Grosupeljski ^H
odmevr
dr Peter Verlič:
Poslancev pogled na aktualno dogajanje
stran 3
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXV - december - 12 / 2009
O kom/čem pišemo?
Atletski klub Špela: Ljubljanski maraton -stopnica do Mladinskih olimpijskih iger 2010
Zakonski jubilanti v Žalni
'stran - I
Vsem občanom in občankam ob koncu leta želimo vesele božične praznike in obilo poslovnih uspehov, novih priložnosti, zdravja, osebnega zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja v novem letu 2010,	- .
Ločevanje f.i
samoto] no it i!
rrrr
Delovni čas za stranke od ponedeljka do petka od 7- do 9. ure in jo 18. ure, >botah H™ Jod 8. da 12. ure.
ift
mm^m oa ao
K9 od 1%. do
O

SM

mirnim m&m
Za poklic peka me
navdušilo srce
Matjaž Škufca se še dobro spominja svojega nastopa v oddaji mavrica, ki jo je vodil SaŠO
Hribar. Pri predstavitvi mesta se je takrat
predstavila tudi pekarna grosuplje. »Nikoli ne bom pozabil gospoda, ki je iz pekarne pripeljal v oddajo na ogled več vrst pekovskega peciva. najbolj mi je ostalo v spominu ročno izdelano pleteno srce. Takrat sem obiskoval peti razred osnovne
šole in odločil sem se, da postanem pek,« se spominja z vidnim navdušenjem.
»Po končani osnovni šoli sem prvič obiskal Pekarno Grosuplje. Zaprosil sem za štipendijo, ki so mi jo brez težav odobrili,« nam zaupa. Že med počitnicami, vikendi in med celotno prakso se je Matjaž v Pekarni Grosuplje Spoznaval z delom peka in pridobil veliko izkušenj.
Zadnji, tretji letnik poklicnega izobraževanja na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani je tudi zaradi ljubezni do pekovskega dela opravil z odliko. V šali pove. da se je tako uspešno znebil nadležnega opravljanja zaključnih izpitov. Nato je opravil še dva letnika in pridobil izobrazbo živilskega tehnika. Letos je končal šolanje in se redno zaposli! v Pekarni Grosuplje, kjer opravlja zahtevnejša pekovska tlela. Taka, ki seveda zahtevajo znanje in Občutek.
60 let
S
Mercator
»Kar sem zaslužil, sem porabil tako, da sem v prostem času opravil vozniški izpit A, fi in G kategorije,! še pove podjetni Matjaž, ki ima rad jeklene konjičke. S pridobitvijo štipendije in z neutrudnim delom si je že kot mladenič omogočil finančno neodvisnost in brezskrbno šolanje.
»V Pekarni Grosuplje mi kruha nikoli ni manjkalo, denarja pa tudi ne,« doda med smehom dvajsetletni Matjaž.
lekarna Cjrosuplje
Narejeno z ljubeznijo
MatjažSkufca, živilski tehnik in mladi pek v Pekami Grosuplje Foto:R. Sabec
Ročno izdelano pleteno srceje Matjaža spodbudilo k odločitvi za poklic peka Foto: D. Arrigler
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
iz državnega zbora
Poslancev pogled na aktualno dogajanje
Slovenija je polnopravna članica Evropske unije, Nata, imamo evro, zavoljo šengenskega sporazuma potujemo prosto po Evropi brez nadležnega ustavljanja na mejah. Kdo bi si kaj takega lahko mislil pred dvajsetimi leti, ko je prvič zadišalo po pomladi in so demokratični procesi prinesli Demos, neodvisnost, samostojnost in demokracijo. Samo po enem letu vladanja Pahorjeve vlade si je Slovenija, ki je v času Janševe vlade predsedovala Evropski uniji prislužila pečat ene izmed držav EU, ki namesto "ohranjanja spomina na zgodovinsko resnico, demokratično perspektivo in demokratično kulturo v Evropi«, »sistematično vzpodbuja oboževanje komunističnih diktatorjev, kot na primer v glavnem mestu Slovenije - Ljubljani, kjer je bila ena od glavnih cest letos poimenovana po vodji komunističnega režima, maršalu Josipu Brozu Titu«. Tako so zapisali v soglasno sprejeti Resoluciji o totalitarnih komunističnih režimih na nedavnem kongresu Evropske ljudske stranke, vodilne politične sile v Evropi, med katerimi je tudi Slovenska demokratska stranka. Iz vrst Evropske ljudske stranke izhajajo pomembni evropski politiki kot Angela Merkel, François Fillon, Fredrik Reinfeldt, Jean-Claude Juncker, predsedniki evropskih institucij Jerzy Buzek, Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso. Resolucija nadalje »izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje <U.o.
o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo »urbanističnega delat posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih).
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov,
-	pridobitev gradbenega dovoljenja.
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča.
o ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI. NAS LAHKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaše hiše,
-	za vpis etažne lastnine.
NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefon škili številka It 01 7810-320 aU 01 7S10J29 ali 7810J33
predsednik Slovenije nagradil g. Tomaža Ertla, nekdanjega šefa tajne komunistične policije UDBA, ob obletnici demokratičnih sprememb v Evropi, z državnim odlikovanjem. UDBA je v Sloveniji pomenila to, kar je bil Stasi v Vzhodni Nemčiji ali Securitate v Romuniji« ter »izraža zaskrbljenost, ker ne gre za manjše skupine ampak za lokalne in nacionalne vlade, ki oživljajo komunistične simbole in se ne ozirajo na številne proteste demokratične civilne družbe«.
V Državnem zboru je koalicija SD, Zares, LDS in Desus na novemberski seji sprejela proračun za leti 2010 in 2011. Prihodnje leto bodo proračunski prihodki znašali 8,6 milijarde evrov, odhodki pa 10,5 milijarde, primanjkljaj bo 1,8 milijarde ali 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Leta 2011 se bodo prihodki nekoliko povečali (8,8 milijarde evrov), odhodki zmanjšali na 10,4 odstotka, tudi primanjkljaj bo nižji, 1,5 milijarde evrov ali 4,1 odstotka BDP. Država se bo prihodnje leto lahko zadolžila za 3,6 milijarde, v letu pozneje pa za 2,6 milijarde evrov. Po oceni naše poslanske skupine SDS je vlada pripravila potraten proračun s pretirano povečanim primanjkljajem, zato smo glasovali proti takemu proračunu. Ne nazdanje so nas na prevelik primanjkljaj opozorili tudi iz Bruslja, kjer pa nasprotno kot pri vinjetah, ministra Križaniča prav nič ne skrbijo ukori s strani Evropske komisije. Vlada je proračun za prihodnji dve leti pripravila ob predpostavki upočasnjene rasti pokojnin, plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev, kar se bo v letu 2010 usklajevalo le za polovico zakonsko določene rasti. Pas bodo zategovali socialno najšibkejši sloji. Prav nič pa ni vlada zategnila pasu pri plačah sodnikov, ki se jim bodo povečale ( z zakonom sprejetim v Pahorjevi vladi!), Kramar iz NLB ni vrnil milijonske odpravnine, ne smemo pa pozabiti tudi na odškodnine izbrisanim, ki nas lahko doletijo. Ampak saj vlada ve, kje pobrati davke: dvignila je trošarine za gorivo na maksimum, spremenila je davke na motorna vozila, pripravlja se posebna okoljska dajatev na gorivo, vinjete bodo prihodnje leto držaje za 73%, iz Ministrstva za gospodarstvo slišimo g. Kopača, daje treba izenačiti ceno kurilnega olja z ceno dizelskega goriva in še kaj se bodo spomnili.
