslova sklada ne pripadajo tudi učencem usmerjenega izobraževanja dokler ni sklenjena delovna pogodba med obrtnikom in delavcem. V te namene lah- ko da učencu finančno po- moč, oziroma štipendijo, obrtnik iz naslova »kadrov- ska štipendija«. Učenec lah- ko zahteva tudi štipendijo iz združenih sredstev. Predsedstvo sklada je v skladu s finančnim načrtom odobrilo Centru usmerjene- ga izobraževanja Žalec, ozi- roma Delavski univerzi Ža- lec, finančno pomoč za na- kup varilne tehnike kot uč- nih pripomočkov za strokov- no usposabljanje učencev usmerjenega izobraževanja kot tudi usposabljanje delav- cev kovinske stroke ob delu, prav tako pa za organiziranje varilnih tečajev kot obliko specializacije varilcev, kate- re potrebuje tudi samostojno obrtništvo. Pozitivno sta bili ocenjeni tudi strokovni ekskurziji de- lavcev z ogledom proizvo- dov elektronike »Rudi Caje- vec« in tkalnice svile v Banja Luki in ogleda tovarne vija- kov v Kninu in ene najso- dobnejših galvanik v sklopu te delovne organizacije. Obe strokovni ekskurziji sta se prepletali tudi z ogledom bo- gatih pomnikov NOV in kul- turnih znamenitosti krajev skozi katere je pot vodila udeležence ekskurzije. Predsedstvo si je zadalo na- logo, da bo še v oktobru dosta- vilo občinskim svetom Zveze sindikatov oziroma OO ZS de- lavcev zaposlenih pri samo- stojnih obrtnikih kot tudi aso- ciacijam obrtnikov, oziroma obrtnim združenjem v občinah območja regijskega sklada, po- sebno anketo za zbiranje po- datkov potreb po izobraževa- nju kadrov in potreb dopolnil- nega strokovnega izpopolnje- vanja v obliki strokovnih ek- skurzij in obiskov kvalitetnej- ših sejmov, katerih ogledi bi pogojevali dodatno strokovno izpopolnjevanje. Ze iz tega me- sta predsedstvo daje pobudo vsem obrtnikom in pri njih za- poslenim delavcem, da se v največji možni meri oboje- stransko vključijo v programi- ranje za naslednje leto. Jutri o varstvu pri delu Na jutrišnji seji izvršnega odbora republiškega odbora sindikatov delavcev obrti Slo- venije, bodo med drugim raz- pravljali o pravilniku varstva pri delu, ki bo sestavni del ko- lektivne pogodbe. Namen le- tega je v zagotavljcinju takšnih življenjskih razmer in delovne- ga okolja, ki bodo zagotavljali fizično in moralno integriteto delavcev pri obrtnikih. Razpravljali bodo tudi o de- lovnem gradivu za benificiran delovni staž za delavce pri obrtrukih. V Sloveniji je bUo konec lanskega leta 121 del oziroma nalog, na katerih je bi- lo zaposlenih 39 278 delavcev z benificiranim delovnim sta- žem. To bi bUo treba zagotoviti tudi delavcem, ki so zaposleni pri zasebnih olDrtnikih pa ima- jo takšne pogoje kot delavci z benificiranim delovnim sta- žem v združenem delu. Le tako bi bUi tudi izenačeni z delavci v združenem delu. Prvo srečanje delavcev, zaposlenih pri zasetmili obrtnikih V okviru celjskega sejma obrti so se letos prvič srečali delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih iz vse Slovenije. Sre- čanje, ki bo odslej vsako leto, je bilo .pri Domu železarjev na Tehariih, zbranim pa je govoril predsednik OS ZSS Mii-o Me- dved. Med drugim je dejal; »Pomen srečanja je v medse- bojnem zbliževanju, spoznava- nju problemov, v izmenjavi iz- kušenj ter v krepitvi in razvoju drobnega gospodarstva, ki je kot gospodarski dejavnik v na- ši družbi v sedanjem času še kako pomembno področje. Delavci, zaposleni pri nosilcih osebnega dela imate veliko vlogo pri razvoju drobnega go- spodarstva, saj skozi vključe- vanje v OO ZSS s svojo voljo, hotenjem, aktivnostjo, angaži- ranostjo, odrekanjem in sa- moiniciativnostjo lahko veliko prispevate h krepitvi odnosov in utrjevanju našega družbeno političnega sistema samo- upravljanja. S svojimi predlogi in odločitvami lahko učinkovi- to pripomorete k hitrejšemu in učinkovitejšemu spreminjanju samoupravnili odločitev de- lavcev v združenem deiu. Rav- no tu pa je lahko tudi vaš velik prispevek pri uveljavljanju in izenačevanju delavcev pri no- silcih osebnega dela z delavci v delovnih organizacijah.- 100 let sredice šole Borisa Kidriča šola Boris Kidrič v Celju sla vi letos 100-letnico obstoja. Ta šola je dala tudi največ kadrov za obrtništvo. Občinski svet ZSS Celje skupaj z Obrtnim združenjem pripravlja v poča- stitev tega jubileja delo\-no tekmovanje frizerk, ki bo po- pestreno s prikazom delovanja šole in niodno revijo. To bo tu- di osnova za kasnejše, vsako- letno tekmovanje fnzeric v ob- čini Celje m na območju. Ogled delavnic Piedsta\niki sindikata m komiteja za delo so že obi- skali deset obrtniških delav- nic. Namen teh obiskov je obrtnikom svetovati udpra- \o napak, predvsem iz ko- lektivne pogodbe, sklepanja delo\-nih razmerij in ureje- nosti obratovalnic. Obiski se bodo še jiadaljevali. Delavci so obiskali tudi Titovo votlino na Visu. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER 19ita Mislimo na kruh! Govorimo, pišemo, po- udarjamo: Nazaj k zernlji! Zemlja je naše življenje. Končno je le prišlo obdob- je, ko smo spoznali, da je zemlja za naše življenje osnovno sredstvo. To je po- udarjal tudi pokojni tovariš Tito. Počasi je začel kmet do- bivati veljavo. Kmetje so za- čeli preusmerjati svoje de- javnosti. Oprijeli so se naj- bolj donosnih dejavnosti, za- čeli zidati moderne hleve, si- lose, kupovali so stroje. Delo na kmetijah je postalo meha- nizirano, pri kmečkih opra- vilih je potrebno vse manj ljudi. In vendar smo pred kratkim prebrali obvestilo: V Sloveniji je toliko in toliko tisoč kmetij brez pravega na- slednika. Ne samo v hribovi- tih predelih, tudi po naših le- pih dolinah. Miselnosti o manjvrednem kmečkem delu še nismo iz- koreninili. V tovarni osem ur, na kmetih od jutra do ve- čera. Pred leti smo zagnali vik in krik: Tudi v šole kme- tijski pouk! Ponekod so se tega vzklika resno oprijeli. Uspelo jim je dobiti zemljo in strokovnjake za predava- nja. Prišli so ljudje iz družbe- nih posestev, kmetov niso vabili in ne vabijo, čeprav je znano, da so lastniki usmer- jenih in sodobno urejenih kmetij odlični praktiki. Učencem pa je v mnogih šo- lah nudena bolj teorija kot praksa. Ogledi so najčešče na družbenih posestvih, ogledajo si hlev, živino, stroj- ni park, manj so seznanjeni s praktičnim delom na njivi, travniku, v gozdu. Sedmo in osmošolce, pro- stovoljce seveda, skušajo za- posliti za nekaj dni v bliž- njem podjetju. Na družbena posestva gredo obirat, pobi- rat sadje, nikakor pa ne po- magat sadit sadna drevesca ali kaj podobnega. Torej, še vedno je na prvem mestu in- dustrija. Kdo bi se spomnil kmeta! Kakor da bi sedmo ali osmošolec na res urejeni kmetiji ne dobil dela. Seveda o pravem času in z dogovo- rom. Sele, ko bi bil učenec pod mentorstvom gospodar- ja v hlevu in na polju, bi kaj kmalu spoznal, kako raiznoli- ko in zanimivo je kmečko delo. Pri vsem tem pa bi mo- rala šolska vodstva vabiti med mlade, ki se odločajo za poklic, razgledane kmete, ki bi z živo besedo opisali, kakšno je bilo delo na kme- tih nekdaj in kakšno je da- nes. DRAGO KUMER Mošt polni kleti v Vinu Šmartno ob Paki, ki je tozd ERE iz Titovega Velenja, že dobivajo prve količine mošta. Klet lahko sprejme 120 vagonov vina, na dan pa ga napolnijo tudi do 18 tisoč steklenic. Pravijo, da bo zaradi suše letos vina nekoliko manj, kvahteta pa bo boljša kot lani. Na shki: Pogled na del kleti s cisternami v Vinu Šmartno ob Paki. T. TAVČAR GOSPODARNO KMETOVANJE ; Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž. UREA - ceneni vir beljakovin (5) Katerim krmilom lahko dodajamo UREO UREO lahko dodajamo le takim krmilom, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in malo beljakovin. Takšna kr- mila so koruza, ječmen, oves, pesni rezanci in koruzna silaža. Dodajati pa je ne smemo v obrok, v katerem je dovolj travne silaže, prav tako pa tudi ne, če pokladamo svežo travo ali pasemo. Tudi tovarniškim krmnim mešani- cam UREE ne smemo dodajati, ker jo ti koncentrati v večini že vsebujejo. Koliko UREE lahko dodamo v obrok Približno 1/3 vseh potreb po beljakovinah pri prežveko- valcih lahko pokrijemo z nebeljakovinskim dušikom. Ven- dar moramo upoštevati, da posamezna naravna krmila tudi vsebujejo nekaj nebeljcikovinskega dušika. V praksi laliko rečemo, da lahko dodamo v koruzni zdrob, ječme- novo moko ah pesne rezance največ 3 odstotke UREE ali 3 dekagrame na kilogram. Pri koruzni silaži pa je največja dovoljena količina UREE 0,5 odstotka ali 0,5 kilograma na 100 kilogrampv silaže. Kako mešamo UREO z ostalimi krmili Osnovno pravilo je, da moramo UREO čimbolje pome- šati z ostalimi krmili. Pri žitih s tem nimamo težav. Dru- gače pa je pri koruzni silaži. Tu se lahko UREA dodaja ob siliranju ali neposredno pred krmljenjem. Za naše razmere priporočamo mešanje UREE tik pred krmljenjem. Najbolj zanesljivo je, da si stehtamo, koliko silaže gre v posodo, s katero jo vozimo ali prinašamo v jasU (samokolnica, koš in podobno) in si za to koUčino odmerimo posodico za UREO. Ce gre npr. v samokolnico 20 kilogramov koruzne silaže, lahko dodamo največ 10 dkg UREE. Poudariti mo- ramo, da morajo biti posode silaže in UREE ob vsakem krmljenju enako polne. UREE ne smemo topiti v vodi in je tako mešati med krmila. Ce pa žehmo UREO mešati ob siliranju, moramo kupiti dozator, ki med siliranjem enako- merno dodaja UREO. Koruza mora biti v pozni voščeni zrelosti, da ne pride v silosu do odtekanja silosnega soka in s tem izpiranja UREE v spodnje plasti silaže. To je nevarno predvsem v stolpnih silosih. Aktivni mladi zadružniki v sklopu TOK Kmetijstvo Šoštanj deluje tudi aktiv mladih zadružnikov, torej fantov in deklet, ki so ostah doma na kmetijah. Kot men- tor jih vodi Marjan Jakob: »Imamo tri aktive v Tito- vem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Pred dnevi je 43 mladih zadružni- kov sodelovalo na kmetij- skem sejmu v Ridu v sosed- nji Avstriji, vsi pa bodo zara- di tega izleta pomagah dva dni obirati jabolka na naši plantaži v Tumu. Sodeluje- mo na občinskem tekmova- nju v kvizu, lani pa smo se celo uvrstih na repubhško tekmovanje. Sodelovah smo na kmečkih igrah na Vran- skem, vsako prvo soboto v avgustu organiziramo kmeč- ki praznik. Bih smo na regij- skem tekmovaiiju v oranju, dva naša člana pa sta celo odšla na repubhško prven- stvo, kjer sta oba zmagala - Majda Koren je bila najbolj- ša med članicami, Anton Špital pa v spretnostni vož- nji pri članih. Januarja in februarja (vsa- ko leto) imamo izobraževa- nje Zc. '-mete, kamor so vab- ljeni tudi iiJ'^di zadružniki. Zdaj smo dobih od ■zadruge 0,5 ha zemlje, kjer so mlad' zadružniki posadih enajst ra- zhčnih sort koruze. Tako bo- mo videh, katera sorta bi bila najkvahtetnejša in najboljša za naše področje. Poskrbimo tudi za zabavno življenje. Ob 1. maju mladi zadružniki za- kurijo kresove in postavijo mlaje, ob raznih praznikih pripravijo proslave. Letos načrtujemo tudi obiranje sa- dja, da bi prišh do kakšnega dinarja za naše delovanje. Naši člani, mladi zadružniki, so skoraj vsi končah kmetij- sko šolo v Šoštanju in se po njej vračajo na kmetije, kjer jim starejši že prepuščajo »vajeti«. T. VRABL Sladka jabolka s Sloma Na posestvu Slom na Po- nikvi so z letošnjo letino ja- bolk zadovoljni. Minuh te- den so vsa že obrah, tako da je skladišče zdaj prazno. Mnogi kupci so ostali praz- nih rok, ker so se oglasih prepozno, pa tudi letošnje obiranje se je začelo prej kot druga leta. Zaradi izredne kvalitete jabolk je bilo tudi povpraševanje v^ečje kot po- nudba. Na Slomu so letos pridelah okoh 120 vagonov jabolk različnih sort. V glav- nem so jih razprodah stal- nim kupcem. Največ jih je odkupil Merx, pa tudi Vital, Etol, Duphca iz Kamnika in individualni kupci. Sicer pa gredo jabolka s Sloma v slast potrošnikom iz cele Sloveni- je. Letošnjo jesen in zimo jih bodo jedh tudi Belgijci, saj so skrbni pridelovalci s Slo- ma, oziroma Kmetijskega kombinata Šentjur, prvič prodrh tudi na tuji trg. Pet vagonov jonagolda so izvozi- h in se z obiranjem in sortira- njem jabolk za izvoz precej zamudni, vendar se je trud izplačal, saj je bil belgijski kupec zelo zadovoljen s kvodarstva Jugoslavije je bi- lo do 29. avgusta izdano za 7,7 milijard dinarjev čekov. Do istega datuma je bilo ot- kupljeno 90 odstotkov vseh izdanih čekov. Tsikšen rezul- tat bi bil še zadovoljiv, če ne bi v juliju ustvarili s čeki pe- tino vsega turističnega pro- meta, v avgustu pa le šesti- no. Popularnost novega pla- čilnega sredstva je namreč hitro splahnela, saj lastniki čekov največkrat niso vede- U, kaj bi z njimi počeli. Kljub mogočni propagandi in navkljub opozorilom o viso- kih kaznih kar 150 turistič- nih, gostinskih, trgovskih in drugih organizacij o čeku, še manj pa o popustih, ru hote- lo slišati ničesar. Tako so že v avgustu tujci usluge raje plačevah v devizah ali dinar- jih, brez p>opusta. Tudi privatnemu kliringu z novotarijo nismo stopili na prste, družbena blagajna ni tako polna deviz, kot smo pričakovali, medtem ko si zasebniki še vedno lahko manejo roke. Ob vsem pa je najneugo- dnejši podatek, da je s popu- sti država izgubila 25 milio- nov dolarjev. Tolikšna je na- mreč vsota, ki smo jo podari- li tujcem, ker so bili pri nas in ob tem še uživali v naših tradicionalno privlačnih na- ravnih leix)tah. Ni dvoma, da bi s tolikšno vsoto, vloženo v propagando in osvežitev tu- ristične ponudbe verjetno privabili k nam še kakšnega gosta več. Kot da nam ni do- volj vsakodnevno razvre- dnotenje dinarja, smo se raje odločili za razprodajo turi- stičnih uslug in raznovrstne- ga blaga. Prav imajo torej vsi tisti, ki trdijo, da bi bUo bolje počasi odklanjati vse nepravilnosti v turizmu, organizaciji in oskrbi, kakor pa na hitro s F)opusti zakriti vse slabe strani v turizmu. Problem je torej v tem, kaj in kako nudi- mo. S to mislijo se je potreb- no pripraviti na naslednjo in mnoge bodoče turistične se- zone, če želimo ujeti korak z uspešnejšimi sosedi. RP Da smo s čeki prej izgubi- li kakor pridobili, dokazu- jejo izjave nizozemskih tu- ristov, ki so preživljali po- čitnice v Celju- Menijo na- mreč, da smo že tako dovolj poceni dežela in da tudi brez popustov niso mogli zapraviti denarja. 75-letnica Frischaufovega doma Na Okrešlju - v mehkem dnu ene naših najlepših krnic, okrešeljske trate, z ve- ličastnim zaledjem v nebo kipečih sten Turške gore, Rink in Mrzle gore - so si nemški planinci, hoteč osvo- jiti naše planine in našega planinca, že leta 1876 posta- vili svoje zavetišče. Toda graški imiv. prof. dr. Johannes Frischauf (1837-1924), hu- manist, raziskovalec naših planin, zlasti Savinjskih, ter prijatelj Slovencev, je sklenil 1893. - v letu ustanovitve Sa- vinjske podružnice SPD - neznatno zavetišče, ki je pre- moglo le tri ležišča, nadome- stiti z veliko mednarodno planinsko kočo. Sam in družno s Franom Kocbekom (1863-1930), ustanoviteljem in dolgoletnim načelnikom Savinjske podružnice SPD, pa z osrednjim odborom SPD, je napravil prve - žal - brezuspešne korake. Kljub dokajšnji vnemi v zbiranju prispevkov za novo kočo, se ni nabralo dovolj denarja; nazadnje pa je obveljal še sklep osrednjega odbora v Ljubljani, da »v bližini nem- ških koč ne postavi konku- renčnih« ... Iniciatorje primernejše planinske postojanke je rešil plaz spomladi 1907, ki je nemško kočo podrl. Takoj je Savinjska podružnica spora- zumno z osrednjim odborom sklenila podrtijo nadomesti- ti z modernim planinskim zavetiščem. Vodstvo gradnje (načrt je napravil ljubljanski inženir Skabeme) je Kocbek zaupal preudarnemu Francu Piskemiku. Planinci so ka- nili kočo odpreti še isto jesen (1907) in otvoritev združiti s 70-letnico prijatelja Frisc- haufa. Stavba je bila sicer pod streho, toda notranja de- la so se zavlekla v naslednje poletje. Dom so odprli 2. avgusta 1908 in ga poime- novali po prvem iniciatonu dr. Frischaufu. Dom je že tedaj veljal za »moderno turistično planin- sko zavetišče«; ena tretjina je bila zidana, dve tretjini pa iz macesnovega lesa; premo- gel je 34 ležišč - v I. nadstropju 16, v podstreš- ju pa 18; dolg je bil 15 m, širok pa 7 m in je z inventar- jem vred stal 1400 kron. Sprva ga je oskrboval sam Franc Piskerruk, za njim 1908 do 1916. nadvse skrbni Fortunat Herle (1878-1958), po vojni pa zadolgo vrsto let splošno priljubljeni Jaka Robnik (-f^l965), medtem ko se je Fortunat Herle preme- stil v Piskemikovo zavetišče v Logarski dolini. 