Poslanska skupina SDS je vložila več amandmajev k proračunu, vendar koalicijski glasovalni stroj ni podprl niti
enega. Tako naš amandma, s katerimi bi se nadaljevala modernizacija kočevske proge mimo Grosupljega, ni bil sprejet. V sedaj srejetem proračunu namreč nadaljevanje modernizacije te proge ni predvideno. Pa tudi ostali projekti na področju modernizacije državnih cest v Občini Grosuplje so premaknjeni v leto 2012. Glede na izkušnje, ki jih imamo sedaj s to koalicijo nam najbrž nadaljnje vlaganje amandmajev, pa če so še tako korisitni in potrebni za lokalno raven, ne bi pomagalo. Koalicijski stroj je neusmiljen. Projekti pa stojijo.
Kot poslanec sem bil prepričan, da bo Pahorjeva Vlada iskala izhod iz krize, da se bomo pogovarjali o prihodnosti, da bo predsednik države združeval, ne pa razdvajal. Svet Slovenske demokratske stranke je zato kot najvišji organ stranke vodstvu stranke in naši poslanski skupini naložil, da uporabita vsa demokratična sredstva za uveljavljanje načel demokratičnosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter da se ponovno vzpostavita gospodarska in socialna stabilnost ter večja politična enotnost pri varovanju nacionalnih interesov.
To pa je tudi moj motiv za delo v prihodnjem letu. Želim Vam, da Vam prihodnje leto prinese obilo trdnega zdravja, sreče in uspehov. Voščim Vam vesele božične praznike in čestitam ob državnem prazniku, Dnevu samostojnosti in enotnosti!
Poslanec v Državnem zboru R Slovenije in občinski svetnik dr. Peter Verlič
namesto uvoda
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
20 let po padcu berlinskega zidu:
Ouo vadiš, Slovenija?
Razlogov za strah pred ponovnim pohodom komunizma v Sloveniji (sicer preoblikovanim z latentno revolucijo, a zato nič manj pogubnim za slovenski narod) je več. To dobri opazovalci ugotavlja(m)jo sicer že vsa pretekla leta od osamosvojitve naprej, saj z mnogimi dejanji prek različnih vplivnih organov in institucij nasledniki in njihovi priskledniki to počnejo vedno bolj premišljeno, kot je dejal sam predsednik države ob nedavni podelitvi visokega priznanja šefu nekdanje tajne policije. Ob ogroženi slovenski blaginji (ki jo prav ti najbolj »privatizirajo« in tajkunizirajo) pa se na ta način vedno bolj znižujejo demokratični standardi, povečujeta se mobing nad zaposlenimi, kršijo človekove pravice, pa celo temeljne ustavne vrednote slovenske države so vedno bolj ogrožene.
Jože Miklič - 2 del.
Za začetek!
Čeprav boste te vrstice verjetno brali neposredno pred božičem, ki je tudi zame najlepši praznik, in se zavedam, da bi bilo treba ljudem ponuditi kaj bolj lepega za branje, pa naj bodo spodaj zapisane besede le kot klic s spoznavanju še druge plati resnice, o kateri se zelo malo ali pa skoraj nič ne sliši v javnosti. Že v prejšnji številki sem na koncu zapisal, da se bom v nadaljevanjih posvetil nekaterim aktualnim temam na državni in lokalni ravni. Vseh teh dogodkov pa se je zgodilo toliko, da jih je nemogoče zapisati v enem prispevku. Zato bom ta dogajanja predstavil, in sem ter tja tudi komentiral, v nekaj naslednjih nadaljevanjih.
Krize ni (za nekatere)!
Predpostavljam: V Sloveniji v povprečju ni nobene krize! »Predrzna trditev za marsikoga,« boste rekli. Pa je res tako? Seveda ne. Trdim pa, da krize sploh ne bi bilo, če na primer vzamemo, da imamo povprečno neto plačo v Sloveniji celo nekaj nad 900 €. Ker pa je naš narod še vedno v povprečju zelo priden in močno iznajdljiv, lahko na to dodamo še kakšnih 100 do 200 € dodatno prisluženih na zaposlenega povprečno vsak mesec.
Tako statistično. Vendar pa je realnost veliko bolj kruta. Poleg tega pa na vse tiste, ki kdaj kje kaj rečemo (ali zapišemo) drugače kot »pravoverni«, takoj napadejo z vsemi topovi in z raznimi podtalnimi udbaškimi metodami poizkušajo diskreditirati. Hkrati pa leporečijo, kako jih skupaj drži ena sama dobrota in usmiljenje. Njihov svet sta zgolj ena sama pravičnost in raj na zemlji. - Tako so komunisti vedno počeli na zunaj, na znotraj pa jih je poleg raznih zavrženih dejanj skupaj držala ena sama laž.
Da se je v naši družbi zares vse tako spremenilo v zadnjem letu, enostavno ni mogoče razumeti. Dogajanje pa se v marsičem popolnoma sklada z napovedmi analitikov, čeprav marsikaj počnejo na zelo prikrit način. Največkrat pa smo postavljeni
pred gotova dejstva, na katere običajno ne more nihče več vplivati. In če je že kdo za kaj kriv, je po njihovem, kot nekoč notranji sovražnik, zdaj vsega kriva opozicija, ki naj bi v svojem mandatu zapustila zvrhane kašče v proračunu in v državnih firmah, čeprav so že med tem prav po cigansko v ozadju »lastninili« skupno blaginjo vključno z urejanjem zakonodaje in nastavljanjem svojih kadrov na ključna mesta. Poleg tega pa večina politikov in funkcionarjev aktualne oblasti oziroma leve politične opcije vedno bolj posega z novodobnimi elementi kulturnega boja in na vseh koncih z raznimi dejanji, proslavami in izjavami kaže, da se Slovenija brez partizanstva (najbolj zagrizeni pa celo zagovarja in neposredno povezuje še komunizem) in Zveze komunistov Slovenije sploh ne bi osamosvojila. Skratka: Aktualna oblast sploh ne posluša več ljudstva in ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala pred volitvami. Vse to pa že marsikateremu Slovencu »dviguje pokrovko« in se sprašuje, če smo lahko še vedno tako brezbrižni in pohlevni, kot smo bili pred dobrim letom, ko so bile volitve? Če ne bi bilo to res, bi se najbrž aktualna oblast in njihov PR v večini medijev ne ukvarjala tudi s tako množico zamegljevanj, ki jih doživljamo zdaj že vsak dan. V ozadju pa se dogaja zadnja faza lastninjenja in socialnega razslojevanja slovenskega prebivalstva, kar bo imelo za seboj težko popravljive posledice.
Nekdanji poljski predsednik Lech Walesa na praznovanju ob 20-letnici podiranja berlinskega zidu.
Priznanja šefu bivše tajne politične policije
Kot dokaz! Začnimo kar z enim od zadnjih najbolj ostudnih političnih dejanj, kar se jih je moglo zgoditi v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji. Tomažu Ertlu, nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve in hkrati tudi šefu tajne politične policije od 1980 do 1990, je predsednik države na predvečer obeležitve demokratičnih sprememb podelil nacionalno priznanje Srebrni znak za zasluge v Sloveniji. Šef tajne policije pri nas je odrejal, komu bodo prisluškovali, ga zasledovali, maltretirali, šikanirali..., so pa tudi vrsto desetletij likvidirali slovenske politične emigrante, celo v tujini. Res pa je, da je s priznanjem okinčani skrbel za zaščito nekdanjega slovenskega partijskega vodstva in je takratna milica po uradni dolžnosti preprečevala mitinge zgolj na podlagi odločitve političnega vrha in ne po volji naroda, ki se je že prebujal iz stoletnih sanj in se ogreval za demokratične spremembe. Na to kaže tudi Ertlova izjava na razširjenem kolegiju 15. 4. 1988, na katerem je bil prisoten tudi Milan Kučan. »Zaznavamo nekaterešpice, ki le preveč štrlijo in motijo mir v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Postopno bomo morali delovati z več represije, kot smo jo doslej imeli, čeprav trdim, da je je bilo v Sloveniji v zadnjem času več kot kjerkoli v Jugoslaviji..,« je med drugim dejal.
Tomaž Ertl je v svojem času strogo deloval tudi po navodilih zloglasnega vodje slovenske OZNE in UDBE Ivana Mačka - Matije.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
namesto uvoda
Podobno stališče in nasprotovanja slovenski osamosvojitvi dokazujejo tudi v nadaljevanju nanizani naslednji citati takrat (in še danes!!!) pomembnih političnih osebnosti, ki še vedno vetrijo in oblačijo slovenski politični prostor ter še vedno uprizarjajo pogrom kot nekoč v najbolj trdih časih komunizma zoper drugače misleče.
Že čez en mesec in pol po tej Ertlovi izjavi so nato zaprli četverico. (Janeza Janšo je skupaj z Draganom Isajlovicem v zapor odvedel Miran Frumen, ki zdaj opravlja »uradno« mesto šefa vzdrževanja in investiranja v enem od ljubljanskih hotelov, neuradno pa se giblje v krogih, ki so zelo blizu aktualni koaliciji. Dragana Isajlovica je z dvomljivimi referencami sedanji finančni minister vzel za svetovalca. 14. 9. 2009 je ministrstvo z njim sklenilo enoletno podjemno pogodbo za svetovanje na področju aktivnosti ministrstva pri odpravljanju posledic krize v gospodarstvu. Vrednost pogodbe temelji na številu realiziranih ur in ima mesečni neto limit 2.400 €. Poleg tega pa je Dragan redni upokojenec in tudi iz tega naslova prejema pokojnino, pa še dve podjetji ima registrirani. - Lepi dohodki, mar ne? Še »lepši« pa bodo najbrž tudi rezultati njegovega dela?) Ko je začelo dišati po osamosvojitvi Slovenije, se je nagrajeni Ertl potuhnil in čakal na izid volitev. Potem ko bi moral po prvih svobodnih volitvah ob prevzemu dela prve demokratično izvoljene slovenske vlade narediti primopredajo z novim sekretarjem (danes bi rekli z ministrom), je že en dan pred tem samo pustil ključe na delavni mizi, primopredaje pa sploh ni bilo. Zdaj pa celo cinično in neokusno sprašuje, če so v Sloveniji v njegovem času kje kopali rove, da bi zbežali v zahodno Evropo. Ko je bila slovenska osamosvojitev že skoraj pred vrati, je predsednik današnjih slovenskih borcev 10. 4. 1989 dejal: »Odcepitev od Jugoslavije bi bila za Slovenijo samomor!« Milan Kučan pa je nato samo dobre tri mesece pred prvimi svobodnimi volitvami zatrjeval: »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker ni bila nikoli moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« Je morda aktualni predsednik z odlikovanjem tovariša Ertla uresničil svoja stališča, ki jih nakazujejo njegove besede, objavljene v sobotni prilogi Dela 3. 12. 1990 samo nekaj tednov pred plebiscitom: »Samo resnični naivneži si lahko zamišljajo, da že razglasitev rezultatov plebiscita pomeni prehod v novo državnost.«
... in to se že vseskozi dogaja.
Sicer pa odlikovanje nekdanjim komunističnim aparatčikom ni prva poteza naslednikov in zagovornikov nekdanjega komunističnega režima. Mnogi se še spomnite, kaj je predsednik dejal 8. 3. letos po odkritju ene najbolj zloglasnih hudih jam, ki že v imenu nosi tudi tako ime, v katero so bile med drugim zabetonirane tudi ženske. Huda jama je do zdaj kot najbrutalnejše morišče pri nas,
predsednik pa je na novinarsko vprašanje reagiral tako, da je vse povojne poboje opredelil kot drugorazredno temo. Ko vodjo stranke Zares novinarji razkrijejo, da je zamolčal lastništvo v svojem podjetju, predsednik poziva državljane, da je treba levemu politiku to zavrženo dejanje šteti za napako in mu dati priložnost, da jo popravi. Še nikoli pa ni nekaj takega dejal, kadar se je komu na desni strani zalomilo na precej manjšem problemu, ampak je na primer pozival k »pravni državi«, kar v »diplomatskem jeziku« pomeni: »Obsodite in zaprite ga!« Med številnimi sicer zaslužnimi priznanji in odlikovanji na najvišji državni ravni se lahko spomnimo že v preteklosti zavrnjenih priznanj »osamosvojiteljev«, ki so jih vrnili prav zaradi tega, ker so jih prejeli tudi tisti, ki jim v času osamosvojitve ni bilo nič do samostojne Slovenije in do demokratičnih sprememb. Podobne podelitve nekdanjim partijskim zaslužnežem je tako že začel nekdanji predsednik države. Zlati častni znak svobode RS je dobil Ljubo Bavcon - avtor komunistične represivne zakonodaje. Zaradi nasprotovanja tej podelitvi so vrnili svoja priznanja Lojze Peterle, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Janez Janša, France Bučar in Igor Bavčar. Priznanje je prejel tudi predsednik zveze borcev Janez Stanovnik ter njegov predhodnik Ivan Dolničar, pa partizanski poveljnik Lado Ambrožič - Novljan ter nekdanji obveščevalec in udeleženec v orožarski aferi Silvo Komar, nato »rdeči škof« Vekoslav Grmič ter nekdanji oznovec in zasliševalec Zdenko Roter. Zato ni težko ugotoviti, da s tem početjem načrtno pripisujejo osamosvojitev Slovenije in celo slovensko vključitev v evropske povezave nekdanjim partijskim oblastem, Demosovo vlado in vse, ki so se borili za »slovensko stvar«, pa z vsakim dnem vedno bolj odrivajo, zaničujejo in celo žalijo kot nekoč trebanjski župan in LDS-ov poslanec, ki je dejal za slovenske teritorialce, da so se med osamosvojitveno vojno na Medvedjeku zgolj »martinčkali« (beri: sončili).
»Čigav predsednik?«
Predsednik zavestno in premišljeno to počne, kot je sam dejal, a s tem zlorablja oblast. Zato lahko v nadaljevanju pričakujemo še večje zaostrovanje, kajti njegov »diplomatski jezik« ne dopušča nobenih popravkov, še posebej pa ne opravičil. Njegov ego je previsok, da bi stopil do ljudi, še posebej do pol stoletja diskriminiranih in na razne druge načine fizično in psihično trpinčenih. Kljub temu v javnost po kapljicah prihaja tudi vedno več njegovih nečimrnosti. Pobude o gradnji nove predsedniške vile, pa selektivno določeni povabljenci na raznih sprejemih visokih gostov in še več takih cvetk se je v teh dveh letih nabralo. Večini Slovencev je znana njegova zgodba okoli spora z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Ananom. Dobro se tudi čuti, da se je »diplomacije« učil pri komunistki in povojni visoki jugoslovanski funkcionarki Vidi Tomšičevi, ki je med drugimi
nečednostmi v »svoji revoluciji« na cesto vrgla iz vile na Jamovi 18 (donedavna Urbanistični inštitut (S)RS) takoj po vojni ugledno družino tovarnarja Rozmana (starše in mladoletne otroke, vključno z nekdanjim predsedniškim kandidatom), ki je imel v lasti kemično tovarno Ilirija na Viču.
Podelitev takega priznanja, ob 20. obletnici padca berlinskega zidu in intenzivnih slovenskih dogodkov v smeri demokratizacije, taki osebi pa je prav v času, ko je cela Evropa praznovala njegov padec in je že aprila obsodila tudi vse totalitarizme, tako odurno naperjena proti demokratičnim ciljem, vrednotam, in človekovim pravicam, katere se v Sloveniji v zadnjem letu vedno bolj sistematično kršijo »drugorazrednim« prebivalcem. Na srečo pa na naša dogajanja gledajo tudi iz Evrope. Kongres evropske ljudske stranke (EPP) v Bonnu je tako že potrdil resolucijo, ki obsoja nekritično podporo simbolom nekdanjih represivnih režimov in tudi odločitev predsednika slovenske države. Ob podelitvi tega priznanja pa se pojavlja še več drugih vprašanj, saj je znano, da je odločilno k prepovedi mitinga resnice (in naslednjih mitingov) prispeval pravnik Tone Jerovšek, ki je na svoje vztrajanje napisal tak odlok. Tako napisan odlok pa so nato šele potrdili v nekdanji skupščini, ki je takratno milico s tem zadolžila, da ravna zakonito po slovenskih merilih. In zakaj je potem sploh bilo potrebno podeliti priznanje nekomu, ki je bil po službeni dolžnosti dolžan opravljati svoje delo in je za to prejemal ustrezno šefovsko plačo?