75-letnico okrešeljske, ene najbolj obiskovane planin- ske postojanke pri nas, bo proslavilo PD Celje s planin- skim shodom na Okrešlju, 16. t. m. ob 11. uri. Vljudno vabljeni! G. G. Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 13. okt. ob 19.: Denis Poniž: SKOF TOMA2 Hren. Abonma Tehniška šola in izven. Torek, 18. okt. ob 15.30: Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK. Premiera. 2. šolski abonma in izven. Slovensko ljudsko gledališče Celje je za svojo otroško premiero pripravilo otrokom znanega in priljubljenega Profesoria Modrinjaka Normana Hunterja v dramatizaciji Aleksandra Zoma in v prevodii Janeza in Branka Gradiš- nika. ♦ Torek, 18. okt. ob 20.30: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU V okrogli dvorani Cankarievega doma v Lju- blajni. Sreda, 19. okt. ob 10.: Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK. Zaključena predstava za OS Prebold. ob 17.00 Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK. 3. šolski abonma in izven. Četrtek, 20. okt. ob 10.: Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK. Zaključena predstava za OS Šempeter. ob 17.: Norman.Hunter: PROFESOR MODPJNJAK. 3. šolski abonma in izven. Avla Razvojnega centra Ceije v avli Razvojnega centra je odprta razstava ročnega tkanja Mete Gostenčarjeve. Izdelki, predstavljeni na raz- stavi, so rezultat iskanja poti k lepši in drugačni uporabno- sti, ki umetniško izkušnjo prenaša v naše neposredno okolje, hkrati pa jo oplemeniti z zavezsmostjo življenju, ki jo pogrešamo v marsikaterem delu sodobne umetnosti. Razstavo si lahko ogledate do 21. oktobra, ko bo zadnji dan razstave tudi pogovor z avtorico med 12. in 15. uro. Razstavni salon Rogaška SlaUna v razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo v petek, 14. oktobra ob 19.30 uri odprli razstavo kiparja Ivana Dvor- šaka in slikarke Veronike Rakuš. Dvoršak se bo predstavil s skulpturami iz litega železa, Rakuševa pa z olji. Ob otvoritvi bo kutumi program, na katerem bo renescinčno in baročno glasbo izvajal ansambel Pro musica tibicinia iz Maribora. Razstavo si boste lahko ogledali do 10. novem- bra. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu bodo v petek, 14. oktobra ob 11. uri dopoldne odprli raz- stavo z naslovom Iz starih tiskov. Razstava je posvečena mesecu knjige, ogledali pa si jo boste lahko vsak dan, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 17. novembra. Osnovna šola 3. bataljona VDV Vitanje v avli osnovne šole v Vitanju je odprta razstava sbkaria Jožeta Svetine, ki se predstavlja z akvareli in slikami na steklu. Razstavo si lahko ogledate do 23. oktobra. Razstavni salon Komenda na Polzeli v razstavnem salonu Komenda na Polzeli bo še do so- bote odprta razstava slikarskih del Srečka Škobemeta in Janija Rebca. Razstava je prodajnega značaja. Kuttumi center Ivan Napotnik Titovo Velenje v razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napot- nik je odprta retrospektivna rsizstava grafik Lojzeta Spa- cala. Razstavo si lahko ogledate vsak dcin od 10. do 18. ure, ob četrtkih in sobotah od 10. do 13. ure vse do 7. novembra. Dom kulture Titovo Velenje v domu kulture bo v petek, 14. oktobra ob 19.30 uri nastopila skupina Ayllu iz Bolivije, ki izvaja folklorno glasbo Indiosa, andskih predelov Južne Amerike. Kulturni dom Slovenske Konjice v kulturnem domu bo v petek, 14. oktobra od 19. uri koncert, na katerem bo nastopU ansambel F -t-. Kino VOJnik v klnodvoranl v Vojniku bodo pre- dvajali v nedeljo, 16. oktobra ob 10. dopoldne za matinej- sko predstavo sovjetsko-indijski fdm Fliki Tiki Tavi, po- poldne ob 17. in zvečer ob 19.30 pa ameriško kriminalko Obračun. Kino Šmarje Četrtek, 13.10. ob 19. in nedelja, 16. 10. ob 18.: ameriški ljubezenski pustolovski film - Rajska oaza ljubezni. Petek, 14.10. ob 16.: ameriški risani fUm - Snoopy se vrača, ob 19.: ameriška drama - Linija. Sobota, 15. 10. ob 19.: ameriški kriminalni film - Dama v rdečem. iVIotel Petrol Tepanje v okviru kulinaričnih tednov, ki jih pripravljajo v mo- telu bo od 12. do 16. oktobra teden gob, od 19. do 23. oktobra pa teden lovskih specialitet. Vsako soboto igra za zabavo ansambel Odmev s pevko Judito iz Ptuja. Gostovanje KPD Marija Gradec v Trsteniku V soboto, 15. oktobra bodo člani kulturno prosvetnega društva Marija Gradec gostovali v pobrateni občini Trste- nik v Srbiji, ki praznuje občinski praznik. Folkloristi iz Marija Gradca bodo predstavili star slovenski običaj lička- nja, ob tem pa še nekaterem slovenske narodne plese. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 13. Q| Tam, Kier se izpolnjujejo pričakovanja y ceUskI poroanišnici, na obisku pri porajajočem žMJenJu Gneča je že navsezgodaj. Vedno je tako. Tu, v speciali- stični ginekološki ambulanti in v dispanzerju za žene. Ča- kajo zdrave žene, ki bi zdrav- je rade ohranile, čakajo žene, ki potrebujejo pomoč, čaka- jo žene ki žele, ne žele ali pričakujejo otroka. Čakajo, da bi se prepričale, če je vse v redu, da bi zdrave rodile zdrave otroke. V mahh pro- storih ambulante se jih zvrsti preko sto na dan. Sto rado- sti, pričakovanj, čelja in stra- hov. Silva Zapušek je med njimi. »Ce enkrat rodiš, ostane v tebi nekaj strahu. Ne, ne pred bolnišnico. Samo bolj veš, kaj je pred teboj, kaj vse se lahko zgodi. Štirinajst dni je še do roka. Tukaj so doslej vse štorih zame in za otroka. Dokler nisem imela težav, sem redno hodila na kontro- lo, ko pa so bUe, so me spre- jeh v bolnico. Zdaj je spet vse dobro. Doma že imam si- na. Kaj bo tokrat? Ne, mate- re tega ni treba spraševati. Vseeno je. Samo da je zdravo.« Ko minejo strah In bolečine Raziomsko gledanje na po- rod kot povsem naravno in zato tudi ne boleče dogaja- nje, če ne prej, zbledi v poro- dni sobi. Že na hodniku nas sprejmejo kriki žena, ki ča- l^jo, da se devetmesečno pričakovanje izpolni. Nemo- remo se pogovarjati z njimi, tudi s tistimi, ki jih bodre in so pripravljeni, da vsak hip priskočijo s svojimi rokami in inštrumenti na p>omoč, ne. Vsak čas bo boleče glasove zamenjal mir, ki bo sprostil prastar izraz, ki naredi vse žene tako podobne druga drugi. Minula je že ura, dolga kot sama večnost, v porodni sobi pa se tega dne ni še niČ spremenilo. Vrisk novega življenja še ni prinesel olaj- šanja. Za Petro in Natašo pa je bolečina, strah in lepota po- roda že mimo. Petra svojega strahu pred porodom sedaj ne razume več. Saj ni bil po- treben. Takšne in drugačne nosečnostne težave je končal normalen porod. Deklica Bi- Ijana s svojimi 3500 grami je na mah zbrisala vse, kar je bUo hudega. Tudi z Natašo je tako. Kljub prezgodnjemu poro- du, kljub carskemurezu, kljub skromnim 2035 gra- mov njene punčke. V inku- batorju je ob skrbni negi hi- tro napredovala. Le ena želja še žari iz matere: »Domov. Domov.« Kot U prišel v čebeinjalc Prav res. Kot bi prišel v čisto drug svet, tako je pri junakih, ki so že premagah vse prepreke in sedaj jasno in glasno oznanjajo vsem, da so tukaj. Odločno zahtevajo svoj prostor na svetu, zahte- vajo toploto, hrano in ljube- zen. Zdravstveni delavci na neonatalnem oddelku mora- jo kaj hitro slediti njihovim zahtevam. Vrstijo se hranje- nja, previjanja, natančni pre- gledi, tudi zaradi možne zla- tenice, pa obsevanja teh otrok z modro svetlobo - fo- toterapija, pa četrti dan, po natančnem pregledu, ceplje- nje proti tuberkulozi. Neka- tere otroke je treba poslati v Ljubljano, če je zlatenica premočna ah če traja predol- go. Vsakega nekaj časa pa krene na pot po sobah k ma- micam lačen in vreščeč dro- biž. Za nekatere malčke pa bi bila pot do mamic nevarna, zato pridejo mamice na od- delek za nedonošenčke in bolne novorojenčke. »No, vleči, vleči, zaspanka. Daj, daj, potrudi se...« Mala zaspanka je šest dni stara Brigita. Mamica Urška jo vseeno pohvah. »Saj rada pi- je. Ko bo priteklo, bo že.« Za dolge razgovore pa ni razpo- ložena. Saj nima časa. Pogo- varja se z Brigito. Glavna sestra neonatalne- ga oddelka Elizabeta Lajlar pa je zgovorna spremljeval- ka. O dojenju pa je treba ta- ko kar naprej in naprej razla- gati in učiti. O njegovih pre- dnostih, o tem, kako je tudi na videz vodeno mleko pol- novredno, kako je dojenje res vredno truda. Nedonošenčkov se rodi veliko. »Žene preveč delajo v službi in doma. Zaradi na- porov, pogosto tudi psihič- nih in drugih razlogov, no- sečnice kaj radi prebite po- padki,« pravi sestra Ehzabe- ta. Na oddelku poskrbijo, da manjkajoče tedne in težo ti otroci nadomeste. V pomoč sta jim dva inkubatorja, skrbna strokovna nega in budno opazovanje. Ko so zdravi, ko znajo lepo piti pri prsih, ko je teža okoh 2500 gramov in je tudi njihova starost ustrezna, lahko gredo domov, tako kot njihovi vrst- niki, ki so na svet prikukah bolje pripravljeni. Prvo, naj- bumejše dogajanje v življe- nju človeka se s tem zaklju- čuje in začenja se dolga pot. Kakšna pa bo, je odvisno od nas vseh, odvisno tudi od uresničenja besed, da v skrbi za otroka ni nič predrago. MILENA B. POKLIC Z ureditvijo dispanzerja za žene v Zdravstvenem do- mu bo celoviteje zaživela njegova preventivna dejav- nost - zdravstvena vzgoja, predavanja, planiranje dru- žin, spremljanje zdravih no- sečnic... Razširitev v del prostorov, kjer je bil včasih laboratorij, bo olajšala tudi čakanje ženam, ki se sedaj stiskajo v tesnem hodniku. Pa tudi tistim, ki prihajajo v specialistično ambulanto. Zaživela bo delitev dela med njimi. Se letos bodo lahko vse zdrave noseče že- ne prihajale v dispanzer, v specialistični ambulanti pa bo več prostora za tiste, ki potrebujejo zdravljenje. Na celjskem porodnem oddelku je bilo lani 2842 po- rodov, najmanj v zadnjih osmih letih. Zakonci uve- ljavljajo vedno bolj svoje pravice do načrtovanja dru- žine. Pogosteje se o Ansambel Jožeta Kincla domačini dobro poznajo. Njegovo igranje na harmoniko pa smo lahko slišali tudi na letošidem tekmovanju za zlato harmoniko na LJubečni. Pogled na ekipo novinarjev Radia Celje in Novega tednika ter številne poslušalce, ki so se zbrali v dvorani prosvetnega doma. idujski urejenosti tudi po- nje nepalske kraljeve tae na počitnice v Špani- la bi kralj opravičil potrat- otovanje pred ubogo rajo, Španiji organizirali še anje s tamkajšnjim kra- škim parom. ifuda smo carinske for- t^osti v Kathmanduju ivili prej in laže, kot smo kovali. Slišali smo na- jveč svaril, kako se lahko fi pri nepalskih carinikih t* zapletejo. 'tem smo končno le lahko '^aU skozi vrata kath- "lujskega letališča na živ- Pred njim. Iskali smo pre- ^ takoj je bil na kupu cel ^ taksistov. Končno smo "J^enili za prevoz do agen- Mountain travel za 250 ru- .(^Upija je približno 7 di- ' l^v). Takrat se nam je zde- ^cena za gručico ljudi in ' tovora kar sprejemljiva, pa nisem prepričan, da '^so precej opeharili. Pre- ^ seveda izgledal čisto po pko. Nekaj časa smo se ^ in nekaj časa porivali J>Us. Voznik pa je bil z za- tako zadovoljen, da ^^obusom naredil še dva ovinke do Mountain SO minili prvi trenutki ^•^em nepalskem mestu. (se nadaljuje) SREČKO SROT 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Težave s šolo NT je 29. 9. v rubriki Pisma bralcev objavil članek D. N., ki zelo enostTcinsko tolmači stabi- lizacijska prizadevanja šole Vojnik in Občinske izobraže- valne skupnosti Celje. Ker je treba za objektivno presojanje sUšati obe plati zvona, daje ko- lektiv OŠ bratov Dobrotinšek Vojnik svoje pojasnilo. Po podatkih Zavoda za šol- stvo, orgeinizacijska enota Ce- lje z dne 15. 10. 1974 in s pri- stankom vseh centralnih in po- družničnih Sol je bil izdelan zemljevid šolskih okolišev ob- čine. Sprejet je bU tudi še da- nes veljaven dogovor, da je ka- kršno koli prešolanje učencev možno le po poprejšnjem do- govoru med prizadetima šola- ma razen v primeru preselitve. Šola Vojnik je 19. 4. 1983 posla- la podružničnim šolam Socka, Šmartno in Strmec naslednji dopis: »Prosimo, da nam z obratno pošto pošljete seznam otrok 4. razredov: priimek in ime, kraj bivanja, šolska avtobusna po- staja, oddaljenost od najbližje šolske avtobusne postaje. V najkrajšem času bo kolegij ravnateljev razpravljal o pro- gramu dela za leto 1983/84 in istočasno o številu oddelkov. Ravnatelji se bodo pogovarjali o eventualnem sporazumnem prešolanju otrok na sosednjo šolo. O prešolanju otrok bo od- ločalo število otrok in število oddelkov na posameznih šo- lah. Tako bodo tudi starši do- bili podatke o možnem prešo- Icinju otroka po tem posvetu na centralni šob v Vojniku.« Na ta dopis je pedagoški vo- dja podružnične šole Strmec tov. Pešak poslal šoli Vojnik spisek učencev 4. razreda (na- vajamo imena prizadetih učen- cev in navedenih razdedj do šolske avtobusne postaje): Martina Nikolič, Hrenova 31 (0,5 km), Simona Jevšek, Polže 3, (1,5 km), Stanka Božnik, Lemberg 26, (0,1 km), Karmen Dušak, Polže 12, (2 km), Dani- jel Srebot, Vine 7 (2,5 km), Ja- nez Pinter, Polže 6 (2 km), Damjan Jane, Hrenova 35 (1,5 km). Navedeni učenci so se prešo lah na šolo v Dobrno brez mne- nja centralne šole, če je to po- trebno ali ne. 24. 8. smo biti postavljeni pred izvršeno dej- stvo, da so se prešolali in da E>otrebujejo mesečne vozovni- ce na redni progi Celje-Dobr- na, čeprav vozi iz Strmca v Vojnik, posebni, za učence »brezplačen« šolski avtobus. Tovariš Nikolič je nehote cili pa nalašč pozabil povedati, da je med Strmcem, kjer so ti in še drugi učenci obiskovali šolo do 4. rcizreda, in Dobrno le 6,8 km. Iz tega je jasno, da se v teh resnih stabilizacijskih ča- sih vozijo nekateri učenci celo samo 1 km daleč, če ne prište- jemo peš poti. Taki in podobni primeri stanejo našo družbo na desetine starih milijonov. Za- kon zagotavlja otrokom brez- plačen prevoz na oddaljenosti nad 4 km od šole. Šola Vojnik nima namena in tudi ne more prepovedati izdaje brezplačnih vozovnic, ker obstoja za to za- kon in poseben odbor pri Ob- činski izobraževalni skupno- sti, ki rešuje sporne primere. Predlagali smo samo, da se o upravičenih željah staršev po- govorimo, kjer je to možno pri- hranimo denar ali na željo ve- čine staršev spremenimo celo šolski okoliš. Menimo, da čas v katerem živimo ni niti najmanj primeren, da bi si vsak po svo- je krojil in širil pravice na ra- čun dnigih. Ce smo se odločili za stabilizacijo, se obnašajmo stabilizacijsko povsod. Pred vsakim izsiljevanjem pa se do- govarjajmo. Vodstvo šole, Vojnik Divje plakatiranje (prvič) »NOVI TEDNIK« Celje je objavil dne 22/9-1983 članek Dr. Ervina Mejaka »Divje plakatiranje se nadaljuje«. Na članek dajemo naslednji odgovor: Občinska straža je dne 5/8- 1983 ugotovila in zabeležila, da so bili v Prešernovi ulici v Celju na stebrih zgradbe na- lepljeni plakati, s katerimi je samostojni gostinec Jože Grmič vabil na prireditve. Stebri že omenjene zgradbe niso mesta za plakatiranje. V tej stvari so bile nujne še do- polnilne poizvedbe. Občin- ski stražnik jih je opravil dne 18/8-1983. Predlog o uvedbi postopka za prekršek zoper že omenjenega kršitelja je bil odposlan 23/9-1983. Občinska straža je v mese- cu septembru 1983 ugotovila in zabeležila 6 primerov ne- dovoljenega plakatiranja. Plakati so bili od društev in drugih pravnih oseb. Zaradi ugotovitve materialne resni- ce je bilo treba tudi v teh primerih opraviti dppolnilne poizvedbe. Končane so v enem primeru. Predlog o uvedbi postopka za prekršek zoper kršitelja (društvo) je bil odposlan dne 26/9-1983. Ugotovitvam in rezultatom dopolnilnih poizvedb ustrez- no bodo rešeni tudi preostali primeri. Občinska straža ima še številne druge naloge, kot je bilo že pojasnjeno v prejš- njem članku, pa je bila v tem času zelo slabo kadrovsko zasedena. Občinski inšpektorat je dne 23/5-1983 seznanil občin- ski komite za urejanje pro- stora in varstvo okolja s pro- blematiko plakatiranja. Opo- zoril je na nekaj vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati in rešiti, ker bi bUo to v prid uspešnejšemu preprečeva- nju nedovoljenega plakatira- nja.