Gre morda za mednarodno zaroto?
Za nekaj podobnega gre tudi na Hrvaškem, saj je njihov predsednik Mesic odlikoval prav tako kar nekaj nekdanjih članov Zveze komunistov Hrvaške, ki so bili vidni partijski funkcionarji ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Tako so med drugimi visoka odlikovanja prejeli nekdanji hrvaški veleposlanik v Ljubljani pokojni Celestin Sardelic, predsednik predsedstva Socialistične republike Hrvaške Ivo Latin, zadnji premier Hrvaške pred neodvisnostjo države Antun Milovic, akademik in zgodovinar Dušan Bilandžic (ki poveličuje delo Josipa Broza Tita), nekdanji predsednik socialističnega sabora Andelko Runjic in tajnik predsedstva ZKH Drago Dimitrovic, pa tudi filmski režiser Veljko Bulajic, ki je zrežiral po naročilu partije med drugim tudi filma Kozara in Bitko na Neretvi. Če spomnimo še na dogajanje v Rusiji in Bolgariji ter na razna razgrajanja levičarjev v Franciji in Grčiji ter tudi dogajanju na Finskem v zvezi s patrijami, se stvari vidijo precej bolj jasno kot vsaka zase. Vendar pa imamo lep primer doma: pred volitvami je bilo danih toliko obljub, zdaj pa vidimo, koliko so jih sposobni tudi uresničiti.
namesto uvoda
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Ali morda Slovenija postaja drugorazredna država?
Žal je tudi na tako vprašanje mogoče odgovoriti v marsikaterem segmentu pritrdilno. Začnimo s potrditvijo ruskega veleposlanika v Sloveniji. Čečen Zavgajev je bil rabelj lastnega naroda, ki je kot nameščeni ruski predsednik grobo kršil človekove pravice in je sokriv za vojne zločine ruske vojske nad 200.000 pobitimi in več milijonov kot beguncev pregnanimi Čečeni. Nasproti temu pa na primer Združene države Amerike, ki so kljub finančni in moralni krizi še vedno najmočnejša država sveta, v Sloveniji že skoraj eno leto nimajo svojega veleposlanika. Imajo pa ga na primer v skoraj vseh afriških in azijskih državah, za katere radi rečemo, da so neke »banana države«. V Sloveniji, ki je članica Evropske unije, pa Amerika nima svojega veleposlanika.
Malikovanja starih simbolov
V posmeh vsemu zagovorniki nekdanjega totalitarističnega komunizma in tekovin revolucije vračajo stare simbole. S tem ko prevrednotijo vrednote, dosegajo tisto, kar je zanje veliko bolj pomembno - oblast utrjujejo z večinsko parlamentarno demokracijo tako na zakonodajni kot izvršilni ravni, imajo pa jo tudi v sodstvu, čeprav se o temeljnih etičnih in vrednostnih opredelitvah ni najbolj pametno odločati samo s preglasovanjem. Ko smo nekateri že v začetku devetdesetih let predlagali, da bi se v razrede obesile slovenske zastave in se več časa in poudarkov namenilo za domovinsko vzgojo, je trajalo kar nekaj let, da so nato zastave obesili pred šolami - v razredih jih še vedno ni, kljub temu
da se v marsičem tako radi primerjamo z Ameriko. Po javnih institucijah in podjetjih v večinski lasti države je bila večina zgradb brez izobešenih zastav in celo na javnih zgradbah visijo še danes marsikje umazane in raztrgane zastave.
Temu kontekstu rekonstrukcije komunizma v Sloveniji »se prav lepo podaja« poimenovanje Titove ceste v Ljubljani. Župan mesta in večina v mestnem svetu se požvižga na evropsko deklaracijo o obsodbi vseh totalitarizmov. Poleg tega vztrajno organizirajo praznovanja nekdanjih komunističnih praznikov in na teh shodih povedo samo tisto, kar jim je všeč - iz konteksta zberejo »svoje biserčke« in jih ne glede na časovno zgodovinsko razvrstitev, malikujejo ter prodajajo kot edino zgodovinsko resnico, za zločine pa so šele zdaj priznali, da so bili napaka. Po drugi strani pa močno pretiravajo, kadar gre za napake (pa tudi za zločine) svojih nasprotnikov. Sredi poletja letos so tako pri nas praznovali dan borca. Med več slavnostnimi govorniki je bil tudi nekdo, ki se je rodil krepko po drugi svetovni vojni. In kaj je govoril? Poleg očitnih laži tudi pravljice, bi lahko rekli, ki mu jih je »ata pripovedoval za lahko noč«, ko je bil v rožicah in je vse močno pomešal med seboj - malo zaradi alkoholnih hlapov, malo pa nalašč, da je bil v sinovih očeh še večji heroj. Ilova Gora, Spodnja Slivnica, Dražgoše ... in še cela vrsta drugih krajev pri nas in v Sloveniji imajo težko zgodovino. A zanjo niso bili krivi domačini, še manj tako imenovani izdajalci. Krivi so bili pobalinski komunisti in partizani, ki so izzivali okupatorjeve vojake in celo streljali nanje. Ko je nato prihrumela do zob oborožena okupatorjeva armada v pomoč svojim
patruljam, so partizanski teroristi že zdavnaj zbežali, domačini pa so ostali prepuščeni na milost in nemilost. Potem so se res okupatorji znašali nad domačini, požigali, pobijali, streljali talce in še marsikaj drugega počeli. Taka je zgodba Ilove Gore, Spodnje Slivnice in Dražgoš... Še nikoli na teh proslavah pa nisem slišal nobenega slavnostnega govornika, ali je bila potrebna taka revolucija. Zdaj celo pri nas na lokalni ravni »borci« predlagajo, naj bi ljudje hodili po maši na njihove slovesnosti. »Ljudje božji!« (bi rekel Pahor)! Tako preprosto pa vse skupaj vendarle ne gre. Kaj pa bomo tam poslušali, tudi če gremo ...?
Na Ilovo Goro sem šel iz pietete že večkrat se poklonit žrtvam in še bom šel. A na take proslave najbrž ne bom šel spet kmalu, da bi moral poslušati bolne blodnje nekdanjega »očeta naroda«, ki nima niti toliko spoštovanja do žrtev in do poslušalstva, da bi dal roke iz žepa, ko nastopa kot slavnostni govornik na komemoraciji. Je to morda kakšna osvobodilna nova kultura? Po nogometni tekmi, ko je Slovenija premagala Rusijo, so sredi Ljubljane (verjetno po naročilu?) prepevali komunistično Bandero rosso. Kljub temu da naj bi se ljudje veselili tega športnega rezultata, pa je nekdo to slavje prav s to pesmijo spolitiziral, in kar prav so imeli nogometaši, ki sprva niso pustili premierju, da bi jim čistil kopačke, saj so vedeli, da to ne prinaša nič novega nogometašem, ampak le poceni politične točke aktualni politiki. Na ta način pa na vseh koncih dokazujejo, da Slovenija ne gre naprej, ampak nazaj prek brezumja v enoumje.
Za epilog tega nadaljevanja!
Ne bom pregreval, zakaj na Polici še ni zgrajene šole in ali sploh kdaj bo. Zanimivo v tem trenutku je zgolj to, da je že pred leti Cerkev odstopila veroučni prostor za manjkajočo učilnico. Kar nekaj let je bilo to dobro in ni nikogar motilo - vključno z ministrstvom ne. Nato se najde nekdo, ki mu ni všeč, da je v cerkveni zgradbi Kristus na križu. In začne nabijati - Kruce fix! Ministrstvo brž reagira. Napiše, kako mora biti. Potem se še celo vrh Cerkve prikloni sekularni državi..., le malo pa ostane ljudi, ki imajo neomajen značaj... Kakšen simbol pa naj bil v veroučni učilnici, vas vprašam? Naj dajo parkeljna? Zlobnežev je že tako preveč med nami! Po drugi strani pa se nihče ne sekira, če mladi nosijo na majicah in drugih oblačilih satanistične simbole ali simbole totalitarnih režimov. Bomo tudi Slovenci kot Izraelci pred tisočletji za svojo pot iz »komunističnega suženjstva« v »obljubljeno deželo« demokracije potrebovali 40 let? Ali še bolje: Smo sploh že na pol poti?
Pa vesel božič in veliko luči ter topline želim, da bi se naša srca zares ogrela za tisto pravo dobro (in ne navidezno), ki bi ga delili med ljudmi odprtega srca!
DEŽURSTVO V KRAJEVNI SKUPNOSTI MLACEVO OD 28. 6. DO 11. 7. 1991
Ob priliki dežurstva so bile opravi jene še naslednje aktivnosti i
1.	aktiviranje mobilizacijske komisije
2.	aktiviranje vseh kurirskih služb inštruktaže po skupinah za zaklanjanje
4.	aktiviranje reševalnih ekip. inštruktaia in usposobitev dveh kombi vozil
5.	preveritev hidrantnega sistema v vseh vaseh
6.	popolnitev gasiIskih ekip in preizkus opreme, orodja in vozil
7.	dežurstvo na Farmi Boš tanj in zveza z enoto TO
8.	obveščanje prebivalstva ustno in pismeno
9.	določitev evakuacijskih ekip po vaseh za primer nesreče v ^ skladišču streliva Grosuplje in inštruktaže
10.	dokumentiranje
11.	zveza z občino, IS. CZ in TO
12.	informiranje o vpoklicu letnikov do 35.leta starosti
13.	razdelitev zaščitne opreme
14.	sodelovanje z Romi
V dežurnih ekipah so običajno delovali:
-	vodja
-	C.' v a kurirja
-	in dežurni na Farmi.
Zadnja dva dneva pa sta bila dežurna samo vodja in kurir.
Ostali razporejeni na zadolžitve v posameznih skupinah so bili na telefoničnem oziroma kurirskem dosegu.
Seznami skupin so vneSeni v dodatni elaborat zaradi nujnosti dodelave obrambnega načrta, ki se jih lahko takoj uporabi.
^^	Vodenje akcije in inštruktaže v Ks Mlačevo: Mik 1 ič Jože.
Uvodni del poročila, ki je bil predstavljen na Svetu krajevne skupnosti Mlačevo septembra 1991. - Marsikomu se danes že porajajo vprašanja: »Zakaj smo prebedeli cele noči v času osamosvojitvene vojne, če pa so za osamosvojitev Slovenije zaslužni le nekdanji komunisti?«
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
odmevi
»Quo vadis«, gospod Jože Miklič
V	zadnjih Odmevih sem prebrala dolg članek »Quo vadis, Slovenija«. Kot avtor ste podpisani vi, Jože Miklič, odgovorni urednik. V glasilu ste ga uvrstili na častno mesto, prepričujete prepričane, pogrevate razdvojenost in pesimizem. Nikakor se ne morem strinjati z načinom in smislom vašega pisanja, zato se obračam na vas s komentarji in vprašanji, na katere želim pisne odgovore.
Eno samo nezadovoljstvo veje iz celotnega članka. Vse grozno: Hitler, Tito, partizani, Rusi, povojni čas, sedanji čas, demokracija...
Zgleda, da smo ljudje res slabši od živali. Vrženi smo na ta svet za približno sedemdeset let, da se znajdemo, kakor vemo in znamo. Pa naj bo to kot posamezniki ali kot narod.
Vi, ki urejate občinsko glasilo in objavljate veliko svojih člankov, bi lahko občanom nudili malo več optimizma, ki ga tako nujno potrebujemo. Preveč ste zazrti v preteklost, premlevate in premlevate, kako bi moralo biti. Jaz pravim: Lahko se je delati pametnega za nazaj.
Niste zadovoljni ne s socializmom ne s kapitalizmom. Tega jamranja naj bo vsaj z vaše strani enkrat dovolj. Napišite nam, kateri družbeni red pa je pravičen, v kateri državi so živeli ali zdaj živijo tako. Kje so našli voditelje, ki ne delajo napak. Najbrž znajo vladati tako, da so zadovoljni vsi: bogati in revni, delovni in manj delovni, bolni in zdravi, mladi in stari, levi in desni, cerkev in ateisti. Ali pa si bo treba tak sistem šele izmisliti!
Pa še primerjavo napravite med življenjem v socializmu in kapitalizmu. Ampak tako, s posluhom za večinski del prebivalstva. Bogati se itak povsod sami znajdejo, je rekel že predvojni župan Perme. Boste priznali, da je bilo v socializmu dosti bolj poskrbljeno za »malega« človeka? Pa še zadolženi smo bili dosti manj, kot smo sedaj. Pa ne trditi, da revolucija ni bila potrebna in želena s strani ljudskih množic. Vprašajte stare ljudi, kako so živeli pred 2. svetovno vojno. Huda neenakost in izkoriščanje med družbenimi sloji, izkoriščanje s strani centralistične države in drugih institucij.
V	zgodovini je bilo dosti revolucij, pa organizatorji niso bili komunisti. Razlastitev nepravično obogatelih slojev so izvedli že v stari Grčiji.
Opisujete Titova in partizanska »grozodejstva«. Vse vaše analize me pripeljejo do spoznanja, da bi morali 1941. leta pričakati okupatorje križem rok in bi zdaj »gučali« po madžarsko, nemško in italijansko. Tudi tu želim vaš natančen odgovor, kaj je bilo treba takrat narediti. Ali se najbrž le ravnati po geslu: Daj bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Pa ne bi bilo partizanov, domobrancev, medvojnih in povojnih žrtev. In tudi Slovenije ne bi bilo več.
Tita mečete v isti koš kot Hitlerja. Ali ne veste, da je Tito s partizani in ljudmi, ki so imeli v srcih na prvem mestu obrambo lastne domovine, branil svoje ozemlje, Hitler pa je bil veliki osvajalec ozemelj na več celinah?! O Hitlerju ne boste pisali več, ker da je bilo že dosti napisanega, pravite. A o naših pa boste »trajbali« svoje še naprej in naprej?! Zakaj razlika? Pa še v eno področje Titovega delovanja se poglobite, če ste se že v vsa druga. Opišite dogajanje v letu 1948, ko se je Jugoslavija pod Titovim vodstvom iztrgala iz Stalinovih krempljev. Kdo je še zmogel tako junaštvo, ki bi nas lahko stalo nove vojne?! Preje Nemčija s sateliti, potem pa še Rusija. Kdaj šele je bilo za druge socialistična države Varšavskega pakta konec tiste politike?!
In naša sedanja demokracija. Ob njeni uvedbi pred slabimi dvajsetimi leti sem bila prepričana, da bodo vse stranke kar tekmovale, katera bo več dobrega naredila za Slovenijo. Pa se je hitro pokazalo, da ne bo tako. Pri več strankah preveč očitna borba za oblast. Namesto biti konstruktivna opozicija le rušenje aktualne koalicije, in to čim preje ali najpozneje na naslednjih volitvah. Pa prepričanje: Naši so dobri, vaši so slabi. Ne bo preje prave demokracije, dokler ne bo iskreno vsak zmogel reči: Tile naši in tile vaši so dobri, tile naši in tile vaši pa slabi. Ali zmorete pritrdite temu?
Ja, huda moralna in materialna kriza je pri nas. Po mojem so po zaslugi raznih botrov največ krive banke, ki so dajale pohlepnežem tako visoke kredite in to za nakup delnic, ne pa za razvoj. Zdaj pa smo, kjer smo. Malodušje pa širijo tudi mediji, ki znajo vsak problem prikazati kot afero. Tudi vaše pisanje, posebno o preteklosti, ni nič drugačno. Kot odgovorni urednik preveč javno izkazujete svojo ideološko pripadnost. Ni pošteno, da se samo od drugih pričakuje tako ravnanje, ki bi bilo sprejemljivo za vse.