« Načelnik inšpektorata, STANE GABERŠEK Divje piailatiranje (drugič) s Občudujem vztrajnost dr. Mejaka, ki se tako prizadeto trudi, da bi svojemu Celju pripomogel do lepšega, bolj urejenega in kultumejšega videza. Skorajda ne mine te- den, da ne bi v Novem tedni- ku opozarjal na takšno ali drugačno pomanjkljivost, neurejenost, največkrat na- vadno malomarnost, ki kazi naše mesto. Prav tako ah pa še bolj ob- čudujem trmoglavost, nepri- zadetost in nemarnost vseh mogočih dejavnikov, v tem primeru za to določenih in tudi plačanih služb, ki naj bi skrbele za urejenost našega mesta. Ne bi našteval vseh prime- rov, ko pobude občanov ostajajo le na papirju, tudi v NT, omenil bi le že toliko- krat premlevano divje plaka- tireinje, zlasti tisto v najož- jem središču mesta. Ce je videz arkad v Prešer- novi ulici prava sramota, po- tem je odnos odgovornih služb do tega vprašanja (pa naj bo to mestna straža ali pooblaščena DO Reklama ali kdorkoli še ima pri tem bese- do, vključno z raznimi inš- pekcijami), vsekakor še ne- kaj več. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da je stanje kljub vsem opozorilom in negodo- vanjem (da Odloka o javni snagi sploh ne omenjamo) vse slabše. Tudi standarden izgovor, da ni denarja, ljudi, je v tem primeru jalov, saj bi največ v eni uri na teden zlahka popisali vse to divje plakatiranje. Vsaj v tem pri- meru to ni preveč zahtevno delo, ko je vendar vsak krši- lec na svojem plakatu dovolj nedvoumno in čitljivo zapi- san, pa naj gre za štab za 2:ad- nji samoprispevek (še vedno vodi s kvaliteto svojega lepi- la), ali Komunala Celje (!), ki še kar naprej vabi na svoje prireditve in tekmovanja. O raznih ostahh organizacijah, disco klubih, vesehcah in tombolah pa tako ni vredno izgubljati besed. Prav zares, - vztrajnost in trmoglavost sta dva razhčna pojma. V tem primeru imata žal enak učinek. FERDO KAVnCNIK, Celje Je poilenost lepa čednost? 25. 8. sem v NT zasledila raz- pis prostega delovnega mesta za vodjo prodajalne Jelka na Polzeli, katerega objavo je na- ročila Tovarna nogavic Pol- zela. Kot novopečeni poslovodja sem napisala prošnjo kadrov- ski službi. Presenedjivo hitro sem prejela telegram, s kate- rim so me vabili na razgovor. Pozneje se je pokazalo, da sem prišla na razgovor ob nepra- vem času, kajti tovariši, ki bi se naj z mano pogovorili, so bili na nekem sestanku in sem čakala debeli dve uri. Potrplje- nje me je med tem časom že rahlo zapuščalo, vendar sem bila odločna, da vseeno poča- kam in vidim kakšen bo rezul- tat razgovora. Tovariši so bih v razgovoru z menoj z vsem za- dovoljni, motilo jih je le, da kljub desetim letom delovne dobe nimam prakse kot poslo- vodja. Toda človek mora ven- dar najprej končati šolo za ustrezno delovno mesto, šele nato lahko išče temu primemo službo. Približno po štirinajstih dneh od pogovora sem dobUa od tozd Moške nogavice iz Pol- zele obvestilo o izbiri kandida- ta. Začudena sem bUa, da je komisija sprejela sklep, da ne izbere nikogar. Ker pa dela in naloge morajo biti opravljene, so izbrali vršilca dolžnosti, kandidata zvmaj svoje delovne organizacije, četudi zakon tega ne dopušča. Kandidat nima ni- ti ustrezne izobrazbe. Močno sem v dvomih, da bi v dcinaš- njem času, ko je težko najti za- poslitev, kakšen človek zapu- stil svoje stalno delovno mesto le zato, da bo lahko v drugi DO zaposlen za eno leto. Ce ni se- veda interni dogovor s tovariši, ki o tem odločajo, drugačen. Povsod pa lahko danes bereš: »Izobražujte se, čeprav tudi ob delu!« Za Tovarno nogavic na Pol- zeli to verietno ne velja, saj so izbrali na odgovorno delovno mesto delavca, ki nima ustrez;: ne izobrazbe, ima pa po njiho, vem mnenju dovolj prakse. Nad tem ravnanjem nisem ogorčena zato, ker niso izbrali mene. Gotovo je bilo tudi cU^ gib kandidatov veliko. Jezi me, da lahko nekateri še vetin^ samovoljno, mimo zako^^ izbirajo kandidate »po okusu, ali »po vezah in poznanstvih. Odgovorne v Tovarni nog^. vic na Polzeli prosim, da rnj javno odgovorijo na pismo, kar se že vnaprej zahvaljujein Tolaži me misel, da imajn službo, pa čeprav še ne oprav. Ijam del in nalog poslovodje, za kar sem se ob delu izobraže! vala. Ko bom zamenjala, bom pošteno premislila, preden se bom odločila za nov korak. Ne gre mi iz glave misel na mlade ljudi, ki nimajo zaposlitve, imajo pa šole in so brez delov, nih izJcušenj. Podajo si kljuke, to da jih ne morejo zaposliti ker nimajo izkušenj, pa najve«' krat govorijo ljudje, ki sami ni. maio ustrezne izobrazbe. MARTA KADIVNIK 2al^ Obveščamo vas, da so v prodaji aranžmani za ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO - 84« za čas od 7. 2. do 19. 2. 84. Število prostih mest je omejeno, zato vam priporočamo, da si čimprej zagotovite aranžma. Za praznik republike smo vam pripravili zanimive paketne aranžmane v naravna zdravilišča, na morje in daljši izlet na ZLATIBOR in v SIROGOJNO. Strokovna potovanja: - BOLOGNA SAIE 83 mednarodna razstava gradbene industrije, odhod 28. oktobra. Priporoča se IZLETNIK - Turistična agencija PIšeVdr iVAN^TOPftft Skozi banjasto obokano vežo pridemo na dvorišče, ki je delno arkadirano; arkade opirajo okrogli stebriči s profiliranimi kapiteli. Od tu so dostopni pritlični prosto- ri, ki so ponekod križnogrebena- sto obokani, ena soba pa ima celo masiven lesen strop. Po prislonje- nem zidanem stopnišču, nad kate- rim je vzidan nedatiran kamniten grb, pridemo v nadstropje. Na koncu križnogrebenasto obokane- ga arkadnega hodnika je zazidan, polkrožno sklenjen portal z letni- co 1698 - vhod v nekdanjo kapelo. V notranjosti stavbe je še več zani- mivih baročnih detajlov: štukiran okvir na stropu ene izmed sob, le- sene stenske omare s starim okov- jem itn. Na starejše arhitekturne elemente naletimo le na zunanji, začelrti strani stavbe, kjer sta ohra- njeni gotski okenci s kamnitnima okvirom^ in posnetimi robovi. Stavbna zgodovina gradu ni ra- ziskana. Njegova zasnova je ne- dvomno še srednjeveška, svojo današnjo podobo pa je dobil veči- del na zač. 18. stoletja. Takrat so med drugim zasuli zunanji grajski jarek, leseni mostovž pa nadome- stiU z zidanim. Vrbovec (Altenburg), grad Ob sotočju Savinje in Drete v Nazarjih, občina Mozirje. Zgornja Savirijska dolina, ob- močje poznejše gorenjegrajske de- kanije oz. občine Mozirje, stopi v zgodovino z listino iz 1140, s kate- ro oglejski patriarh Peregrin naz- nanja, da sta plemeniti Dietbald de Chagere in njegova soproga Truta prepustila oglejski cerkvi svoj alod v Gornjem gradu z gra- dom in drugimi posestvi. Chageri so bdi torej pr/i lastniki prostra- nih zgomjesavinjskih zemljišč in prav mogoče je, da je že tedaj stal tudi grad Vrbovec, katerega nem- ško ime Altenburg v prostem pre- vodu pomeni stari grad. Zgodovi- narji namreč sodijo, da že ime Gornji grad v bližini današnjega istoimenskega naselja temelji na obstoju nekega starejšega gradu v okohci. Ta starejši grad je lahko samo Vrbovec, ki pa se v virih izrecno omenja šele 1248 in to kot patriarhova last - castnun Altem- burch. Pri tem kaže omeniti, da je tudi slovensko ime Vrbovec - grad pozidan v vrbovju - zelo sta- ro, čeprav v srednjeveških listinah dosledno srečujemo le njegovo nemško oznako: 1361 vest Alten- burch, 1369 Altenburch die vest in Altembiu-ch castrum, 1434 haws Altenburch, 1447 nevve vest Altenburch in 1457 Altemburch ob Presperch gesloss. Na gradu so sprva gospodarili patriarhovi oskrbniki, med katerimi se 1248 omenja Vulfing Letuški, o. 1270-80 pa magister Gregorij. Pa- triarhovi oskrbniki se nazadnje omenjajo 1281-1282, 1286 pa na- stopijo po gradu imenovani vitezi Vrbovški. Ti niso več neposredno podložni patriarhovemu sedežu, ampak nastopajo kot fevdniki vovbrškega grofa s Koroške, kar kaže, da je patriarh izročil svoj de- lež gomjegrajskih posesti Vrbov- škim. Vrbovške viteze srečamo v več listinah kot spremljevalce Vovbrških, ko pa so ti 1322 izumr- li, so Vrbovški prevzeli posest gra- du neposredno v svoje roke. Kot fevdniki so se pogosto zapletali v spore z gornjegrajskim samosta- nom, ki so prikipeli do vrhunca ob pravdi za grad Rudenek pri Reči- ci. Zdi se, da so vrbovški vitezi pozneje obubožali, saj so že 1349 oz. 1350 prepustili Celjanom grad Gornji grad, 1360 pa še Vrbovec. ki ga jim -je oglejski patriarh še tisto leto potrdil. 1437 so Celjani podelili utrdbo v fevd Ludoviku Knollu s pogojem da mora, kadar bo do kraja pozida- na, ostati zanje odprta. 1456, ko so Celjani izumrli, je gospoščins prešla v roke deželnega kneza, ^ jo je poslej dajal v oskrbo. 1458]" je dobil v zakup Tomaž Pfafoit scher, 1472 je bil oskrbnik Benkf pl. Lustthal. 1478 jo je dobil v fev(i Jurij Obračan, 1505 Tomaž Grade neški, pred 1527 baron Ivan Kaci janar s svojo soprogo Elizabe« Strmolsko, tema pa je sledila nju na hči Sholastika, soproga Ulril^' barona pl. Eitzinga, ki je prodal' Vrbovec Hansu Regallu z Rač. ^ letih 1566 in 1575 posedujejo gra< gospodje Humuss, sledil jim J* Boltežar Wagen. 1602 je dobil P« sest v zajem njegov sin Hans Zig^ baron v Šoštanju in Preboldi^ 1615 je kupil gospoščino /a 400' gld. ljubljanski škof Tomaž Href ki je v njej dve leti pozneje posv« til tudi kapelo. V lasti škofije J ostal grad z manjšimi prekinitvj mi do zadnje vojne. V njem je bi* uprava ljubljanskega škofijske^ veleposestva. Zdaj so v deli'' ohranjeni stavbi poslovni prost^ podjetja GLlN Nazarje. I Vrbovec, grad ob koncu 17. stoletja NOVI TEDMK - STRAN 15 ipnirji iz COS Biba bila sem vaše glasila MLA- IlAST, Hvala zanj! Ker se ^ prvič oglašate, bom tokrat ^ila majčkeno izjemo in ob- j3 prispevek iz vašega glasila, ^.^podbudo, da se boste več- j( oglasili tudi s samostojnimi .pevki. ^ kontrolno nalogo ^ njo se najbolj učim. Po- ^.ljam, koUkor morem, tako da že vse pomeša. S sošolci se ,j seboj sprašujemo in trepeta- j Končno ali pa še bolje kmalu jpi v razred tovarišica. Gleda- j jjontrolke kot velike pošasti, jden nam jih razdeli, naredi [j)[0 kontrolo. Pregleda nam |[e in seveda tudi klopi. Ko je z zadovoljna, dobimo vsak pj list. V razredu nastane ti- ^ ' SIMONA BLATNIK, 7.b ^ COS Biba Ročk K ŠOŠTANJ Mama je vrgla meso svinjam. Dokler se ni skuhalo drugo, smo bili brez kosila. Bili smo lačni. mCA JAKOP, 4. a OS VITANJE Jesen Jeseni so dnevi krajši in hla- dnejši. Sadje dozori in gozdovi postanejo lepo pisani. Iz vinogra- dov se oglašajo klopotci. Berači pridno trgajo grozdje, zraven pa se šalijo, pojo in vriskajo. Kmetje pospravljajo pridelke in orjejo njive za pšenico. Gnojijo travni- ke in počistijo sadovnjake. Go- spodinje pripravljajo ozimnico. Na paši pastirji pečejo krompir in kostanj. Jesen je najlepši letni čas. FRANC MARKO, 2. b OS Boris Kidrič ROGAŠKA SLATINA rismojeno meso v nedeljo sem kuhala kosilo, jhala sem meso in juho. Mama gledala televizijo. Jaz sem se J igrat k sosedi. Ko sem prišla v jjiinjo, je bilo meso zažgano, oldicala sem mamo. Mama je ila: "Kaj se igraš, če veš. da se jha kosilo?« Dragi IViarIco ali Franci! Po tvojem podpisu namreč res ne morem ugotoviti katero je tvoje ime in kateri priimek, pa upam, da mi ne zameriš. Prvi si, ki si se nam oglasil z rogaške osnovne šole. Zato bi bila zelo vesela, če boš tudi svoje sošolce navdušil, da napišejo kakšen prispevek za naš Vrtiljak. Atkina zanka Atka ima najraje telovadbo. Toda navihanka je spet nekaj ušpičila. Namesto, da bi kolebnice po uri telovadbe lepo zložila in pospravila, jih je kar zmetala na kup. Ji jih boš pomagal odplesti. S črkami označi katerim ročajem na levi strani pripa- dajo ročaji na desni. Dopisnico izrezi in jo do četrtka, 20. oktobra pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje. Rešitve in nagrajenca uganke iz prejšnje številke bomo obja- vili prihodnji četrtek. le bi se zemlja nenadoma stresla... Hajda: Stekla bi ven na travnik, daleč proč od hiš. Kdor stanuje v jlpnici, mora ostati med podboji vrat, ker je po stopnicah nevarno diti in počakati reševalce. Svjetlana: Zbežala bi ven, pustila svoje delo in pomagala dmgim dem. Ce bi padla pod ruševine, bi tolkla, da bi mi prišel kdo na moč. Simona: Potres se pojavi iznenada, zato se moramo pripravljati že daj, v akcijah NNNP. Letos je bUa v Ljubljani. Tako so razmišljali učenci 2. razreda OS KOMPOLE NA KRATKO • JERNEJA JEZERNIK sporo- ča, da je polzelsko osnovno šolo obiskal kvartet RTV Ljubljana. V številnih skladbah so učencem predstavili svoje instrumente - violino, violo, čelo in klavir. Pri- reditev je bila v okviru krajevne- ga praznika na Polzeli. • SAŠA CIZEJ z iste šole poro- ča o pohodu pionirjev-planincev po pohorski transverzab. V dveh dneh so polzelski pionirji preho- dili pot mimo Areha, Tumnika, Osankarice, kjer so prenočUi, do Peska, Rogle in Zreč. • Na OS Vere Slander na Polzeli so se spomnili tudi dneva otroka, 3. oktobra. ALENKA MAROVT piše, da je klub OZN tega dne pripravil krajšo proslavo, peinoje pa so opremili s slikami, ki opo- minjajo na bedo in lakoto tisoče- rih otrok na svetu. • Dobili smo tudi dve poročili o športnih tekmovanjih. Poslal nam jih je BOJAN PUSTINEK s Polzele. 27. septembra je bilo na stadio- nu športnega centra v Žalcu ob- činsko tekmovanje v atletiki, na katerem so sodelovali pionirii vseh osnovnih šol žalske občine. 5. oktobra pa so pionirji tekmo- vali v Preboldu, na občinskem tekmovanju v krosu. F^o in dru- go mesto je pripadlo polzelskim pionirjem. • S številnih krajev ste se nam oglasili in poročali o praznovanju pionirskega praznika. Povsod ste ga, kot vidim, praznovali de- lavno. MOJCA KESIC z OS Dušan Jereb SLOVENSKE KONJICE poroča, da so tega dne pripravili veliko očiščevalno akcijo in zbra- li 2 toni papirja. Na polzelski osnovni šoli so imeli 29. septembra kulturni dan. Po krajšem kulturnem programu so imeli volilno konferenco, nato pa so se zbrali člani posameznih sekcij in sprejeli svoje programe. V delovni akciji so očistili okoli- co šole in uredili partizanske gro- bove v okolici, piše ALENKA MAROVT. Pionirji osnovne šole Edvard Kardelj iz SLOVENSKIH Ka NJIC so se po konferenci odpra- vili v Vešenik. BARBARA GO- RENJEK in MATEJA KORO- ŠEC poročata, da so obiskali spo- menik ustreljenim borcem, lep dan pa so izkoristili za nabiranje gob in kostanja. Na osnovni šoli Tončke Cečeve v LESICNEM so po konferenci pripravili športno srečanje z OS Planina pri Sevnici, ogledali pa so si tudi film Samorastniki, je sporočila IRENA GROBELSEK. Z osnovne šole Boris Kidrič v ROGAŠKI SLATINI pa se je oglasil Franc Marko. Piše, da so ob pionirskem dnevu organizira- li veliko delovno akcijo. Pomaga- li so starejšim ljudem tako, da so jim nabrali kopico suhega dračja, ki ga bodo pokurili med zimo. Pomagali pa so jim tudi pri pobi- ranju orehov. V LAŠKEM, na OS Primoža Trubarja so imeli športni dan. Po pionirski konferenci so se učenci posameznih razredov odpravili v naravo, kjer so preživeh nekaj prijetnih uric, sta zapisali MOJ- CA VREČKO in TANJA 2AB- KAR. Društvo ekonomskih propagandistov Celje, v smislu svojega programa delovanja razpisuje tekmovanje aranžerjev Celjske regije na temo: CELJE - MESTO DOMAČEGA FILMA Prijavijo se lahko vsi, ki opravljajo aranžerska dela samostojno ali preko organizacije združenega dela. Izložbe morajo biti urejene do 26/10-1983. Vse prijavljene izložbe bo dne 3/11-1983 pregledala in ocenjevala tričlanska komisija in objavila razultate v Novem tedniku. Podeljene bodo tri nagrade: 1. nagrada 10.000 din 2. nagrada 7.000 din 3. nagrada 5.000 din Kriteriji po katerih bo komisija ocenjevala so: - idejna zasnova izložbe v skladu s tematiko - estetska vrednost izložbe - tehnična izvedba izložbe - propagandni efekt (komunikativnost) izložbe Prijave pošljite do 24/10-1983 na naslov: Društvo ekonomskih propagandistov. Ulica Ivanke Uranjekove 4, 63000 Celje. Prijave morajo biti v zapr- ti kuverti s šifro in navedbo lokacije izložbe in av- torja. DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE OBJAVUA PROSTA DELA IN NALOGE TISKARJA ZA TISK S PLOSKVE POGOJI: končana grafična šola ali šola za grafično oblikovanje, poskusno delo 3 mesece Pismene vloge z dokazili sprejemamo 14 dni po objavi. ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE, o. sol. o. PONOVNO OBJAVUAMO vpis otrok v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 1984/85. Vpisovali bomo otroke, ki bodo do začetka šolskega leta 1984/85 dopolnili šest let in pol (otroci rojeni 1977 in januar, februar 1978). Vpisovali bomo tudi otroke, ki bodo do začetka šol- skega leta dopolnili šest let, zanje bomo ugotavljali zrelost za vstop v osnovno šolo. Vpisovanje otrok bo: v ponedeljek, 17. oktobra 1983 od 8.00 do 11.00 ure in od 15.00 do 17.00 ure, na vseh osnovnih šolah v občini Celje. Objava je namenjena staršem, ki svojega otroka še niso vpisali. K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list. KOMUNALA CELJE TOZD Ceste-kanalizacija Celje, Lava 9 objavlja prosta dela in naloge AVTOMEHANIKA (en delavec) Pogoji: - KV delavec avtomehanik - eno leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov- nim časom s posebnim pogojem eno-mesečno po- skusno delo. Prednost pri izbiri imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na tovornih vozilih. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KOMUNALA CELJE, TOZD Ceste-kanalizacija, Celje Lava 9. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih objave obve- stili v 8 dneh po opravljeni izbiri. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Bokometiie vzporednice Pi$e: Vlado BoioviC v 4. kolu smo na »domačem« igrišču v Škof ji Loki igrali z Borcem iz Banja Luke ter izgubili 30:26 (14:13). EK-orana na Polani je bila polna, spremljali pa so nas trije polni avtobusi zvestih navijačev. Toda tudi to ni pomagalo. V 1. polčasu smo dobro pričeli. Rezultat je bil tesen, noben nasprotnik si ni priigral večje in pomembnejše razlike. V tem obdobju se je poškodoval naš dirigent To- plak, ki je do poškodbe dobro vodil igro. To se je pokazalo še posebej v (ingem polčasu, ko smo v igri v napadu igrali brez idej ali kakšnih smiselnih akcij. Vse je temeljilo na ^improvizaciji. Takšna igra pa proti discipllnirai-iemu na- sprotniku s čvrsto obrambo in dobrim vratarjem v ključ- nih trenutkih ni prenesla preobrata. Nekaj minut pred koncem smo še imeli zadnjo priložnost, da bi lahko iztržili točko, vendar je goste rešUa vratnica in točki sta odšli v Banja Luko. O sodniških odločitvah pa sem se odločil, da ne bom več govoril. Tekma je pokazala, da naša igra predvsem šepa v obrambi. Tako ne moremo razvijati igre z nasprotnimi napadi, ki je v bistvu naš slog. Vendar še ni čas za metanje puške v konazo! Včeraj smo igrali v Crvenki proti domačinom, ki jih letos vodi naš bivši trener Slobodan Miškovič. To je spet nova priložnost, da poskušamo priti do sedaj že nUjno potrebnih točk (sestavek je bil pisan pred .sredo - op. p.)! V soboto, 15. oktobra, pa igramo tekmo 6. kola z Železni- čarjem iz Niša ob 19. uri v Škof ji Loki. Odhod treh avtobu- sov z navijači bo ob 16. uri izpred Vrtnice v Celju. Prevoz je brezplačen, plačati je treba le vstopnino. Po šestih kolih pa bo prvenstvo zaradi obveznosti državne reprezentance za krajši čas prekinjeno. Preico seminarja do bolišega dela Najožje vodstvo Partizana Gaberje se je zbralo na eno- dnevnem delovnem seminar- ju, kjer so temeljito pregledali programsko usmeritev druš- tva, readii^acijo srednjeročnega načrta dixištva ter v smislu do- govorjenih stabilizacijskih ukrepov in obnašanj skušali najti še kakšne skrite rezerve. Pri tem so enoglasno ugotovili, da se hudo stabilizacijsko ob- našajo že trideset let in da do- datnega stabilizacijskega pro- grama, ki so ga sprejeli na se- minarju članov društvenih or- ganov že preteklo leto ni po- trebno spreminjati. S tem pro- gramom so namieč posegli v celotno društveno delovanje, ki bo tudi v prihodnje ostalo dosledno amaterskemu in udarniškemu delu, samo- upravni in strokovni organizi- ranosti in varčnemu obračanju društvenega denarja. Bili so si enotni, da le takšno delo in ob- našanje prinaša tudi delovne rezultate in razvoj, da pa povi- šanje članarine, ukinjanje od- delkov in črtanje nekaterih ustaljenih in tradicionalnih društvenih aktivnosti ne more prispevati k stabilizaciji, še manj pa k nadaljnjemii razvoju telesnokultume ravni delovne- ga človeka in občana. Sicer pa je lahko govoriti o stabilizaciji v društvih Parti- zan, ki so že po vsebini svojega delovanja stabilizacijsko na- ravnana; težje in zaskrbljujoče pa je to v številnih klubih in društvih tekmovalnega športa, ki spričo finančnomaterialne zaslepljenosti, »mafijskega« obnašanja in odnosov v vrhun- skem športu ter dragih tekmo- valnih sistemih, včasih niti ne vedo, kaj pomeni stabilizacij- sko obnašanje. METOD TREBICNIK ŽOGA JE OKROGUV Republiška liga: tri ekipe - dve zmagi in en poraz. To je izkupiček 7. kola za ekipe s širšega celjskega območja. Znova so presenetili nogometaši Kladivarja, ki so po uspehu v Kopru zabeležili drugo pomembno zmago, saj so doma na Skalni kleti z 2:1 (strelca Podgoršek in Jankovič) premagali solidno ekipo Mure iz Murske Sobote. Uspešen je bil tudi velenjski Rudar, ki je z golom Kaligara zmagal v Kranju proti Triglavu in tako po točkah obdržal korak z vodečim Mariborom (vsak po 12 točk). Razočaralo je Šmartno, ki je visoko s 5:0 izgubilo v Mariboru proti Kovinarju. Zanimivo je, da prav Šmartno v letošnji sezoni igra izredno spremenljivo ali kot »aprilsko« vreme. Le- stvica: 2. Rudar (TV), 7. Šmartno, 12. Kladivar. 8. kolo: Rudar bo igral doma proti zadnje uvrščenemu Primorju (nova priložnost za zmago), Šmartno bo igralo doma z vodečim Mariborom (v primeru zmage Šmartnega in Ru- darja bi slednji izbO na prvo mesto), Kladivar pa bo prav tako doma gostil predzadnje uvrščeno ekipo Stol iz Ka- mnika. SNL - vzhod: v 6. kolu je prišlo do prekinitve tekme Drava - Dravinja pri rezultatu 0:0, Steklar je s 3:0 izgubil v Pekrah, tekma med Elkrojem in Ojstrico pa bo 20. okto- bra. Lestvica: 2. Dravinja, 9. Steklar, 11. (predzadnji) El- kroj. 7. kolo: Proleterec - Elkroj, STEKLAR - Boč, DRA- VINJA - Pekre. Kljub dobri igri poraz Hokejisti na ledu Cinkar- ne Celje so gostovali v Beo- gradu in izgubili srečanje s 4:5(1:1,0:2,3:1). Vse zadetke za Cinkarno je dosegel Albin Felc. Na lestvici so Celjani na sed- mem mestu brez točke. V soboto ob 18.30 uri bodo igrali doma. J. K. NA KRATKO Modelarji LT EMO Celje so v zadnjem času dosegli dva lepa uspeha. Na zveznem tekmovanju »Kup osvoboditve Bečej« v Be- čeju sta Branko Leskošek (Meha- nik) in Peter Bezgovšek (PUot) v kategoriji vezanih modelov F 2C - ekipna dirka v finalu zanesljivo zmagala. Sinjo Zarič pa je na pr- venstvu spodnje Štajerske v av- strijskem mestu Leoben osvojil drugo mesto v kategoriji F 2B avtomatski modeli. invalidi na kegilišču ¥ PrelMidu Na kegljišču v Preboldu je bilo izbirno tekmovanje športnikov invalidov za nastop na republi- škem prvenstvu. Pomerile so se štiri ekipe, vrstni red pa je bU naslednji: DI Slovenj gradeč, DI Titovo Velenje (oba gresta na re- publiško prvenstvo), DI Žalec (v svojih \Tstah je imeJ najstarejše- ga udeleženca Franja Avdiča, krepkega več kot osemdesetlet- mka!) in DI Dravograd. Partizan Zreče proti Oiimpiii Partizan Zreče se bo danes (če- trtek) popoldan ob 15. uri pome- ril v prijateljski tekmi s komplet- no ekipo prve zvezne lige nogo- metnega kluba OUmpija. Tekma bo na stadionu v Zrečah. Vstop- nina bo 50 dinarjev, srečke pa bodo v polčasu tudi žrebali. Po- krovitelj srečanj je Unior Zreče. Sttrl kogllavka na državno prvenstvo Na kegljišču v Kranju je bUo zaključno tekmovanje za repu- bliško prvenstvo v kegljanju. Na- stop Celjarik je bil uspešen, saj so osvojile Tanja Gobec drugo, Jo- žica Seško tretje, Tončka Pečov- nik peto, Lojzka Bajde deveto in 2^enka Zimšek štiriindvajseto mesto. Prve štiri so si priborile pravico nastopa na državnem pr- venstvu, ki bo koncem oktobra v Beogradu. Na državnem prvenstvu pa bo nastopil tudi Ludvik Kačič, član KK Celje, ki je v zaključnih repu- bliških bojih osvojil peto mesto. V soboto in nedelo bodo na kegljišču v Krškem izbirne tek- me za sestavo ženske državne re- prezentance, kjer bodo nastopile tudi Celjanke Gk)bec, Seško, Pe- čovruk. Razlag in Krajnc. Uspešni ceilski strelci V Kranju je bil močan turnir z zračno puško v počastitev 25 let- nice delovanja tamkajšnje strel- ske družine »BRATSTVO- ENOTNOST«. Tekmovanja seje udeležilo 14 ekip iz Slovenije in Hrvatske. Zmagali so Celjani s 1334 krogi! Zanimivost tega tek- movanja je, da je ekipo sestavlja- lo pet tekmovalcev, med kateri- mi so morale obvezno nastopiti dve ženski. Celjani so nastopili v postavi: Polde Teržan 252 kro- gov, Ervin Seršen 270, Jože Je- ram 279, Barbara Jager 256 in Alenka Jager 277 krogov, kar je nov celjski rekord za članice. T. J. Dvigaici drugi v Sioveniii EKdgalci uteži pri Partizanu Celje so končali prvenstvo v re- publiški ligi. V zadnjem kolu so v gosteh premagali Domžale z re- zultatom 357:322 kg. Uspeh so dosegli: Marko Uran- kar 225, Jože Urankar 217, Kranjc 230, Gašperlin 180, Safa- rič 167,50, Savič 155, Skomik 170 in Papotnik 200 kg. Novi prvak je Skofja Loka, ki je tudi edina premagala Celjane! Nova zmaga šaliistov v Slovenskih Konjicah je bU ob občinskem prazniku večji hi- tropotezni šahovski turnir na ka- terem so sodelovali tudi šahisti Celja in Žalca. Prvo mesto so osvojili Sahisti Celja s 34,5 točke, sledijo Slovenjgradec 30,5, Slov. Konjice 27, Kosjeriči 26,5, Žalec 26 točk itd. v celjskem moštvu je najboljši rezultat dosegel Stane Pertinač na četrti plošči, kjer je osvojil vse možne točke - deset. Trimovci med osmerico Rokometaši Trim teama iz Ce- lja so dosegli tudi letos lep uspeh v tekmovanju za pokal Slovenije. V šestnajstini so v Celju prema- gali Sevnico z 25:22 (14:12). S tem so se uvrstili med osem najbolj- ših. Največ zaslug za ta uspeh ima vratar Presinger ter igralci Guček 9, Metličar in Povalej 5 zadetkov. Pionirji v znaku Sarajeva Na skakalnicah na Gričku so se ob sejmu »Vse za otroka« zbrali cicibani, ki so nastopili v tekmovanju za medalje pokrovi- telja, olimpijskega komiteja sara- jevskih zimskih iger. Med mlajšimi cicibani je zma- gal Kanduti iz Titovega Velenja, med starejšimi cicibani pa Zu- pan iz Kranja, medtem ko je bil Cepelnik iz Titovega Velenja drugi. Sulii slalom po travi Na terenih Grička je bUo tek- movanje v suhem slalomu na ka- terem je nastopilo 52 cicibanov in mlajših pionirjev iz Trbovelj, Zagorja in Celja. Največ uspeha so poželi Celjani in Trboveljčani. V konkurenci cicibank je zma- gala Vignjevičeva iz Celja, med mlajšimi cicibankami pa je bila najboljša trojka iz Celja Lenko, Valant in Koštomaj. Celjani so bili uspešni tudi v skupini mlaj- ših in starejših pionirjev, kjer so bili najboljši Hrastnik, Koražija in Marguč. J. KUZMA Nogomet v $entlurju Tudi v šentjurski občini imajo dve ligi v malem nogometu, v vsaki pa nastopa po deset ekip. Povsod so oddigrali že tri kola. V A skupini vodi ekipa Dramelj A, sledijo Veterani, Aero Loka, Magnum Panterji, Grobelno, Pri- mož, Prijatelji, Jakob in Ponik- va, v B ligi pa vodi Tratna, sledijo Cosmos, Stopče, Interstil, Bla- govna, Vrbno, Maratonik, Dram- Ije B, Slivnica in Bukovje. Solidni jadralci V Portorožu je bilo državno pr- venstvo v jadranju na deski, kjer so lep uspeh dosegli tudi tekmo- valci Nivoja iz Celja. Srečko For- te je bil v lahki kategoriji med 40 tekmovalci sedemnajsti, v težki kategoriji pa so bili med 60 tek- movalci 6. Matjaž Arzenšek, 25. Lado Forte, 32. Nac Kršinar in 55. Bojan Kožar. Za pokal Titovega Velenja v rekreacijskem centru Trebe- ližko so pripravili člani AMD Ša- leška dolina tekme za Titov po- kal ob občinskem prazniku v moto krosu. Zanimivo je, da je v težji kategoriji do 250 ccm zma- gal Celjan Marjan Zdovc, ki sicer nastopa za Orehovo vas. Ta je bi- la med ekipami tudi najboljša. Brez denarja ob svetovno prvenstvo? Na Reki je bil 3. turnir v semi in fuU contactu za prvenstvo Ju- goslavije. Ta je hkrati služil tudi kot izbor za sestavo državne re- prezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Londo- nu od 24. do 29. oktobra. Trije predstavniki kluba Slavko Slan- der iz Celja so zmagali: Vlado Koželj v kategoriji do 69 kg, Ra- dovan Zec do 74 kg in Dušan Ru- dolf do 79 kg. Vsi trije so si tako tudi priborili pravico nastopa v Londonu, žal pa pod pogojem, če bo za takšno pot in sodelovanje denar! IViiaden iVIeianšek v JLA Odlični strelec Mladen Melan- šek, član SD Žalec, ki se je zlasti izkazal na številnih tekmovanjih doma in po Jugoslaviji v zadnjih dveh letih, je v soboto oblekel vojaško suknjo. Odšel je v Mari- bor. Za dobro leto pa ga bo zame- njal oče Janko Melanšek. Vse ka že, da uspešno, saj je bil četrti na občinskem prvenstvu v Šempe- tru. start košarkaric Rogaške Košarkarice Rogaške bodo od sobote dalje prvič nastopile v II. zvezni ligi. To je odslej tudi ver- jetno najvišji tekmovalni razred za katerokoli ekipo iz šmarske občine. V pripravljalnem obdob- ju so košarkarice Rogaške pod vodstvom trenerja Zrinjskega odigrale več tekem na turnirjih pa tudi sicer. Ena izmed zadnjih je bila v Šmarju (tam bodo igrale tudi prvenstvene tekme, ker zaenkrat še ni ustrezne telova- dnice oz. dvorane v Rogaški), ko so premagale Radruk iz Velike gorice v Zagrebu 75:56. Najboljša strelka je bila Virantova, ki je da- la 26 košev. Otvoritveno tekmo v II. zvezni ligi bodo oddigrale v soboto ob 18. uri proti Mar lesu iz Maribora, ki jih je izločil v pokalnem tek- movanju. Zdaj je možnost za vr- nitev »dolgov« in osvojitev prve- ga para točk v II. zvezni ligi. Staitali s porazom Košarkarji libele so M osvojitvi prvega mesta v m zvezni ligi startaH v I. B ligi. V 1. kolu so gostovali j Obrenovcu in se pomerili s j lidno ekipo beograjskega it] ba Radnički ter izgubili 1( 94. Celjani so zlasti v prvih j nutah pokazali odlično igi^ tudi vodili, žcil pa so jih kasj je bolj izkušeni domači igr^ ujeli in prehiteli. V celjski ^ pi sta tokrat največ košev dj Gole 33 in Tovornik 37. kan' bilo ob premajhni porini ostalih igralcev premalo j' končni uspeh. i V 2. kolu bo Libela igrala dr, ma proti solidni ekipi Metalcj Druga zmaga Šoštanja Medrepubliška rokomet^ liga - moški: rokometaši šf'i stanja so po treh uvodnih poi^; zih dosegli drugo zmago, krat na gostovanju v Karlove^ kjer so visoko 27:21 premag^ Dubovac. Puc je dal kar 13 gr lov. Na lestvici je Šoštanj nai mestu, v prihodnjem kolu; bo znova igral doma proti Li; iz Ajdovščine, ki je na 6. nit stu. SRL - moški: Minerva je i; gubila srečanje z Mokerc KI( 26:21, Jančič je dal 8 golov. N lestvici je Minerva tretja, v; kolu pa bo igrala doma proi mariborskemu Braniku, ki j deseti. SRL - ženske vzhod: mlad ekipa Velenja je izgubila i Sevnici z Lisco 26:25, Smartni je doma pregazilo Brežia 35:13 (Bole in Golič po 9 go lov), Radeče pa so ugnale I>d vo 21:17. Šmartno je tretje, Ra deče sedme in Velenje osmo ' kolo: Drava - ŠMARTNO, r lana - RADECE in VELENJ"; - Fužinar. Tekma v II. zvezni rokome: ni ligi za ženske med Halas Jo žef in Velenjem je bila prelo žena. Bratovske dvojice m| Polzeli Ob krajevnem prazniku so i Polzeli pripravili zanimiv šaho ski turnir bratovskih dvoj Zmagala sta brata Brinovec pn Stormanoma, Vošnjakoma itd JOZE GROBELNl Se Štiri nagradne igre Partizan v nagradni igri Partizan št. 18 je do roka prispelo s pravilnii odgovori skupno 37 dopisnic. Vseh 37 gre v boben za zaključi žrebanje, saj so vsi udeleženci pravilno ugotovili, da je eki MERX letos na V. Igrah spretnosti drugič osvojila prehod pokal. Za privlačno nagrado ogleda ZIMSKIH OUMPIJSK IGER V SARAJEVU se sedaj poteguje že 468 kandidatov inr vas razveselimo še z novico, da bomo poleg glavne nagrade, ki poklanja TDO TEKO iz SOZD MERX, pripravili še celo vri tolažiInih nagrad. Zato vas vabimo, da še nadalje zvesto sodd jete v nagradni igri, saj ste z vsako dopisnico s pravilnim odi vorom bližje tolažil ni, če že ne glavni nagradi. Srečni dobitniki 18. nagradne igre: ' 1. nagrada - ZUPAN Jožica, Lokrovec 80, Celje 2. nagrada - POVALEJ Klavdij, Miklošičeva 7/II, Celje in 3. nagrada - IKOVIC Franci, Ljubljanska 44, Celje Vse nagrade tokrat poklanja ZAVOD ŠRC GOLOVEC. Dot nikom bomo nagrade poslali po pošti. METOD TREBICN NAGRADNA IGRA »PARTIZAN« 19 Partizan Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zveza tabornikov Slovenije vsako leto izmenično organizirajo republiško orientacijsko tekmovanje, ki je preteklo nedeljo bilo v Ihanu pri Domžalah. Kako se imenuje to tekmovanje? , DEBEUAKOV MEMORIAL MILOVANOVIČEV MEMORIAL MEMORIAL FERDA SKOKA Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite, nalepite na dopisnico in ga skupno z vašim naslovom pošlji- te na Uredništvo NT in RC, Trg V. kongresa 3-a najkasneje do petka, 21. oktobra 1983. NAGRAJUJE SVIU\NIT KAMNIK! Preberite: Partizan Štore v svoji telovadnici naJ Lipi v Štorah organizira redno vadb< po naslednjem urniku: Ponedeljek: cicibani (8,00-10,00), pio nirke 7-11 let (16,00-17,15), pionirki 12-14 let (17,30-18,45), čianiO (19,0(>-20,15), aerobika (20,15-21,30) Torek: pionirji 7-11 let (16,00-17,15) pionirji 12-14 let (17,30-18,45), član (19,00-20,15), člani košarki (20,15-21,30) Sreda: cicibani (15,30-17,30), član (20,00-21,30) Četrtek: cicibani (8,00-10,00), pionirk« 7-11 let (16,00-17,15), pionirke 12-1^ let (17,30-18,45), članice odbojka (19,00-20,15), člani odbojka (20,15-21,30) Petek: pionirji 7-11 let (16,00-17,15). pionirji 12-14 let (17,30-18,45) VABLJENI! i ^OBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 17 irETKE . ,>Kar tule bom malce 'l<. si je bržkone rekel ^jeni B. G. in res storil [g To ne bi bilo seveda j. posebnega, če si za svoj jjtek ne bi izbral kar naj- M]ega pločnika na Terčevi ulici. Miličniki, go prišli tam mimo, so jj povedali, da je le za jgljaj oddaljen od avtobu- i5 postaje, od koder se bo jj(0 peljal domov in se jobneje naspal. f Po naporni noči si je 2. sklenil nekoliko pre- učiti svojo moškost, bral pa si je kar najbolj jprimeren kraj - Oblako- j ulico, kjer so mimoidoče 3iske zaprepadene opazo- njegovo početje. Z. se iveda ni prav nič zmenil (tiedostojnost svojega ob- jjanja, dokler ga niso mi- jniki opozorili, da se po jsti hodi spodobno oble- f Stranka, ki je svoj av- jnobil pripeljala v popra- lo O.-ju ni bila preveč jvdušena nad njegovimi [oritvami. Ker je trmasti jtomehanik trdil svoje, Iranka pa svoje, sta se bu- lo sprla. Ko se nikakor ni- a mogla sporazumeti, sta oklicala miUčruke. Ti so ina pomagali z nasvetom, i bosta morala - če ne bo lo drugače - spor razrešiti zasebno tožbo na sodišču. • Kot na dlcini je, da se ekateri niso pravočasno skrbeli z ozimnico. Stano- ilci v novih blokih na Hu- inji so že večkrat na lastni Dži občutili, da je tako. tejšnji teden je brez vreče rompirja v kleti ostal tudi IV. Zdaj razmišlja, ali ne iraje presedlal na testeni- ne, s katerimi se lahko sproti zalaga. • Gledalci, ki so si prejš- njo sredo ogledcili predsta- vo v kinu Metropol, so ime- li res srečo. Napeti filmski zgodbi se je namreč pridru- žil še razburljiv dogodek v živo. Neznanec je vrgel di- mno petardo, ki se je po nekaj minutah razkadila. Ni res, da je za malo denar- ja vedno tudi malo mu- zike... • I. M. se je zadnjič re- snično prestrašil. Nič hude- ga sluteč je hodil po Kidri- čevi, ko je začel nekdo iz poštnega kombija streljati nanj. Komaj si je toliko opomogel od strahu, da je o dogodku obvestil milični- ke. Ti so seveda hitro po- sredovali in ugotovili, da je bil M.-jev strah odveč. Po- kanje je namreč povzročala izpušna cev kombija, ker je bil vžig slabo nastavljen. • Ko je M. P. že nekaj ča- sa poslušala vpitje in kriča nje, ki je prihajalo iz sosed- njega stanovanja, ji je pre- kipelo. Poklicala je rnilični- ke in jih prosila, naj vendar pomirijo sosede. Miličniki so prišli, storiti pa niso mo- gli kaj dosti. Zakonca sta se namreč sprla okrog izpol- njevanja posteljnih dolžno- sti in se nikakor nista mo- gla sporazumeti. Možje po- stave so v najboljšem pri- meru ženo lahko potolažili s tem, da ima pravico tudi svojega moža tožiti za posil- stvo. • M. D. je oni dan pre- strašena ugotovila, da ji je zmanjkalo za deset starih milijonov zlatnine. Milični- ki so se lotili preiskave in na koncu se je izkazalo, da je bil neznani tat M.-jin sin, ki si je za prodano zlatnino privoščil več ur nepozabne- ga užitka v Luna parku na Glaziji. Zakaj je prišlo do eksplozije metana? Na velenjski enoti Temeljnega sodllšča Celje so preložili sojenje trojici, oMoženl, da Je zakrivila rudniško nesrečo, v kateri so umrli trije delavci. Miodrag Marikanovič, je tistega ju- tra, bilo je 25. avgusta 1980, v globini 60 metrov pri izdelavi rudniškega ja- ška Nove Preloge, komajda začel delo z odkopnim kladivom, ko je počilo. Kot so ugotovili pozneje, je prišlo do eksplozije metana. Posledice so bile tragične, saj so umrli Janez Povše, Vladimir Zaje in Alojz Maček, več je bilo ranjenih^ nastala pa je tudi veli- ka premoženjska škoda. Prejšnji teden se je na velenjski eno- ti začela glavna obravnava, na kateri se zagovarja trojica, da je iz malomarno- sti in zategadelj, ker ni spoštovala predpisov, zakrivila rudniško nesrečo. Tožilec je obtožil naslednje tri: Staneta Trupija, 59, rudarskega tehnika iz Hrastnika, Ivana Petrova, 67, rudarski inženir iz Ljubljane in Janka Butalo, 54, rudarskega nadzornika iz Hrastni- ka. Trupi je bil takrat, ko se je zgodila nesreča, vodja gradbišča. Petrov te- hnični vodja. Butala pa poslovodja. Tožilec jim očita, da na dan nesreče, pred pričetkom dela, niso poskrbeh za merjenje prisotnosti plina, kar je ob- vezno, pa tudi sicer niso delali v skla- du z načrtom, po katerem bi morali zagotoviti posebno zračenje. Zadovo- ljili so se le z zračenjem skozi cev za odvodnjavanje. Obtoženci so v zagovor navajali, da so delali na območju, ki je bilo ocenje- no kot nemetansko, in so bili delavci tudi temu primemo opremljeni. Pri- sotnost met^a so sicer merUi vsako- dnevno, vendar ga niso zasledili. Iz za- govorov pa se da tudi razbrati, da naj bi naročnik del na novem rudniškem jašku celo pristal, da se dela opravljajo ker bi šlo za nemetansko področje, brez posebnega zračenje. Priče, predvsem ranjeni delavci, od katerih jih je precej takrat postalo manj sposobnih za delo, so povedale, da usodnega dne dejansko ni nihče meril prisotnosti pUna, da pa se jim je zdel zrak v jašku dober, takšen kot druge dni. Sodišče je obravnavo preložilo, ker bodo osebno zaslišali sodnega izve- denca rudarske stroke, razen njega pa še nekaj dodatnih prič. Nihče se ne more izogniti (kazenski) odgovornosti višje sodišče v Celju potrdilo pogojni kazni za delavca, ki sta zakrivila gondolsko nesrečo na Golteh Pritožbeno višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo zagovornika Stanislava Igrišnika, strojnika gondol- ske žičnice na Golteh, na kateri je januarja 1979 priš- lo do nesreče. Potrdilo je kazni, ki jih je Igrišniku in vodji strojnikov Valentinu Klepeju izreklo Temeljno sodišče v Celju, enota v Ti- tovem Velenju. Igrišnika je obsodilo na šest mesecev, Klepe ja pa na eno leto zapo- ra, oba pogojno za eno leto. Kot so ugotovili, je prišlo do nesreče na vlečnici zato, ker je vlečna vrv preskočila no- silno vrv, vEimostna naprava pa je bila izključena in tega ni registrirala. Zategadelj se žičnica tudi ni a\i;omatično ustavila. Ker se je zaradi tre- nja nosilna vrv pretrgala, je gondola št. 2 padla 25 metrov v globino. V njej so se ranili trije potniki. Pri iskanju krivde je sodi- šče prišlo do zaključka, da sta ravnala malomarno oba obsojenca. Igrišnik je na- mreč v nasprotju s predpisi samostojno opravljal delo strojnika žičnice, čeprav zato ni imel ustrezne strokovne izobrazbe, niti delovnih iz- kušenj. Klepej pa je kriv, ker je vedel, da strojnik ni uspo- sobljen za upravljanje žični- ce, vendar je kljub temu do- pustil, da je Igrišnik oprav- Ijcd to delo. Sodišče je pri odmeri kaz- ni upoštevalo, da so občinski funkcionarji in vodUni de- lavci v Rdeči dvorani 7.a Gol- te predvsem zahtevcdi, da žičnica mora obratovati, niso pa dovolj poskrbeh za uspeš- no in varno obratovanje. Igrišnikov zagovornik, ki se je pritožil na sodbo je me- nil, da Igrišnikove odgovor- nosti sploh ni, in da je treba krivca iskati drugje, torej med tistimi, ki so mu dovoli- li, da je opravljal delo, za ka- tero ni imel ustreznega zna- nja. Višje sodišče pa je meni- lo, da je vsak delavec odgo- voren za svoje delo, tudi če zanj nima ustrezne izobrazbe in izkušenj in ga ne sme sprejeti, oziroma ga mora ce- lo odkloniti. NADA KUMER Prehitro v ovinek Iz smeri Stor je pripe- ljal na Teharje voznik osebnega avtomobila MI- LAN BEVC, 20, iz Gro- belnega. V ostrem levem ovinku pri hiši št. 91 ga je zaradi neprimerne hitro- sti na spolzkem cestišču zaneslo na levi vozni pas, po katerem je iz smeri Ce- lja pripeljal z osebnim av- tomobilom BRANKO AMON, 31, IZ Teharij m se zaletel v Bevčev avtomo- bil. Pri nesreči se je huje poškodoval 4-letnI deček v Bevčevem vozilu, lažje pa sta se ranila voznik Amon in njegova sopotni- ca. Škode je za 350.000 di- nariev. Spet pogin rib v soboto smo spet zabeležili množičen pogin rib. Tokrat je do zastrupitve prišlo v Sotli. Mrtve ribe so opazili pri železniški postaji v Podčetrtku. Poginilo je precej rib - klenov, mren, somov, krapov. Mrtve ribe so bOe velike tudi po meter. Ugotovili so, da je množi- čen pogin povzročila gnojnica, ki jo je nek kmet spustil v reko. Po prvih ocenah je škode za 500.000 dinarjev. Ker ribiči še niso uspeli pobrati vseh poginulih rib, se lahko le-te še pojavijo na povTšju reke. Občani naj jih ne pobirajo in jedo, saj je njihovo meso zastrup- ljeno. Na osnovi 22. člena statuta Strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Celje zbor delavcev ponovno razpisuje: 1. Dela in naloge »vodenje dela na strokovnih področjih« za mandatno dobo 4 leta 2. Dela in naloge »vodenje dela na skupnih področjih« za mandatno dobo 4 leta. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod točko 1: - da ima visokošolsko izobrazbo eko- nomske ali druge ustrezne smeri - da ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - da je družbeno-politično aktiven in se zavzema za uveljavljanje načel socialističnega samoupravljanja - da ima sposobnosti za vodenje in organiziranje dela - da predloži ustrezen koncept o načinu realizacije programa dela in lastno vlogo pri njegovi realizaciji. Pod točko 2: - da ima visokošoljko izobrazbo prav- ne smeri - da ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - ostali pogoji so enaki kot pod točko 1. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na Strokovno službo občinskih skupnosti za zaposlovanje Celje, Šlandrov trg 7 z oznako za razpisno komisijo. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Nesreča na nezavarovanem prehodu Na nezavarovanem želez- niškem prehodu v Dobovcu je prečkala progo ANA STIH, 60. IZ Strmca Hum- skega pri F*i-egTadi. Proti Ro- gatcu je mimo pripeljal to- vorni vlak in z desno stranjo lokomotive zbil pešakinjo 15 metrov daleč. Pi-epeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je še isti dan umrla. Tesno za avtomobilom Voznik tovornjaka IVAN VIDENSEK. 30. iz Otemne pri Smartnem v Rožm dolini je vozil skozi Žalec za oseb- nim avtomobilom, ki je pn avtobusni postaji zaviral. Za- radi preki-atke varnostne razdalje pa je voznik Viden- šek, ki mu ni uspelo usta\iti, zavil v levo in zaprl pot PE- TRU SKRABARJU. 30. iz Podloga, ki se je pripeljal na- sproti z osebnim a\'tomobi- lom. Hude poškodbe ima voznik Skrabar in sicer \eč zlomov po telesu. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Nagradni razpis 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le pr^^, ne rešitve, pošljite jih najkasneje • torka, 18. 10. 1983, do 9. ure. križanke lahko prinesete tudi osek' na vhodnih vratih je poštni nabirajj^' Na kuverto napišite NAGRADv KRIŽANKA in svoj točni naslov. Rešitev nagradne Ifrižanice Vodoravno: ZAMET, POSTai AVALA, UTVARA, LARISA, TEhJ GORNJI GRAD, JT, AS, ALA-J MARKSIST, OPANKAR, EVERe 1 OL, ANDORA, REPORTER, BER ILONA, RITA, INSERAT, NASP) ZNAK, NAFTOL, ARARA. izid žrebanja 1. nagrado 300 din prejme: Cilka $ ško. Na zelenici 12, 63000 Celje 2. nagrado 200 din prejme: Jožica K nik, Čopova 25, 63000 Celje 3. nagrado 100 din prejme: Franc E jak 63330 Mozirje 288 Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagi-ade boste prejeli po pošti. PosetniGa A. GRABAR BARJE Občuduje celjsko strelko. Katero? Magični iiit 1. slovenski pisatelj (Tone, »Ukana«), 2. pokrajina v SZ ob Barentsovem za- livu, 3. vrsta hruške, 4. oseba iz filma Kekec, 5. industrijsko mesto v Sibiriji. Križanka 2 -i-1 Vodoravno: 1. skladatelj prve slo- venske opere »Gorenjski slavček«, 5. samec domače živah, 8. okrogla bakte- rija, 9. neobljudeni deli sveta, 11. so- merska boginja plodnosti, 13. reka v Istri, 14. pristanišče v Brazihji na oto- ku Sao Vicente, 16. ptica ujeda, 17. tretja najdaljša reka Itahje, ki teče sko- zi Rim, 19. palestinski voditelj (Jaser), 21. ročaj, 22. slikar samouk iz Nazarij (Jože-Jaki), 24. podzemni del nekate- rih rastlin, 25. površina, območje, 28. moški, ki dočaka sto let, 31. skupina žuželk, 32. hrvaški slikar (Vijekoslav 33. muzej v Leningradu. Navpično: 1. ruski plesalec in kon graf, eden od utemeljiteljev moden ga ruskega baleta (Mihail), 2. krati ciprskega uporniškega gibanja, 3. n lezijski šahist, 4. puščavnik, samot 5. visoka planota nad Bohinjsko kol no, 6. japonska oblika budizma, ki ji jedro meditacija, 7. natančna obravi va česa, 10. japonski filmski režii (Akira), 12. pokojni egiptovski drž nik (Gamal Abdel), 15. antični kršft ski puščavnik, 16. jekleni predal bančni blagajni, 17. zvezna dežela Avstriji z glavnim mestom Innsbru( 18. vrh nad Poljčanami, 20. orač,: avstrijski pohtik, bivši predsedniki publike (Kari), 24. utemeljitelj sodi ne beloruske književnosti (Jakub),' spremljevalec boga Erosa, 27. slovf ski planinec, ki je postavil stolp Triglavu, 29. bog groma v nordiji mitologiji, 30. Eisenhowerjev vzdeve Rešitvi iz prejšnje številice KRIŽANKA Vodoravno: STURSA, BARBA, KRIENS, IRIAN, EI, PAl SARI, RB, AGENT, DOM, JUS, ASTEK, NA, ANAM, A0 ET, NADIR, INKASO, CLERK, MOSTAR. MALA MAGIČNA KRIŽANKA ČASNIK, ARIADNA, SILBA, PZ, NABU, BAL, IDA, GM' KN, BANAT, APANAZA, ZLATAR. NAGRADNO VPRAŠANJE Danes bomo spet neko- hko pokukali v zgodovi- no. Na shki vidite vazo, prekrasen izdelek svoje- ga časa. V mestu, kjer je nastala, so imeh lončarji kar svoj mestni predel. Imenoval se je KERA- MEIKOS in po njem še danes imenujemo našo »keramiko«. Lončarji so iz gUne iz- delovah razhčne stvari. Nekateri so se posvetih izdelavi otroških lutk, ne- kateri so obhkovah in žgah strešno opeko, drugi pa so spet v velikih delav- nicah izdelovali ceneno posodo. Lončar, ki je izdeloval okrasne vaze, je bd umetnik. Ghno je oblikoval z nožem, vrvico, kovinskim oro- djem, vlažno gobo in krtačo. Vazo je obhkoval na posebnem kolesu, ki mu ga je vrtel pomočnik. Figure, ki so običajno prikazovale vsakdanje življenje ah pa legende, je vrisal ko je bila vaza še vlažna. Počakal je da se posuši, šele nato pa jo je žgal v peči. V nagradili kupon vpišite ah je vaza na sliki nastala v starem Egiptu, ali v stari Grčiji, ah pa v starem Rimu? 1. nagrada: 300 din 2. nagrada: 200 din 3. nagrada: 100 din HOROSKOP • OVEN__20.3.