»Tovarišici« Ani samo nekaj besed za pojasnilo
-	»Tovarišici« Ani Fabjanovi ne bom odgovarjal na njena podtaknjena vprašanja, ker ji tega nisem dolžan. Ali pa morda misli, da me lahko sprašuje tako, kot je spraševala svoje učence v 1. razredu osnovne šole?
-	Ne bom ji tudi razlagal zgodovine, ker je noče razumeti oziroma jo razume samo toliko, kot jo je pripravljena razumeti večina tistih, s katerimi se druži v svojem političnem okolju. Le močno upam, da mi je vprašanja sama zastavljala.
-	Sicer pa je lepo, če je vzgojena strpno in prijateljsko do vseh in da njena lepa beseda vedno lepo mesto najde in da bi ji to tudi uspevalo v vsakršni okoliščini. Jaz se bom, žal, moral tega najbrž še kar nekaj časa učiti. Lagal pa bi, če bi prikrival resnico. Pa še to! Tudi Kajn je lagal ... Jožetu Mikliču so že večkrat v preteklosti razno-razni poskušali zapreti usta. Verjame pa tudi, da bi marsikdo rad, če ne bi bil urednik lokalnega časopisa. Sicer pa, če ne bi imel tako nepopravljivega optimizma v sebi (ki se mu lahko reče tudi vera), ne bi vztrajal na tako odgovornem in zahtevnem mestu že toliko časa. Kakšen je bil namen »tovarišice« Ane tudi v tem primeru, ne bom komentiral, čeprav odgovor zase poznam. Mislim si pa lahko - za enkrat še vedno - po svoje, skladno s svojim nazorom, prepričanjem in vestjo, ki jih tudi v vlogi odgovornega urednika nisem nikoli imel namena spreminjati, niti skrivati.
Jože Miklič
Mene so vzgajali za strpnost in prijateljstvo.
Ata je bil med vojno v taboriščih na Rabu in v Travisiu, po prihodu domov pa mu zaradi šestintridesetih kilogramov teže ni bilo treba iz župnišča oditi naravnost k belogardistom. O tem nam je, šestim otrokom, povedal le par stavkov in le enkrat. Nič obračunavanja za nazaj. »Če boste prevzeli moje sovražnike in si nakopali še kaj svojih, boste v sovraštvu živeli in v sovraštvu umrli.« Lepo so nas učili. Vedno znova vredno posnemanja.
Ana Fabjan, Šmarje - Sap
komunala in ekologija
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Ločevanje odpadkov spodbudno, a še daleč od okoljskih ciljev
Iz območja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje se je v letu 2009 zbralo za dobre 4 % manj odpadkov kot v letu 2008, v glavnem zaradi zmanjšanja količin odpadkov iz industrije. Odlaganje odpadkov na odlagališče v Špaji dolini se je v tem letu zmanjšalo glede na preteklo leto za 16 % zaradi manjših količin industrijskih odpadkov in občutnega povečanja ločeno zbranih frakcij. Na izvoru se je ločeno zbralo 30,78 % vseh odpadkov, kar je dobrih 9 % več kot leto poprej. Količina ločeno zbranih frakcij se je povečala za skoraj 39 % glede na leto 2008. Vzrok za porast ločeno zbranih odpadkov na izvoru je vedno boljša ozaveščenost občanov, nov način odvoza kosovnih odpadkov, postopno uvajanje individualnega odvoza komunalnih odpadkov iz naseljih, gostejša postavitev ekoloških
otokov ter predelava blata iz čistilnih naprav na kompostarni.
Zaradi varovanja okolja in zmanjševanja izrabe naravnih surovin so postavljeni okoljski cilji, ki nalagajo :
-	predelavo odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo za najmanj 60 % celotne njene mase,
-	reciklirati je treba med najmanj 55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže,
-	za posamezno vrsto embalažnega materiala, vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže, je treba zagotoviti najmanj naslednje deleže recikliranja:
•	60 % mase za steklo,
•	60 % mase za papir in karton,
•	50 % mase za kovine,
•	22,5 % mase za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se ponovno reciklira v plastiko,
•	15 odstotkov mase za les.
Pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, je treba doseči okoljske cilje najpozneje do 31. decembra 2012. V Sloveniji letno nastane okoli 210.000 ton komunalne odpadne embalaže, od tega jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzamejo in predelajo okoli 50.000 ton, ostala odpadna embalaža pa verjetno konča na odlagališču. Ta podatek zgovorno pove, da smo na državnem nivoju še daleč od okoljskih ciljev, na lokalnem pa je stanje vendarle nekoliko boljše.
Javno Komunalno podjetje Grosuplje
Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov za leto 2010 v občini Grosuplje
I. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov:
Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike.
Ponedeljek	Pod gozdom, Brvace, vse Stranske poti I., II., III., Bevkova ulica, Dvori, ter vse šole, vrtci in bloki v Grosupljem, Zdravstveni dom, Sončni dvori, Velika Račna, Predole in Malo Mlačevo;
Torek	Trubarjeva in Levstikova c., Taborska c., Industrijska c., vse Veselove ter Jurčičeve ceste, Zupančičeva c., Jakhlova c., Kovačičeva c., Pod hribom c., Hribska pot, Prečna pot, Obrtniška c., Partizanska c. , Cesta na Krko, KS Ilova Gora, Gaberje, Čušperk, Mala Račna in Žalna;
Sreda	Brinje I., II., Ljubljanska c., Pod jelšami, Prešernova, Šuligojeva, Kozakova, Rodetova, Vodnikova c., Slomškova, Ob Grosupeljščici, Jerova vas, Za gas. domom, Ane Galetove, Adamičeva c., (od križišča z Ljubljansko c. proti vasi Spodnje Blato), Seliškarjeva, Kozinova in Cesta Cankarjeve brigade, Pri mostu, Gasilska c., Rožna dolina, Hrastje, Perovo, Dobje, KS Šmarje-Sap, KS Spodnja Slivnica;
Četrtek	Sončni dvori, Brezje pri Grosupljem, Spodnje Blato, Gatina, Praproče, vse šole, vrtci in bloki v Grosupljem ter Zdravstveni dom, KS Št. Jurij, KS Škocijan;
Petek	KS Žalna, KS Polica, Veliko Mlačevo, Lobček, Zagradec, Plešivica, Luče ter Spodnje Duplice.
II. Odvoz organskih odpadkov (zeleni zabojniki):
Organske odpadke bomo, ne glede na praznike, v poletnem času odvažali enkrat na teden, v zimskem času pa enkrat na 14 dni.
Torek	naselje Grosuplje - severno od Adamičeve c., Zagradec, Veliko in Malo Mlačevo ; (prvi odvoz 5. 1. 2010)
Četrtek	naselje Grosuplje - južno od Adamičeve c., Marles naselje, Jerova vas in Perovo, naselje Šmarje-Sap (brez Jurčičeve in Lahove c.), Spodnja Slivnica;
Petek	naselje Brezje pri Grosupljem, Praproče, Spodnje Blato, Gatina ter Cikava, Sela pri Šmarju, Veliki in Mali Vrh, Jurčičeva in Lahova cesta v Šmarju, Ponova vas.
III. Odvoz ločeno zbranih odpadkov (ekološki otoki):
Ponedeljek	papir (tedenski odvoz)
Torek	embalaža (tedenski odvoz)
Četrtek	steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 14. 1. 2010)
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
komunala in ekologija
IV. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Dopisnico iz leta 2009 lahko še koristite do 31. 12. 2009 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavite na sedež JKP), po tem datumu ne bo več veljavna. V mesecu januarju 2010 boste po pošti prejeli novo dopisnico v enaki obliki in bo veljavna za leto 2010. Opozarjamo vas, da dopisnico shranite. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enaka kot smo jo izvajali v letu 2008 in 2009.