-20. 4. v prvi polovici tedna je možna hitra sprememba. Prihajate v ugodno obdobje, zato vse naloge rešite čimprej, ker to obdobje ne bo dolgo trajalo. Čeprav boste srečali veliko oseb, ne bo nobeno srečanje profesionalnega značaja. Pazite na grlo. • BIK_20.4.-21.5. Prihajate v nekoliko slabše obdobje, zato pripravite moči za več napadov. Izogibajte se hitrim odločitvam in vsem akcijam, ki jih niste dobro razmislili. Zaenkrat ne storite ničesar na čustvenem področju. • DVOJČKA_21.5.-21.6. Pred vami je ugodno obdobje. Uspešni boste v službi. Tudi v oseb- nem življenju boste zadovoljni, pomagali vam bodo znanci. Ce boste, odšli na potovanje, ne skrbite, vse bo v redu. Oseba vam je samo simpatična. • RAK_21.6.-23.7. Pred vami je obdobje polno sprememb. Zelo boste odločni in vztrajni pri delu, zato uspeh ne bo izostal. Zaradi problemov iz preteklosti, katere ste že pozabili, se boste sprli z neko osebo, kar niste pričakovah. Zelo redko se pojavi prava priložnost. • LEV__23. 7.-23. 8. Napetosti, težave in sicrbi se umikajo. V službi ne bo stvari, ki vas bi vznemirjala. Družinski odnosi pa so takšni, kakršne ste zeleh. Okoli- ščine so naklonjene, zato k načrtom. Ne domišljajte si, da dajete ogromno. • DEVICA__ 23. 8.-23. 9. Pred vami je ugodno obdobje doma kot v službi. Vsega kar se boste lotih bo uspešno, vaša dolžnost pa je da koristno razporedite dose- žene rezultate. V družbi bodite zadržani, da ne bo nesporazuma. Pazite na denar. Kolikor nudite, toliko boste dobih. • TEHTNICA_23. 9;-23.10. Pred vami je najlepše in najugodnejše obdobje. Vse, kar boste storili bo imelo dolgoročne posledice. Z delom ste dokazah kaj zmorete. Pazite na družbo in ne sklepajte površnih družabnih stikov. Vi imate to za ljubezen ? • ŠKORPION_23.10.-22.11. Obvladajte trenutne težave. Niso posebno usodnega značaja, zade- vajo pa stvar, do katere vam je veliko. Pomagal vam bo sodelavec, vendar ne s silo. Denarno stanje je dobro. Avantura bo dobila resno obeležje. • STRELEC_22.11.-22.12. Pred vami je ugodno obdobje. Zelo boste delavni, zato pa si ob koncu tedna odpočijte. Ni čas, da bi sklepaU velike kupčije ah druge finančne obveznosti. Pazite, kar imate; potrebovah boste. Spomnite partnerja na obljubo. Pazite na zdravje. • KOZOROG_22.12.-20.1. Se boste morah potrpeti. Stanje je boljše, vendar ne tako, da bi lahko popustih. Nekdo od daleč mish na vas in vam bo ponudil pomoč. Doma manjša vprašanja. Nasveti dajejo jasnost, vendar ne topline. Zelo ste nervozni oziroma napeti. • VODNAR_20.1.-19. 2. Nekaj, na kar niste računah, se bo pojavilo. V začetku ne bo zani- mivo, ker pa čas hiti, boste sprejeh. Gibajte se v manjši družbi in ne povejte vsega, kar mishte. Neko skrivnost močno skrivate. Ne po- stavljajte velikih zahtev partnerju. • RIBI_19. 2.-20. 3. Vse kar delate, delajte z voljo. To bo naporno, vendar se bo izplačalo. Zadovoljni boste in uspešni, zahvahte pa se osebi v službi. Privržena vam je in zaupa vam. Se je čas za razgovor s partnerjem. \ NOVI TEDNIK - STRAN 19 bodeči MiVI HHli ^rovsko kolobarjenje ^gosto slišimo zlonamerne besede o nekakš- p koiobarjenju med kadri: iz enega mesta na go, iz tega na tretje in potem čez leta spet na O- la celjskem območju pa imamo nekaj primerov^ ^ega »kmetijskega« kolobarjenja: šentjurski fiKo Lesnika, ki je zdaj direktor KZ, je bil prej an, v Mozirju je zdaj župan Lojze Plaznik, ki je prej direktor KZ, v Slovenskih Konjicah pa je ,n vodilnih v KZ Franjo Tepeš, ki je bil tudi pred tamkajšnji župan. o res dokazuje občinska prizadevanja za razvoj stijstva! I iričakovanju je naj bi spet odprli, pravili naš depozit, i v lokale tuje drli, fje robe več dobit. ; \kaj dobro se ne obeta, ppozita več ne bo; irju so krila vzeta, bolj tone tja na dno. \ajo nas prodajalci, ijo nas na ves glas - pa bomo bolj gledalci, e niso več za nas! Med delom Pravijo, da naj bi zače- li delati kasneje tudi za- to, da ljudje ne bi mogli toliko »fušati« v popol- dnevih in bi bili tako bolj spočiti za delo. Škoda le, da je med predlagatelji takega na- čina dela vse preveč ta- kih, ki lahko dodatno delo opravljajo kar med svojim rednim delovnim časom. Informirani Seja sveta za informi- ranje pri celjski SZDL je bila že trikrat nes- klepčna. Pa ne da člani sveta mislijo, da so o vsem že dovolj informirani! Popevke na vasi Ob nedeljski kolesarski dirki je bilo slišati iz zvoč- nikov le moderne tuje popevke. Nekateri so zaradi tega negodovali, ker so sodili, da bi vsaj na priredi- tvah na vasi morali vrteti tudi kaj narodne glasbe. Ta prireditev pa je bila na vasi. V Novi vasi! Pozdravltev Tudi na zadnji seji CK ZKS je bilo več razprav usmerjenih v to, da ozdravimo na- šo družbo. Vendar smo že pred tem, preden so opazni že vidnejši uspehi, pokrenili stvari, ki izhajajo iz prepričanja v uspeh te aktivnosti. V marsikateri bolni- ci že zmanjšujemo število postelj! Obletnica Velenjsko Gorenje letos dokaj tiho slavi 30-let- nico. Saj tudi ni čudno! V začetku so bili zaradi zagnanosti pri delu rdeči vsi delavci, zdaj pa so rdeče številke o njihovem poslovanju. ■1 ■i Izgovor j Na nedavnem regijskem posvetu o kmetijstvu jeJ mozirski župan Lojze Plaznik dejal, da se medveda ne bojijo le savinjski lovci, ampak tudi tamkajšnji kmetje, ki se že odpovedujejo reji ovac. Nekaterim pa res vse prav pride za izgovor! ' Letos ni bilo veliko padavin. Če odštejemo seveda stalno padanje dinarja! PO TUNIZIJI Piše: Janez Vedenik Težico Je priti v pravo puščavo^ Moški v Tuniziji so neizmerno nav- dušeni nad ženskami, sploh še nad Evropejkami. Vsak trenutek izkoristi- jo za zapeljevanje ženskih src. Zapelju- jejo in nagovarjajo pa le v primerih, da so ženske same. Takoj ko so zraven njih možje, fantje, očetje ali bratje, je zapeljevanj konec. Nič nenavadnega ne bo, če bi kakšen Tunizijec ponujal najbližjem svojcem kakšne ženske za- njo tudi po sto ovac ali preprog ali več. Kakor koli že, včasih je korist oboje- stranska, pa čeprav gre le za teden dni dolg dopust v Tuniziji. Navsezadnje fantje, ki so v hotelih natakarji, recep- torji in kuharji, že zdavnaj ne ponujajo več tepihov in kamel. Mnogi izmed njih so že pravi gigoli, ki si v prostem času s svojim zapeljevanjem marsik- daj zaslužijo še več dinarjev kot pri samem delu. V večini hotelov imajo bazene, mno- go prijetneje pa se je kopati v morju. Tudi zato, ker tik ob morju ni nadlež- nih muh. Res pa je, da je kopanje v morju lahko včasih tudi izredno nevar- no. Ničkolikokrat se je že namreč zgo- dilo, da so močni tokovi botrovali tra- gedijam. Dosledno je za to treba spo- štovati navodila. O stopinjah nevarno- sti morja govorijo zastave različnih barv, ki visijo ob plažah. Kadar visi črna zastava, je nevarnost največja in je plavanje v morju prepovedano. Ka- dar visi bela zastava, lahko plavate po mili volji. Plaže v Tuniziji so izredno lepe. Ob morju se vlečejo kilometri in kilometri peščenih plaž, k vsemu temu je treba dodati še palme in kaktuse ter navse- zadnje tudi jezdece na kamelah in idi- lika je popolna. Tudi za zbiralce školjk je tu pravi raj, saj jih je v pesku na milijone. Prijetni so tudi sprehodi, ki lahko trajajo ure in ure, hoja v takš- nem pesku pa je utrujajoča. Zabave seveda nikjer ne manjka. Svojevrstna zabava je prav gotovo tudi dvodnevni izlet v puščavo. Zanj se je odločil novinar Mladine, vendar se je vrnil razočaran. Pravega utripa nika- kor ni mogel doživeti, saj je vse skupaj že preveč skomercializirano. Kaj hoče- mo, tako je pač tam, kjer so zaslutili, da turizem prinaša mastne denarce. Nekega večera smo obiskali tudi resta- vracijo z imenom Sahara, v kateri smo lahko gledali trebušne in druge plese, vjdeli možakarja, ki si je okrog vratu ovil kačo velikanko, možakcU-ja, ki si je po telesu spuščal škorpijone in podob- ne vragolije, pomešane še z nastopi raznih artistov. Tudi to je delček v vsakdanji turistični ponudbi, ki te prevzame za dve, tri ure, potem pa se človek počuti opeharjenega. Bistveno ob vsem ski ;e, da iz turistov izvle- čejo čim ■ irja. To Tunizijcem v marsičem ai.peva kot nam. Za ilustracijo naj povem, da smo samo za nekaj izletov ter za obisk Sahare, od- šteli več denarja kot velja teden dni polnega penziona v turističnem nase- lju. Kolikšen delež lahko turisti pri nas zapravijo izven penziona, smo lahko že ničkolikokrat prebrali. V južnem delu Tunizije je Sahara, tu in tam pa so oaze. Tam žive v glav- nem Beduini. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Anton Gojznik Drago Podpečan Rezka Žuža Miha Kerebčič Franc Ramšak Z zaupanjem in marljivim delom je zrasla Zarja v Petrovčah Ob tokratnem obisku v Zarji v Petrovčah smo se pogovarjali z nekaterimi delavci, ki so v tem kolek- tivu zaposleni že dolgo vrsto let. Z ljudmi torej, ki so ves čas bili zvesti temu kolektivu, verjeli v razvoj in napredek ter s svojim prizadevnim delom prispevali k temu, da je Zarja danes organizacija združenega dela, ki se lahko pohvali z mnogimi uspehi. V pogo- voru so sodelovali Anton GOJZNIK iz tozda Lesna industrija. Drago PODPEČAN iz DSSS, Rezka ŽUŽA iz tozda Modna konfekcija, Miha KEREBCIČ iz DSSS in Franc RAMŠAK iz tozda Kovinooprema. Zani- malo nas je predvsem to, kako se počutijo v tem delovnem kolektivu in kako doživljajo njegov raz- voj* MIHA KEREBCIC: »Zarja je dolga leta životarila. Ukvarjali smo se z mnogimi dejavnostmi, ki p>a v takratni organiziranosti niso imeli prihodnosti. Temelji- to smo razmišljaU, kako naprej, saj smo vedeU, da moramo nekaj storiti. Lahko bi rekel, da je bilo za razvoj Zarje prelomno obdot>- je okrog leta 1972. Na sedanjo lokacijo v Petrovče se je iz Žalca najprej preseUl tozd Lesna. To je bilo leta 1974. Sedaj imajo v Pe- trovčah svoje sodobne prostore vse temeljne organizacije zdru- ženega dela, razen pleskarjev, ki pa se bodo sem preselili z dogra- ditvijo prostorov za tozd Modna konfekcija. Tisti, ki smo v Zarji vztrajali, smo seveda bih optimi- sti. Tudi v krajevni skupnosti se sedaj ne morejo načuditi, da smo vendarle napravili takšen razvoj. To so poudarih tudi pred dnevi, ko je bil Dan Zarje.« ANTON GOJZNIK: »Mislim, da so delovni pogoji pri nas do- bri, pa čeprav je za izboljšanje treba še marsikaj storiti. V tozdu Lesna je še problem z ogreva- njem, ki pa bo z dograditvijo kotlovnice rešen, tozd Modna konfekcija pa je v starih, adapti- ranih prostorih, v katerih je po- leti zelo vroče, drugače pa kar gre. Stanovcinjski problematiki namenjamo precej pozornosti. Letos smo kupih dve stanovanji, sicer pa perečih stanovanjskih problemov ni. Poskrbljeno ie tu- di za stanovanja delavcev, ki so k nam prišh iz drugili republik. Veliko pozornosti namenjamo tudi prehrani. Toplo prehrano dobivamo v našo lepo urejeno jedilnico iz Name, hladno maUco pa nam priskrbi mesar Vinko Je- žovnik iz Griž. Omeniti moram tudi, da je poskrbljeno za letova- nje delavcev ob morju. Letos smo imeh šest počitruških priko- hc pri Pulju. Za desetdnevno bi- vanje je bilo treba odšteti le 2500 dinariev.'< FRANC RAMŠAK: »Z osebni- mi dohodki je tako, da bi vsakdo pač rad več zaslužil. Vendar mo- ram reči, da so naši nad povpreč- jem v žalski občini in tudi nad povprečji panoge v Sloveniji. V Modni konfekciji so povprečni mesečni osebni dohodki med najvišjimi v Sloveniji, pa tudi dohodek na delavca je največji med vsemi konfekcionarji v Slo- veniji.« REZKA ŽUŽA: »Seveda pa je to odvisno od več faktorjev, predvsem pa od pridnosti, šivilje prejmejo za svoje delo od 15 000 do 18 000 dinarjev Letos smo se še posebej izkazaU, ko je bilo tre- ba delati za izvoz. Ko je treba, da poprimemo za delo in delamo tudi ob prostih sobotah, pa tudi kakšno nedeljo.« DRAGO PODPECAN: »V Zar- ji so združene razhčne dejavno- sti in v današnjih časih pomeni to tudi vrsto prednosti. Ce so z^ eno dejavnost slabši tržni pogoji, drugi dozdi sohdamostno poma- gajo in skupaj lažje prebrodimo težave. Temeljne organizacije tu- di niso posebej velike in lahko se hitro prilagodimo potrebam trga. Ob tem pa je res, da je raz- voj otežkočen. Seveda je pre- dnost tudi v tem, da smo na skupni lokaciji, že zaradi same infrastrukture.« Z delavci smo se pogovarjah tudi o tako imenovanih social- nih karticah. Prav vsi sogovorni- ki so menih, da to ni dobro. Kdor pošteno dela, ta ne rabi nikakrš- ne miloščine. Zagotovljen mu mora biti takšen osebni doho- dek, da bo z njim normalno ži- vel. Delovni čas pa so prilagoddi z večino drugih v občini. Z de- lom začno ob šesti uri. Pravijo, da bi moral biti delovni čas enot- no urejen v vsej Sloveniji, če ne že kar Jugoslaviji. Večina pa je za to, da z delom začnejo ob šesti uri. * V Zarji imajo še precej načrtov za to srednjeročno obdobje. Prva naložba bo v izgradnjo kot- lovnice, ki bo ogrevala vse ob- jekte. Kotlovnica bo na premog in lesne odpadke. Tozd Kovi- nooprema potrebuje vsaj še eno takšno halo, kot jo že ima. Tu namreč grade velike konstrukci- je. Sedaj jim primanjkuje pro- stora za površinsko obdelavo, pa tudi za skladiščenje. Zgradih bo- do tudi nove prostore za tozd Modna konfekcija. Prostori bo- do etažni, tudi zaradi smotrnega ravnanja z zemljo. V gornjem de- lu bo šivalnica, v spodnjem pa nekateri spremljajoči objekti. V stare prostore šivalnice se bocfo preselih pleskarji. Zarja se moia širiti na lokaciji, kjer je sedaj. Nesmotrno bi bUo namreč sedaj iskati lokacije v drugih predelih občine. Upajo le, da se bodo z lastniki zemlje, ki ni najboljše kakovosti, uspeh dogovoriti za odkup njihovih zemljišč. V Zarji v Petrovčah so ob koncu letošnjih osmih mesecev v primerjavi z enakim lan^im obdob- jem povečali celotni pri- hodi za trideset odstot- kov, ob tem pa so se po- rabljena sredstva poveča- la za kar enainštiridesct odstotkov. Dohodek je bil večji za sedemnajst od- stotkov, čisti dohodek pa ZA šestnajst. Osebni do- hodki so se povečali za 23 odstotkov, zaskrbljujoče pa je, da akumulacija upa- da in je bila za dva odstot- ka nižja kot ob koncu lan- skega avgusta. Družbeni proizvod je večji za osem- najst, celotni prihodek na zaposlenega pa je večji za trideset odstotkov. Poh- valno je, da so pomembne rezultate doseli pri izvo- zu. Večina izvoza je v Zvezno republiko Nemči- jo, že avgusta pa so celo- letni načrt izvoza dosegli stoodstotno. 0KTOBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 21 Za Sladokusce kmalu v prodaji nov Izdelek na jugoslovanskem tržišču KALCKO in novi okusi bonbonov MELISNICE Osnovna sestavina proizvoda KALČKO so praženi pšenični kalčki, ki so odlično nadomestilo za orehe, imajo pa višjo biološko vrednost. Pšenični kalčki vsebujejo več beljakovin in vitami- nov (E, Bi, B2). Vsebu- jejo mnogo manj ma- ščob kot orehi, zato jih priporočamo ljudem, ki imajo radi okus. po orehih a jih zaradi ra- zličnih vzrokov ne smejo uživati. KALCKO lahko uporabljamo kot nade- ve za polnjenje pala- čink, pit in drobnega peciva tako v domači kuhinji kot v slaščičar- ski proizvodnji. V svetu že uporablja- jo podoben izdelek kot nadomestilo za orehe tudi zato ker je cenejši. Priljubljeni bonboni MELISNICE bodo dopolnjeni z novimi okusi: kave, pomaranče in jabolka. Osnovno tehnologijo za izdelavo teh bombonov je SOZD Merx prevzel od ljubljanskega Šumija, ki je proizvodnjo opustil, Merx pa dopolnil in ponudil tržišču lahko te topljive, osvežilne bonbone prijetnega okusa v večji izbiri. OKS-ENOTA ZA UPRAVUANJE IN UREJANJE STAVBNIH ZEMUlŠČ OBČINE CEUE Aškerčeva 15, 63000 CEUE RAZPISUJE JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo zasebnih stanovanjskih objektov v ZN Strmec, Ostrožno in Ljubečna. Na stavbnem zemljišču iz tega nate- čaja je predvidena gradnja enodružin- skih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji za gradnjo objektov so razvidni iz zazi- dalnih načrtov, ki so interesentom na vpogled pri Zavodu občine Celje za pla- niranje in izgradnjo, Aškerčeva 15/111. Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe. 1 Interesenti morajo vložiti pismene vloge na naslov: Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15, Celje. V vlogi morajo interesenti ne- dvoumno izjaviti, da sprejemajo vse raz- pisane pogoje in priložiti potrdilo o vplačani varščini. Poleg tega morajo vlogi priložiti dokazilo o stanovanjskih razmerah, številu družinskih članov, skupnih dohodkih družine, namenskem varčevanju pri poslovni banki, ev. ude- ležbi DO pri gradnji, udeležba v NOB in 6v. dokazilo o začasnem delu v tujini. Varščina znaša 10% vrednosti stavb- f>e parcele, vplača pa se na žiro račun OKS-Enote za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč štev 50700-662-219. Vplačana varščina se šteje kot delno plačilo cene stavbnega zemljišča oz. se interesentu vrne, če ne pride do skleni- le pogodt)e 2 Pismene vloge je potrebno predlo- žiti v roku 15 dni po objavi razpisa. 3. Komisija za izvedbo javnega nate- ga bo obravnavala vse vloge v roku 10 dni po zaključku javnega natečaja in ^ udeležence takoj obvestila o izidu ''atečaia. 4 Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema oddano tistemu •Udeležencu natečaja, ki bo po pogojih ^bral največ točk. Prednost ima: - udeleženec, ki je brez najnujnejših stanovanjskih pogojev ali ima nepri- merno stanovanje, - mlajša družina pred družinami s preskrbljenimi otroki, - borci NOB brez primernega stano- vanja, - udeleženec, ki bi z gradnjo stanov, hiše zmanjšal razdaljo do DO, kjer dela, - udeleženec, ki je na začasnem delu v tujini, - udeleženec, ki namensko varčuje, 5. v ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (Ur I. SRS, št 11/74). 6. OKS-Enota za upravljanje in ureja- nje stavbnih zemljišč si pridržuje pravi- co na zemljiščih iz tega natečaja brez pravice odškodnine izvršiti manjkajoča dela v okviru urejanja stavbnega zemlji- šča po 12. členu Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in veljavnim ZN. 7. Stroške zemljiško knjižnih dejanj v zvezi z vknjižtx) pridobljene pravice po tem natečaju nosi OKS-Enota. 8. stavbna zemljišča iz tega natečaja bočo opremljena s sekundarnimi na- pravami vodovoda, kanalizacije, elektri- ke in priključki na asfaltirano ulico. V ceni so zajeti tudi prispevki za priključi- tev na javno vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje. 9. Nastop posesti na razpisanih stavbnih zemljiščih bo možen s 1. 12. 1983. V ZN Ljubečna in Ostrožno bo ob nastopu posesti zagotovljena vsa priprava stavbnega zemljišča, urejen dovoz ne zemljišče in priključek na jav- no vodovodno ter elektro omrežje. Ostali pogoji so navedeni v opombi spi- ska parcel. 10. V ZN Strmec se oddajo stavbna zemljišča, ki so delno urejena. Izvršena je priprava zemljišč, možen je priključek na vodovodno, elektro in kanalizacijsko omrežje ter dovozna cesta v make- damu. 11. Investitorji so dolžni zgraditi ob- jekte do končane III gradbene faze v dveh letih po nastopu pravice uporabe. Po poteku tega roka lahko OKS-Enota za upravljanje in urejanje stavbnih zem- ljišč, v primeru neizpolnitve tega pogo- ja, odvzame zemljišče ob enakih pogo- jih kot ga je dodelila Vplačana varščina se v takem primeru ne vrne. 22. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER PRODAM ČRNO BELI TV spre)emnllc, znam- ke RIZ-grand, prodam za 12.00U din. Tel. 32-412, Kersnikova 52. KORUZO 500 kg, ugodno prodam. Tel. 32-51 popoMan po 16. url. KUHINJSKO mizo in 6 stolov pro- dam. Tel. 31-505. ŠKODO 100, letnik 73 prodam. Ravnjak, Bezovje 27, Šentjur. Cena 3 M, registr. lADO 1200 karavan, letnik 74 pro- dam. Puinik, Ljubljanska 20. tel. 22-080 dopoldan. TRAJNOŽAREČO Emo peč na trdo gorivo, skoraj novo, enofazni enotarifni itevec in 20 m PGP kabla 2,5m^ prodam. Izkior Do- llč. Leveč 26. KOKOŠI rjave, enoletne, odlične za nadaljno nesnost ali za za- kol, bomo prodajali od 29.10. do 3. 11. Zgornje Roje 22, Šempe- ter. ZASTAVO 750, letnik 1975, peč Emo kamin 5, motor za Zastavo 750 ter karamboliran kombi Za- stav» 430 L, letnik 1977 poceni prodam. Zlatka Kolar, pri BeleJ, Bukovca 7, Laško. PEČ za etažno ogrevanje Central 20 še v garanciji prodam. Int. 22-490. MOŠT sorte kvinton prodam. Ka- čič, Jagoče?, Laško. ZEMLJO primemo za vikend, 750 m^ prodam. Kličite 23-522. VINOGRAD 12,5 arov na lepi sonč- ni legi, dostop z vsakim vozik>m - žlahtna trta v Dramijah, ugo- dno prodam. Šifra: »25 SM«. ZASTAV0101 L, letnik 1976, dobro ohranjeno prodam. Ogled od 16. ure dalje. Falnoga, Cankarjeva 2, Žalec. DVE OTROŠKI postelji z Jogi vlož- kom ugodno prodam. Tel. 35- 002 od 16. ure dalje. IMELI bomo veliko razprodajo večjih piščancev belih In rjavih Jarkic. Vsak dan doma ter ob sobotah na tržnk:!, od 15. 10. dalje. Za prednaročila popust Vinter, Lopata 55, tel. 27-777. TRODELNO dvojno okno, 155 x 50 (garaža) zastekleno, prodam. Inf. na tel. 22-779. ELEKTRO MOTOR 8. kp. trifazni, brezhiben, menjam za enofazni 2.2. brezhibnega. Anton Matek, Rečica ob Savinji, Spodnja Re- čica 1. TONSKO kannero znamke Bauer S105 XL Sound, super 8 mm, ugodno prodam. Tel. 063 21- 048. TAM 2000 - kiper, 2 gumi 10-28 in eno 11 -28 prodam. Ignac Kozel, ško^a vas 22. R-4, letnik 77 prodam. Ogled od 17. ure naprej. Marko Topič, Vojkova 12, Celje. MOTOR Tomos 14 TL, letnik 80 reg. prodam. Poienšek, Nova vas 2, Šentjur. 4 GLiNOPORA prodam po to- varniški ceni. Tel. zvečer 35-141 ali 821-096. BARVNI TV sprejemnik Gorenje prodam. Tel. 24-842. RAZTEGUiV kavč, zaradi selitve ugodno prodam. Inf. na tel. 28- 084. GS 1,3, letnik 80 prodam aH zame- njam za Z101 z doplačltom. Tel. 707-170 od 6. do 12. ure. PLATIŠČA za Opel Kadeti ter ne- kaj manjših dek>v In vetrobran za nov moped poceni prodam. Tel. 772-124. RAT 126 P, letnik 1979, ohranjen, pfoctam. Tel. 35-217. ZASTAVO 101, letnik 1974 ugodne prodam. Tel. 34-740. KAVČ, 2 fotelja In Mubeko mizo, dobro ohranjeno, po ugodni ce- ni prodam. Rada SrdK, Iršičeva 4, C«l|e. TV COLOR Gorer^e prodam. Ogtod vsak dan od 15. ure dalje. fmtc Kovačič, Kajuhova 18, ARMATURE mreža dlmenz. 6/4,6, 6000 x 2200 ter poceni sadika Iguate pimiiaiil Kličite na tel Q6a28-5S2. BOBNE za u6anf« poceni prodam Miica Romih, Zols6va 3, CeHe, bitzu prodajakie kuriva. TOVORNI avtomobil FAP prodam za 15 M. Tel. 35-228 popoklan. VOZNO kravo v osmem mesecu brejosti prodam. Višnja vas 38, Vojnik. REVOLVERSKO stružnico Pitler tip RDS-47 prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Vesetova ui. 3, Celje. SOD 930 litrov, vozno kravo s tele- tom, brano novo za vprego, bre- jo telico, telico 300 kg in vozove lesene ali gumijaste 17 prodam. Vengušt Alojz, Pesnica 51, Šentjur. TRAKTOR Steyr 18, kravo dobro mob:nk:o ter BCS dtesel pro- dam. Jovan, Arja vas 59, Pe- trovče. KARAMBOLIRANO Z-101 prodam. Mihael Bevc, Dolarjeva 6, Celje. NOVE GUME 650-16 dve leti stari, za perkins, prodam. Tel. 710- 526. BETONSKO železo fi 10,1000 kg in fl 12, 300 kg ter 1500 kom modul opeke ugodno prodam. Pavla Lesjak, Trnovec 1, Šentjur. TRISOBNO stanovanje v centru mesta Celja prodam. Vseljivo takoj. Tel. 063 710-431. MOTOR 15 SLC star sedem mese- cev, rdeč, kot nov, prodam. Do- minik Fajs, Gaj 11, Šmarje pri Jelšah. R-4, letnik 1982, prodam. Cena po dogovoru. Marjan Terglav, Tr- novije 119 a, Celje. ELEKTROMOTOR 0,75 KM brezhi- ben, nerabljen in radlokaseto- fon Philips za rezervne dele prodam. Tel. 063 26-572 po 21. uri. 2 x 30 členov Emoterm radiator prodam. Cepuš, Nušičeva 5, Ce- lje. BETONSKI mešalec prodam. Franc Brecl, Laška vas 11, Štore. HIŠO vseljivo, visoko pritlično, brez zunanjega ometa, takoj prodam s 660 m^, ob asfaltni ce- sti v neposredni bližini avtobu- sne postaje. Peiko, Trnovlje 63 a, Celje. NOVOGRADNJO 6,5 x 6,5 m, še nedokončark), na lepi točki v Gotovljah (Sv. Jedert), zemlji- šče 41 arov, vinograd, sadov- njak, prodam ali zamenjam za kamk>n, os. avto in nekaj goto- vine. Inf. v soboto 15. 10. med 10. In 12. uro v Bistroju »Marjo- la« Žalec. Spoznavni znak - No- vi tednik. U^OA I. 77 oktol)er, na plin, pro- dam. Zagata 1, Celje, Robnik, tel. pop. 22-950. TRAKTOR FERGUSON 533, 720 ur prodam. Stanko Grad, Loče 10, Šmartno v Rožni dolini. OARAŽIRANO Z 101, letnik 77, prodam. Ogled popoldan. SmrdelJ, Na otoku 7, Celje. 1501 rk)ve hrastove sode, ugodno prodam. Landekar, Selce pri SocM 12, Strmec pri Vojniku. 130 m' stenskih oblog - smreka 7 cm prodam. Tel. 730-917. MINI 1000, reg. do Junija 84, ugo- dno prodam. Vika čemažac, Vrunčeva 25 a, Celje. ŠKODO š 100 v nevoznem stanju, večino garažirano, prodam. Lu- dvik Volavšek, Strmca 49, La- ško. ZAMENJAM za govedo ali osebni avtomobil Z 750 ali tudi prodam peč za centralno ogrevanje TAM STAOLER 25.000 cal. Lu- dvik Volavšek, Strmca 49,63270 Laško. AVTO FIAT 1300 TF ali za rezervne dele, stroj generalno popravljen ter termoakumuladlsko peč 6KW, 2 grelnika za centralno kurjavo G 23, prodam. Tel: 22- 172 ali 27-362. 126 P letnik 80 prodani Tel. 220- 59. KATRCO letnik 76 z novim motor- jem, prodam. Inf. na tel. 26-066, vsak dan od 14. do 16. ure, Pra- protnlk, Stegenškova 12, Celje. KLETNA DVOKRILNA VRATA 120 ctn širine x 200 cm nerab- ljena prodam za 5500 din. Tel. 772-124. TOMOS AVTOMATIC 3 m prodam za 2 SM. Svečak Jože, Otemna 13> Žniartno v R. D. 50 m. piastificirane mreže višine 60 cm, pisalni stroj Adler brezhi- ben, prodam. Tel. 063 32-802. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KV prodam. Tel. 22-620. KRAVO sinrtentalko prodam, 8 me- secev brejo. Franc Koželj, Bu- kovžiak 48, Teharje. R-4 nov, nujno prodam. Vodičar, tei. 730-712 dopoldan ali 737- 174 popoldan. 1 m^ hrastovih desk suhih 3 cm, železna okna 1mx2m na 10 šip za garažo aH delavnico, že- lezno tračrk) žago, mak> večjo, premer koles 73 cm In sadni mlin, klasičen lesen, zmoglji- vost 21 na uro in 3-stranski stroj za Izdelavo opaža prodam. Ivan Cestnik, Gornja vas 80 a, Pre- bold. SED^NO garnituro, dobro ohra- njeno, ugodno prodam. Ogled možen v popoldanskem času. Strašek, Na Lipico 4, Šentjur. AKVARIJ in pisalno mizo ugodno prodam. Ogled v popoklanskem času. Zupančič, Na Lipico 4, Šenčur. OMARO za dnevno soix) - oreh, kamise, posteljo z vložkom - pieskano, okrogli crtizicl, stolč- ka, kuninjsko mizo, trajno gore- čo peč - Gorenje prodam. Ogled od 14. do 17. 10. od 16. do 18. ure. UI. 29. nov., pri Naglic. OKROG 3 HA PAŠNIKA prodam. Možnost nadomestne gradnje. Parcela leži v smeri Laško 5 km iz Celja blizu glavne ceste. Do- voz možen z vsemi vozili, šifra: »SMER ŠMOHOR«. MOTORNO Kolo APN 6, staro 1 mesec prodam. Bojan Mulej, Šentjur pri Celju, Nova vas 11. PEČ na olje Emo 5, uvožen športni voziček, avtosedež In komplet: postelja, pisalna miza, nočna omartea, ugodno prodam. Tel. 34-142 popoldan. MAZDO 1300 prodam. Zvone Kol- šek. Polzela 232. TOMOS AVTOMATIK 3M prodam. Infonnacije tel. 27-934. KUPIM RABLJENE gume za zadnja kole- sa zložljivega otroškega vozič- ka Peg kupim. Tel. 27-972. PARCELO ali starejšo hišo z nekaj zemlje v širši okolici Žatea ku- pim. Tel. 710-939 zvečer. HRASTOV les rezan debeline 50 mm in 25 mm suh lep, kupim. Tel. zvečer 772-124. STANOVANJA INTELEKTUALEC, miren, išče so- bo v Celju s posebnim vhodom. Ponudbe pod »NEMUDOMA«. SOBO s souporabo kopalnice od- dam moškemu. Tel. 24-391. SOBO In kopalnico oddam. Šifra: »CENTRALNA«. FANT in dekle nujno Iščeta sobo v Celju ali okolici. Nudiva tudi po- moč. Kapitler, Galldja 57, Žalec. NUJNO Iščem sobo v centru Celja. Delam na terenu. S. MIlan, tel. 28-606. MLAD par Išče nujno ogrevano sobo v Celju. ŠTUDENTA. TRIČLANSKA družina nujno išče stanovanje ali sobo v Celju ali okolici. Plačilo v naprej. Mitorad Žigerovki, Kajuhova 8, Celje. MLADA družina Išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Celju ali Laškem. Tel. 730-704, delav- nik dop. OPRAVLJAM vrtanje za centralne kurjave In dolbljenje (elektriko In vodovod). Tel. 054 50-530. POZOR! Vsi vrtnarji, ki so kupovali mahonijo pri FanikI Kragelj, La- ška vas 26, štore, naj se javijo, lahko tudi po pošti. IŠČEM varstvo za 20 mesecev sta- ro punčko na Otoku. Tel. 22-896 popoldan. UPOKOJENEC starejši v svoji hiši, išče upokojenko z manjšo po- kojnino brez otrok In obvezno- sti. Dajem stanovanje in hrano brezplačno, po dogovoru tudi v gotovini. Anton Matek, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica 1. SEM kmečki fant močrto razoča- ran. Rad bi spoznal resrto dekle, sebi primerno staro od 20 do 35 let, ki bi mi v žhrijenju nekaj po- menila, s kmetijsko šolo aH de- lavka. Šifra: »MOČNO OSAM- UEN«. V NAJEM oddam opremljeno go- stilno. Ponudbe pod: »LKaO- DNO«. V NAJEM vzamem poslovni pro- stor za mirno obrt v centru VoJ- nika ali pa Slov. Konjic. Šifra: »DOBER PLAČNIK«. V OKOLICI Žatea nudim moškemu popoklanski zaslužek. Ponudbe pod: »DOGOVOR«. SEM INVALID, upokojenec star 67 let z lastnim stanovanjem. Želim spoznati upokojenko do 60 let brez stanovanja, ki bi bila pri- pravljena pomagati v skupnem gospodinjstvu. Možnost porol Šifra: »LEPI DOM«. NUJNO potrebujem žensko za g spodinjska deta na Vransk« Stanovanje In hrana zastoi ostalo po dogovoru. Ponudt pod: »GOSPODINJA«. IŠČEM upokojenko, ki bi želela i veti na deželi za pomoč na im kmetiji. Ponudbe pod: »UGO DNO-KMETIJA«. 1 Moški čai MEŠANICA DOMAČEGA ČAJA MOŠKI ČAJ je sestavljen iz devet vrst poznanih zdravilnih rastlin, ki pomagajo pri delovanju notranjih organov. MOŠKI ČAJ je namenjen predvsem tistim, ki imajo težave s prostato, pospešuje izločanje vode iz telesa, delovanje želodca, jeter, žolča in ledvic. MOŠKI ČAJ krepi kri, pospešuje cirkulacijo krvi ter vpliva na vitalnost moškega in splošno počutje. Čaj dobite v trgovinah. TOMAŽINČIČ Predelovanje zdravilnih zelišč, 66310 IZOLA, Dobrava 24 b roi$ČITEy...|iii2WWUMII če potrebujete posodo za gospodinjstvo potem činv prej obiščite prodajalno Železninar v Celju, kjer imajo dobro zalogo drugorazredne posode po ugodnih cenah. V tej prodajalni pa lahko kupite tudi peči na tida goriva karnise In drugo. ' kOVinOtehna tozd tehnična trgovina ^OBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 23 SPORED ^16. 10. LOČILA; 9.25 ŽIV ŽAV, otroška matineja; 10.20 MODRO POLETJE, %troška nanizanka - ponovitev; 10.50 FANTJE S HILL STREETA, %anizanka; 11 40 625, oddaja za stik z gledalci; 12.00 KMETIJSKA . jZNANJE-IMANJE), sodeluje KS Cerklje na Gorenjskem; 14 00 PORO- ^14.05); 14.25 RADOST EVROPE, posnetek mednarodnega otroškega ^. 15 50 KRATKA POT DO DNEVNE SVETLOBE, ameriški film; 17.00 Ž[A 17 05 NAŠ KRAJ: Vranja peč; 17.20 ŠPORTNA POROČILA; 17.35 ^nRAN, zabavno-informativna oddaja; 18.05 SESTANEK V SLONU; kANKA; 19 20 CIK CAK; 19.23 TV IN RADIO NOCOJ; 19.25 ZRNO DO ,930 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; ,3 JULIJ, nadaljevanka TV Titograd; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; tpOBTNI PREGLED; 21.30 ČUDEŽ ŽIVUENJA, švedska dokumentarna *22,25 POROČILA ^ 11. TV mreže: nPAJE ZA JLA (do 10.30); 14.45 Z. Hristič: ADAM IN EVA, balet; 16.15 ^NIČKI : PRIŠTINA, posnetek; 17 15 PJ V ROKOMETU PELISTER : rtN (Bjelovar), prenos v odmoru...; 18.40 IZVIRI: Osvajanje morja, Intarna oddaja; 19.10 NA ŠTIRIH KOLESIH, oddaja o prometu in tun- !g30 TV DNEVNIK; 20.00 VARIACIJE, baletna oddaja; 20.45 VČERAJ, J JUTRI; 21.05 DELAVCI NA ČRNO, angleška nadaljevanka (do 22.05) jEUEK, 17. 