V. Prevzem odpadne električne in elektronske
Se bo izvajalo v soboto dne 25. 9. 2010 po naslednjem vrstnem redu: 1.skupina
ŠMARJE-SAP - Ljubljanska cesta nad predorom	8-00 - 8.30 uro
ŠMARJE-SAP - na parkirišču pri gas. domu	8.45 - 9.15 uro
CIKAVA - pri podjetju Rofix	9.30 - 10.00 uro
POLICA - pri gasilskem domu	10.15 - 10.45 uro
GROSUPLJE - pri strelišču	11.00 - 11.30 uro
GROSUPLJE - parkirišče pri sodišču	11.45 - 12.30 uro
GROS. - Sončni dvori - pred mob. kotlarno	12.45 - 13.15 uro
SP. SLIVNICA - pred družbenim domom	13.30 - 14.00 uro
opreme (OEEO)
2.skupina
ŠKOCIJAN - pri šoli	8.00 - 8.15 uro
MALA VAS - za družbenim domom	8.30 - 9.15 uro
VELIKA RAČNA- pred družbenim domom	9.45 - 10.15 uro
MALA ILOVA GORA - pred gas. domom	10.30 - 10.45 uro
VELIKO MLAČEVO - pri gasilskem domu	11.15 - 11.45 uro
VELIKA LOKA - pri gasilskem domu	12.00 - 12.30 uro
VELIKA ŽALNA - pred trgovino	12.45 - 13.00 uro
GROSUPLJE - pri gasilskem domu	13.30 - 14.00 uro
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo:
-	veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd.,
-	hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd.,
-	monitorji, televizorji,
-	mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,...), telefoni, radijski sprejemniki, ipd.,
-	plinske sijalke: varčne žarnice, ipd.
VI. Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
Pomladni prevzem
torek	13. 4. 2010	Polica	parkirišče pri družbenem domu	14.00 - 15.00 ure
torek	13. 4. 2010	Mala vas pri Grosupljem	parkirišče za družbenim domom	15.30 - 17.00 ure
torek	13. 4. 2010	Veliko Mlačevo	parkirišče pri družbenem domu	17.30 - 19.00 ure
sreda	14. 4. 2010	Grosuplje	parkirišče pri sodišču	14.00 - 16.00 ure
sreda	14. 4. 2010	Šmarje-Sap	parkirišče pred družbenim domom	16.30 - 18.30 ure
Jesenski prevzem
torek	5. 10. 2010	Polica	parkirišče pri družbenem domu	14.00 - 15.00 ure
torek	5. 10. 2010	Mala vas pri Gros.	parkirišče za družbenim domom	15.30 - 17.00 ure
torek	5. 10. 2010	Veliko Mlačevo	parkirišče pri družbenem domu	17.30 - 19.00 ure
sreda	6. 10. 2010	Grosuplje	parkirišče pri sodišču	14.00 - 16.00 ure
sreda	6. 10. 2010	Šmarje-Sap	parkirišče pred družbenim domom	16.30 - 18.30 ure
VI. Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina
Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (16. 3. do 14. 11.) od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, v zimskem času (15. 11. do 15. 3.) od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt.
Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času v Center brezplačno oddajo naslednje odpadke:
-	organske odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje (večja količina vej, leseno pohištvo in drugi izdelki iz lesa - večjega obsega),
-	ločeno zbrane odpadke (steklena embalaža, ravno steklo, papir in karton, mešana embalaža), ki se odložijo v 5 m3 zabojnike - zbirni center,
-	odpadno električno in elektronsko opremo v ustrezne zabojnike na ploščadi - zbirni center,
-	kosovne odpadke (kovine, les), ki se odložijo na ploščad za zbiranje odpadnih kovin, ali 5 m3 zabojnik za zbiranje lesa,
-	do štiri avtomobilske gume na gospodinjstvo,
-	nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, zdravila, odpadna olja ipd.), ki se odložijo v posebni kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov.
Proti plačilu pa se v Center lahko oddajajo tudi:
-	mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo (nesortirani),
-	gradbeni odpadki, in sicer do 350 kg/dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo.
Vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo odlaganje vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati. Zanje velja prepoved odlaganja gradbenih odpadkov.
O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa in lokalnega radia Zeleni val.
10I komunala in ekologija, iz pisarn	Grosupeljski odmevi	december - 12 / 2009
VII. Prikaz odloženih in ločeno zbranih odpadkov		
Izraženo v kg in velja za vse tri občine:		
2003	2004	2005	2006	2007	2008	2009
1.	Odpadki odloženi v deponijo:	11.836.706	13.174.542	12.352.330	12.877.975	14.050.845	12.766.984	10.714.056
2.	Ločeno zbrani odpadki:							
a)	kosovni odpadki: - kovine	43.140	156.280	171.860	98.600	79.790	160.320	210.000
	- les	0	0	0	0	0	108.040	176.770
b)	nevarni odpadki	10.596	12.347	8.292	13.619	16.575	17.440	23.713
c)	OEEO (odpadna el. oprema)	0	0	0	0	12.940	76.450	150.000
d)	Odpadne avtom. gume	0	0	0	0	0	50.140	61.190
e)	ekološki otoki:							
	- papir	91.220	184.630	386.480	545.440	639.040	716.970	752.290
	- steklo	12.880	61.180	142.600	183.380	217.180	276.820	327.590
	- embalaža	0	23.920	81.620	89.460	114.690	168.800	227.420
d)	organski odpadki :	152.740	972.660	1.429.940	1.642.800	1.704.870	1.844.990	2.835.220
	Skupaj zbrani odpadki:	12.647.582	14.595.179	14.573.122	15.451.274	16.835.930	16.186.954	15.478.249
Ločeno zbrani odpadki skupaj: 810.876 1.420.637 2.220.792 2.573.299 2.785.085 3.419.970 4.764.193
	Odloženi odpadki v deponijo skupaj:	11.836.706	13.174.542	12.352.330	11.973.955	14.050.845	12.766.984	10.714.056
	% ločeno zbranih frakcij:	6,41	9,73	15,24	16,65	16,54	21,12	30,78
Za mesec december 2009 smo upoštevali enako količino odpadkov kot lansko leto za isti mesec.
Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje.
Vsem občanom in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in srečno novo leto 2010. - Javno komunalno podjetje Grosuplje
Upravna enota Grosuplje na podlagi 40. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Uradni list RS št.85/09) z dne 30. 10. 2009 in v skladu z Navodilom za izvedbo legalizacije orožja, številka 216-112/ 2009 (1333-01) z dne 17. 11. 2009, ki ga je izdala ministrica za notranje zadeve, izdaja naslednji
Javni poziv
Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v času od 14. 11. 2009 do 14. 2. 2010 na vlogo za legalizacijo orožja po zaključku postopka izdati ustrezna orožna listina, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in da imetnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, številka 23/2005 - uradno prečiščeno besedilo in 85/2009) in sicer:
-	da je dopolnil 18 let,
-	da ni zadržkov javnega reda,
-	da je zanesljiv,
-	da ima opravljen zdravniški pregled,
-	da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Za osebe, ki že posedujejo veljavno orožno listino in želijo legalizirati posamezne kose orožja, se pri legalizaciji orožja šteje, da izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju.
Orožja, ki ga želite legalizirati, ni potrebno prinašati na upravno enoto. Vlogo za legalizacijo orožja se do 14. 2. 2010 odda na sedežu upravne enote v Grosupljem, Taborska cesta 1, vsak delavnik med poslovnim časom. Poda se na ustreznem obrazcu, kije na voljo preko interneta ali na upravni enoti. Upravna enota bo imetniku ilegalnega orožja o podani vlogi izdala posebno potrdilo, ki bo služilo kot dokaz o začetem postopku in imetniku omogočilo prenos orožja na pregled k puškarju.