10. ŠOLI: TV koledar. Pesmi in zgodtje za vas - A. Puškin: BAJKA O 1^ RIBIČU, Slovenščina, Pripovedujemo. Starohrvatsko gradbeništvo v jjji Poročila (do 10.35); 17.20 POROČILA; 17.25 MODRO KOT PISANO, (nanizanka TV Novi Sad; 17.55 ČLOVEK IN OKOUE: Onesnaženje voda; 18.15 SPEKTER: Odprava v preteklost in prihodnost; 18.25 ^VSKi OBZORNIK; 18.45 ZDRAVO, MLADI; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK 924 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; /flEME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 B. Džuzel: JAGNJE NA D, drama TV Skopje; 21.05 MEDNARODNA OBZORJA; 22.00 TV DNEV- ^ki I i. TV mreže: fV DNEVNIK: 17.45 LUTKOMEDIJA, otroška serija; 18.00 VABILO NA PIJO; 18.15 ŽIVETI V DRUŽINI, izobraževalna oddaja; 18.45 GLASBENA ^ (samo za U 2); 19.00 ŠPORTNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 3ST IN Ml; 20.45 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.05 ŽIVUENJE BREZ H slovaška nadaljevanka; 21.55 DOBER VEČER, ponovitev zabavno (le oddaje (do 22.45) U8. 10. ŠOLI: TV koledar, Obala Jugoslavije, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, kontinent, Cetina, Poročila (do 10.35); 16.35 ŠOLSKA TV: En glas v kem zboru - oddaja iz cikla VESOUE; 17.35 POROČILA; 17.40 Z BE- IN SLIKO: Mladenič in vila; 17.55 NAŠI ZBORI IZ ARHIVA TV UUBUANA: pevski zbor Tabor iz Cerknice; 18.25 POSAVSKI OBZORNIK; 18.40 MALI Jubileji v srcu mladih, otroška oddaja TV Zagreb; 19.10 RISANKA; 19.20 119.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK iVREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 E. J. Neuman: V TRET- lAJHU, ameriška nadaljevanka; 20.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.50 iLNO: Spremeniti - toda kaj?; 21.501. Otrin: PESEM GIBA-Blišč in beda like; 22.15 TV DNEVNIK II Iki It. TV mreže: iV DNEVNIK; 17.45 PUSTOLOVŠČINA, otroška oddaja; 18.15 ODPRTA [ 1845 GLEDALEC - UREDNIK, zabavno glasbena serija; 19.30 TV IK; 20.00 ILINDENSKI DNEVI - BITOLA 83. oddaja narodne glasbe; iREBANJE LOTA; 20.50 SPOMENIKI REVOLUCIJE, dokumentarna od- M ZAGREBŠKA PANORAMA (do 21.50) »19. 10. WŠOLI: TV koledar, Poštni nabiralnik. Na meji kopnega in voda. Odmor, Ogrizovič, Narodni park Paklenica, Poročila (do 10.35); 17.05 POROČILA; PEDENJŽEP; 17.40 DEKLETA Z NERETVE, glasbena oddaja TV Sarajevo; CEUSKI OBZORNIK; 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA; 19.10 RISANKA; CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV WK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.90 35 mm - ^DELAVNICA; ob ameriškem filmu OSMI POTNIK; 22.15TV DNEVNIK II fliki II. TV mreže: IV DNEVNIK; 17.45 GROM, otroška serija; 18.15 DOŽIVETI STOLETNICO, ievalna oddaja; 18.45 NARODNA GLASBA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 fNA SREDA; 22.05 TV DNEVNIK fEK, 20. 10. ITV V ŠOLI: TV koledar. Zapomnite si: 94, Živi svet Primerja, Odmor, latlka. Misli s svojo glavo. Poročila (do 10.35); 16.25 ŠOLSKA TV: En glas Hjskem zboru, oddaja iz niza VESOUE; 17.25 POROČILA; 17.30ZEMUE- POSEBNOSTI: Nevidni svet, angleška poljudnoznanstvena serija; 18.25 BNOPRIMORSKI OBZORNIK; 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA; 19.10 IKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 K 21.00 ANDROSOVE TARČE, ameriška nadaljevanka; 21.45 TV DNEV- Wki II. TV MREŽE: TV DNEVNIK; 17.45 ČAS ZA PRAVUlCO, otroška serija; 18.15 ZNANOST; ^^OLI Z EVROPSKIH NOGOMETNIH IGRIŠČ: 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 M. «vič: ŠINJEL, kratki TV film; 20.15 M. Mandič: PTIČ DEŽEVNIK, kratki TV ■045 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.00 ODDAJA IZ KULTURE (do 21.30) OMBA: 20.55-23.00/15 Rim: SVETOVNI POKAL V AMATERSKEM BOKSU, ^21.10. |TV v ŠOLI: TV koledar. Poštni nabiralnik, Angleščina, Odmor, Eugen < Poročila (do 10 35); ... Kragujevac: VELIKA ŠOLSKA URA, prenos; .^ROČILA; 17.20 ČEZ TRI GORE: Ljubljanski oktet; 17 55 MODRO ,;JE. španska otroška nanizanka; 18.25 OBZORNIK UUBUANSKEGA ^A; 18.40 OTROŠKE NALEZUIVE BOLEZNI: Naš otrok je zbolel; 19.10 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 WINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: Spet trte so rodile..., doku- serija; 20.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.45 NE PREZRITE; 21.00 '■ 22 05 TV DNEVNIK II; 22.20 NOČNI KINO: BABILON XX, sovjetski film ^•(l II. TV mreže: ^ DNEVNIK; 17.45 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška serija; 18.15 TRI °-SET, izobraževalna oddaja; 18 45 NARODNA GLASBA; 19.30 TV ^"<; 20.00 BEMUS '83; 20.45 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.00 VIDIKI, "Oltarna oddaja: 21.50 NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI FILMI: TRI (do °*^BA: 20.55-23.00/15 RIM: SVETOVNI POKAL V AMATERSKEM BOKSU. '^22.10. jfOROČILA; 8.05 PEDENJŽEP; 8.35 Z BESEDO IN SLIKO: Mladenič in ^ MODRO KOT PISANO, otroška nanizanka TV Novi Sad; 9.20 MALI Jubileji v srcu mladih, otroška oddaja TV Zagreb; 9.50 ZEMUEPISNE (PROSTI: Zlato, angleška poljudnoznanstvena serija; 10.45 OTROK IN Čas razvoja In vaje; 11.05 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH rH: Mrtvaški ples. dokumentarna serija; 11.45 POROČILA (do 11.50); ^'"PiOČILA; 17.00 Zagreb: PJ V KOŠARKI CIBONA : ZADAR, prenos, v i-: 18 25 PLANET OPIC, ameriška nadaljevanka, 19.15 RISANKA; 19 20 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; Cf^^: 1957 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 KAVBOJ BREZ MIRU, C 'ilm; 21 30 PROPAGANDNA ODD/\JA, 21.35 ZRCALO TEDNA; 21.55 TV ^eto 1959: Mladinski program; 22.55 POROČILA RAOlO CEUE ČETRTEK, 13.10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9 00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obvestila. 15.30 Kronika. 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi. 16.30 Čestitke in pozdravi. 17.00 V živo: Stabilizacija v šolstvu. 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 14. 10.: 8.00 Poročila. 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Prečila). 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obvestila, 15.30 Poročila, 15.35 Namig za konec tedna, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira. 17.45 Turi- stična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 15. 10.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami. 9.00 Poročila. 9.05 Za gospodinje, 9.15 Koledar prireditev, 9.35 Film- ski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obvestila. 15.15 Lestvica zabavnih melodij. 15.30 Poročila. 15.35 Športna sotKJta, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi. 16.30 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Čestitke in pozdravi, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. NEDEUA, 16. 10.: 10.00 Poročila. 10.05 Obvestila, 10.30 Pre- stavljamo vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer (po- novitev), 11.30 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni globus, 12.15 Literarna oddaja. 12.30 Iz domačih logov. 13.00 čestitke in pozdravi. 14.(X) Zaključek sporeda. PONEDEUEK, 17. 10.: 8.00 Poročila. 8.05 Športno dopoldne (vmes ob 9.00 Poročila). 10.00 Zaključek sporeda. 15.00 Obve- stila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Poročila, 15.35 Reportaža, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 čestitke in pozdravi. 17.(X) Kronika, 17.15 Čestitke in pozdravi, 17.30 Športni pregled. 17.45 Lestvica narodnozabavnih melodij. 18.00 Zaključek sporeda TOREK, 18.10.: 8 00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila). 9.35 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda. 15.00 Obvestila, 15.30 Poročila. 15.35 Odmevi, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.15 Iz arhiva resne glasbe. 17.45 iz delovnih organiza- cij, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 19.10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila). 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda. 15.00 Obvestila. 15.15 Glasbene vzporednice. 15.30 Poročila, 15.35 Iz krajevnih skupnosti, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Do- godki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.15 Čestitke in pozdravi. 17.30 Aktualno. 17.45 Iz zakladnice zt)orov- ske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Celje Rodilo se je 29 dečkov in 20 deklic. Šmarje Rodili so se 4 dečki in 6 deklic. POROKE Celje Poročilo se je 6 parov, od teh: ŠPES JuUjan iz Vojnika in PETRE Irena iz Eovce, SOTLAR Aleš iz Celja in ŠE- LIGO Marjanca iz Petrovč, ČATER Roman iz Vodruža in ZUPANC Marica ii Soten- skega, CADEJ Peter iz Kom- pol in GROBELJNIK Lidija iz Celja. Šmarje Poročili so se 4 pari. Laško - krajevni m-ad Ra- deče Poročila sta se: ČAJKO Magdalena iz Radeč in KINK Drago iz Brestanice. Celje Umrli so: NOVAK Franc, 84, Cmereška gorca, PETELIN- ŠEK Janez, 21, Sp. Poljčane, OCEPEK Vlado, 30, Skalske Cirkovce, BELE Jurij, 76, Nimno, NOVAK Alojzija, 72, Trobni dol, SLAPNIK Ivan, 70, Rovt, JURKOŠEK Her- mina, 68, Vodruž, KUHAR Rudolf, 68, Ostrožno pri Po- nikvi, GORENC Izidor, 51, Hudo Brezje, MLINAR Ano- tonija, 70, Podlešje, PLA- NINŠEK Ana, 76, Pongrac, MEKE Alojz, 29, ArcUn, MARČEN Alojzija, 77, Store, REP Edvard, 53, Celje, VLA- HOVIC Anica, 86, Celje, JA- ZBINŠEK Danijel, 61, Celje, KRŠLIN Justina, 61, Celje, PERTINAC Marija, 58, Ce- lje, 2EKAR Mihael, 72, Ce- lje. Šmarje Umrli so: GOBEC Hilda, 42, Kristan vrh, BRANTUŠA Marija, 72, Vonarje, KLAV- 2ER Peter, 46, Vojsko. Laško - Krajevni urad Ra- deče Umrli so: PODLOG AR Rdzalija, Močilno, SLADIC Marija, Vel. Sirje, RAJGL Dragomira, Radeče, TOMC Kristina, Jagnjenica. kovinotehna TOZD Zunanja trgovina razpisuje KADROVSKO ŠTIPENDIJO za šolanje na srednji tehnični šoli - strojni tehnik. Vloge z dokumentacijo in izpolnjenim obrazcem 8,40 pošljite na naslov: Kovinotehna Celje, kadrov- ska služba, Mariborska 7, v roku 8 dni po objavi. Lestvici zabavnih In domačih melodij Zabavne melodije: 1. LITALIANO - TOMISLAV IVČIČ 2. EVERV BREATH YOU TAKE - POLICE 3. MOONLIGHT SHADOW - MIHE OLDFIELD 4. A VITAR PUŠE - OLIVER DRAGOJEVIČ 5. BABY JANE - ROD STEVVART DomaČe melodije: 1. NAŠA DOLINA - SLOVENIJA 2. TA ŽENSKI SVET - SAVINJSKIH 7 3. MOJA ZLATA MIŠIKA - AVSENIK 4. MUHASTE SOPROGE - ŽAGAR 5. TRIGLAVSKA ROŽA - MIHELIČ Prodajalna MELODIJA v Cankarjevi ulici v Celju vam nudi bogat program pk>šč in kaset Prodajalna MELODIJA - TDO »TEKO" CEUE - SOZD MERX KUPON lestvica zabavnih melodij-- izvajalec-- lestvica domačih melodij_ izvajalec- ime in priimek-- naslov-_ Nagrajenca: Andreja Koprive, Brdo 16, Planina SandiŠmit, Dol pri Hrastniku 33, Dol Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. Kongresa 3a. Celje Vsakič - nagrada velika plošča, kija izžrebanci dvignejo v prodajalni MELODIJA. Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFFU odlikovalo Novi tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Kor^jice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe- nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav- ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in oddajanje Radia Celje. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure- dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež (Šmarje, mladina), Violeta Vatovec Knspieler (Laško, izobra- ževanje), Mateja Podjed (Šentjur, kultura), Milena Brečko Po- klic (Slov. Konjice, zdravstvo), Rado Pantebč (Mozirje, turi- zem), Zdenka Stopar (Celje, socialna politika). Srečko Srot (reportaža, kronika-kriminal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo), Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba in glasbeni uredruk RC). Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk; COF Delo. Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 12 dinarjev Celoletna naročnina 540 dinarjev, polletna naročnina 270 dinarjev. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub- ljana, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 13. OKTOBER Po 33 letth znova kriterij J Celjski kolesarski klub Mene je odlično pripravil kolesc kriterij po ulicah Celja. Tako smo po 33 letih ponovno vi^ zanimivo tekmovanje v novem naselju Nova vas, kjer izredno lepo izpeljana kolesarska krožna proga. Sodeloval?* blizu 150 tekmovalcev iz 13 klubov Slovenije. Kljub temu, da je tekmovcinje trajedo dobrih šest ur, p. gledalci prišh na svoj račun. Zlasti nastop državnih reprezeil' tov je pokazal, da je kolesarjenje privlačen šport, tako dalce, kot za udeležence. Državni reprezentantje in kandidji olimpijske igre Penko, Cerin, Pavlic (vsi Rog), Papež in Sin* (Novo mesto) ter Zaubi in drugi so prikazah izredno vožnjQ borbenost. Med temi izvrstnimi kolesarji so dobre rezultate dosegli t celjski tekmovalci v pionirski konkurenci. Drago Kitak je jil tretje mesto pri mlajših pionirjih, Jože Lesjak in Korber pj^ bila deveta. Več uspeha so imeli rekreativci in veteraru? tekmovalke. Ljudmila Debeljak je kot najstcirejša tekmovj^ osvojUa drugo mesto. Po končani tekmi je trener državne reprezentance Zvone ^ noškar dejal: »Organizacija je bUa odlična. Proga izvrstna in bomo prišh. Srečni smo tudi, da smo med Ljubljano in Marii rom dobUi kolesarski center, ki bo kmalu imel v piorursiti mladinski konkurenci tekmovalce za prodor med najboljše, JKUZl Stare Sege in navade v Draži vasi »Neveste ne damo kar tako,« so bih odločni Dražljani, ko so v soboto možih dekle, ki jim jo je bil otel fant iz sosednje vasi. Po starih šegah in navadah se tako v tej vasi še vedno poročajo in ohranjajo staro izročilo o tako pomembnem koraku vseh novoporočencev. Starešina mladih si je moral kar dolgo brusiti jezik, da je bil kos vsem dokazilom in oporekanjim fantov iz Draže vasi, češ, da je treba za nevesto odšteti 500 jurjev. Tohko in tohko je pojedla in popila v svoji vasi, za nos vodila mnogtere od njih, pa pride prišlek in ji, tebi nič, meni nič, osvoji srce. Dobra kapljica je, kot se spodobi ob takšni priložnosti, vendarle malo omajala trdne sklepe hudih domačih fantov. Odločni starešina in jezikava družica sta končno le dosegla, da sta smela mlada dva prežagati šrango, sesti k svatov- skemu sprevodu v kočijo in se popeljati skozi vas. MATEJA PODJED »Ai' me boš icaj rada imela...« Naši fantje, godni za vojaščino, so se prejšnji teden poslavljah od svojih domati prijateljev, deklet. Odhod v enote JLA so po svoje obeležili, saj gre vendarle za enkra/e dogodek v življenju mladega človeka. Prav prisrčno izvirni pa so bih fantje iz Šmarja pri Jelšah in iz Zibike, ki so svoj odhod' vojakom tudi etnografsko obarvah. Štirje konji, dva voza s smrečicami, okrašenimi pisanimi trakovi, pa harmonikar in furman. Takšna podoba se je ponujala občanom j šmarski občini. Mi pa smo bodoče vojake s pušeljci v gumbnicah in klobuki na glaval srečah v Stoklasovi gorci v Dvoru pri Šmarju. Gospodinja jim je tam postregla z jedačol žlahtno kapljico, potem pa so veselo odvriskah dalje. Ni kaj, zibiški in šmarski fantje zn biti duhoviti in izvirni. M Na iffosu 2842 udeležencev ŠŠD in TVD Partizan Prebold sta pripravila finale jesen- skega krosa občine Žalec, ki je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance, ki bo nasto- pila na krosu Dela, 16. oktobra v Ljubljani. V predtekmova- njih na vseh šolah in v finalu je nastopilo kar 2842 udeležen- Zmagovalci po posameznih kategorijah: ml. pionirji letnik 71 Jaka Jurkovič, ml. pionirke Saša Breznikar (oba OS Prebold); letnik 70 ml. pionirji Joško Livk (OS Vransko), ml. pionirke Jolanda Felicijan (OS Prebold); letnik 69 st. pio- nirji Marko Svet (OS Polzela), st. pionirke Marina Blajh (OS Prebold); letnik 68 st. pionirji Matjaž Krk, st. pionirke Alenka Bošnjak (oba Center usmerjenega izobraževanja Ža- lec); ml. mladinke Borica Ivanoč, ml. mladinci Branko čečulovič (oba CUl); st. mladinke Ivica Pevnik(Partizan Polzela); članice Damjana Piki (Savinjski magazin Žalec); člani Anton Žohar (SIP Šempeter); veterani Veno Satler (Gradnja Žalec) in veteranke Marija Urankar(Savinjski ma- gazin. Žalec). T. TAVČAR AMADEUS POROČA Že res, da glasba ne pozna meja tudi je res, da se ob njej srečno počutim toda danes me želja je drugačna obšla da pravega dedca ob sebi začutim...