Pri izročitvi orožja, ki ga po Zakonu o orožju ni mogoče posedovati (vojaško, avtomatsko strelno orožje, eksplozivna sredstva in podobno), se zoper posestnike ne bodo izvajale sankcije, saj bodo z ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja.
Posebno opozorilo!
Eksplozivnih sredstev - eksplozivov, bomb, min in podobnih eksplozivnih teles ne prinašajte na upravno enoto ali policijsko postajo, ampak o njem le obvestite enega od navedenih organov (policijo na tel. št. 113 ali upravno enoto na tel. št. 781 0917), ki bosta poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja.
načelnica Nevenka Gorec
Vročiti: občinska glasila oglasna deska
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
aktualno
11
Vladni ukrep za reševanje negativnih učinkov krize na trgu dela
Mateja Kovačič
Po določilih 2. člena Ustave RS je Slovenija pravno socialna država. Dolžna je torej voditi tako politiko in sprejemati tako zakonodajo, da bodo zagotovljene ustrezne okoliščine za uresničevanje in varovanje socialnih interesov in potreb posameznikov in družbe kot celote. Vlada je oblikovala zakon, ki ureja finančne vzpodbude za delodajalce, ki skrajšujejo (polni) delovni čas. Zakon ne posega v plačna razmerja, osnovni namen je ohranjanje zaposlitev in socialne varnosti ter hkrati zagotavljanje potrebnih sredstev za zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Novela Obrtnega reda je leta 1885 omejila delovni čas in določila 11-urni delovni dan, prepovedano je bilo delo ob nedeljah in praznikih, za mladoletnike in ženske pa tudi nočno delo. To je bila prva omejitev delovnega časa na slovenskem ozemlju. Osemurni delavnik je bil na našem ozemlju uveden v začetku leta 1919: z novelo celotne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 30. 12. 1918, ki je začela veljati 15. 1. 1919, lahko štejemo za dan uvedbe 8-urnega delovnika v Sloveniji. Osemurni delovnik je bil torej v Sloveniji uveden že pred prvo konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD), ki je določila ta mednarodni standard. Vse od tistih časov do današnjih je šel razvoj zlasti v smeri postopnega skrajševanja delovnega časa, sprva neposredno, nato pa zlasti posredno, s podaljševanjem letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela. Konec 20. stoletja dalje pa so se razvijale zlasti zahteve po uveljavljanju večje prožnosti v urejanju delovnega časa.
Državni zbor RS je dne 14. 1. 2009 s 53 glasovi za in nobenim proti sprejel Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ). Sprejetje zakona sodi med ukrepe, s katerimi naj bi se v času finančne in gospodarske krize olajšal položaj slovenskega gospodarstva in zaščitil položaj zaposlenih. Subvencija, za katero lahko zaprosijo delodajalci, je namenjena delavcem, za katere se uveljavlja. Samo na ta način se lahko ohrani ekonomska in socialna varnost zaposlenih, saj zgolj ohranitev delovnega mesta, ob predpostavljeni nizki plači, ne zagotavlja takšne stopnje varnosti, da bi delavec oziroma delavka lahko v času krize bila deležna dostojnega življenja. Zato temeljni element ekonomske in socialne varnosti ne sme biti zgolj in samo ohranitev delovnega mesta, temveč tudi mesečni prihodek delavca oziroma delavke. Zakon enači delo v 40-urnem delovnem tednu z delom v 36-urnem delovnem tednu. Zato se ne smejo spremeniti pravice do odmora med delom, počitka med dvema delovnima dnevoma, dopusta. Prav tako ostanejo
nespremenjene vse pravice, ki se nanašajo na potek delovne in pokojninske dobe. V primeru le štiridnevnega delovnega tedna se lahko zmanjša nadomestilo za malico in povračilo stroškov za prihod na delo, saj se to obračunava glede na dejanske delovne dni.
Na Zavodu za zaposlovanje so za delno subvencioniranje polnega delovnega časa do zdaj prejeli 851 vlog, sklenili 691 pogodb za 60.872 delavcev, izplačali pa dobrih petnajst milijonov evrov subvencij. Za izvajanje zakona je sicer v celoti predvidenih 88 milijonov evrov, od tega 53 milijonov letos in 35 milijonov leta 2010. Prav zaradi velikega zanimanja gospodarstva je bila julija sprejeta novela zakona, s katero se je rok za vlaganje zahtevkov podaljšal za šest mesecev. Pred tem naj bi se rok za vložitev zahtevkov iztekel 30. septembra 2009, po novem pa se izteče 31. marca 2010. Zakon je namenjen podjetjem, ki imajo zaradi globalne gospodarske in finančne krize do 30 odstotkov zmanjšan obseg naročil in poslovanja. Delodajalec lahko pridobi subvencijo v višini 120 ali 60 evrov za delavca, v zameno pa se mora zavezati, da ne bo odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov, izplačeval nagrad poslovodstvu, odrejal nadur v poslovnem letu, ko je vključen v ta ukrep, in da bo izplačeval plače zaposlenim in plačeval prispevke za socialno varnost delavcev. Za subvencijo lahko zaprosi delodajalec - pravna oseba, ki ima status gospodarske družbe, kot tudi delodajalec - fizična oseba (na primer samostojni podjetnik), če ima zaposlene delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.
Zavod napove nadzor nekaj dni vnaprej. Delodajalci sicer vsak mesec zavodu predložijo mesečni zahtevek za izplačilo subvencije, na podlagi katerega nato preverijo, ali podjetje izpolnjuje zahtevane pogoje in pogodbene obveznosti. Zavod si pomaga še z uradnimi evidencami zavoda za zdravstveno zavarovanje, evidencami izplačanih plač in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ter s križanjem
podatkov iz davčnih evidenc. Kazen za goljufijo pri subvencijah je odvisna od vrste kršitve. Če bi v podjetju prišlo do neplačil in obveznih prispevkov za socialno varnost, lahko zavod pred izplačilom posameznega zahtevka za izplačilo zadrži izplačilo zahtevane subvencije. Če bi delodajalec odpuščal delavce iz poslovnih razlogov, bi moral vrniti vsa izplačana sredstva za vse odpuščene delavce.
Število brezposelnih se umirja in stabilizira, saj podjetja že dobivajo naročila in nekateri že dodatno zaposlujejo, ugotavlja minister Svetlik. Takšen primer je prenovljeni MIP in podobna podjetja, v katerih ponovno oživljajo proizvodnjo in se bo vanje gotovo vrnilo nekaj delavcev, ki so bili odpuščeni iz ekonomskih razlogov. Brez omenjenih ukrepov bi bilo že danes 110.000 brezposelnih. Glavni sindikalni očitek pa je, da zakon pomaga le kapitalu, ne pa tudi delavcem. Upajmo, da se ne bodo uresničile napovedi ekonomistov, ki pravijo, da je politika subvencioniranja delovnih mest zgrešen ukrep, ki bo odnesel 230 mio evrov (po treh rebalansih proračuna je za izvajanje zakona ostalo 88 mio evrov) in povzročil še za slabo petino več nevidnih stroškov. Omenjeni vladni ukrep naj bi pravi val brezposelnih samo zamaknil v leto 2010, število le-teh bo preseglo 120.000. Država si mora med krizo prizadevati ohraniti zdrava jedra podjetij in jim pomagati zadržati vsaj toliko razvojnega naboja, da bodo po krizi pridobila nazaj nekdanje posle, sklenila nove in da bodo obseg poslov še sposobna povečati.
Odpuščanju se žal v teh težkih časih ne bo dalo povsem izogniti, niti ne bomo mogli veliko narediti glede trajanja krize. Ukrepamo pa lahko tako, da podjetjem v času prilagajanja pustimo čim več manevrskega prostora in jim omogočimo, da obdobje gospodarskega vzpona pričakajo tehnološko pripravljena, saj bo takrat rast dobro podkovana, ljudje bodo imeli delo z več dodane vrednosti, ta pa bo omogočala blaginjo, napredek in bistveno boljši položaj v globalni tekmi.
12
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
"Za družino in pravice otrok"
V mesecu septembru letošnjega leta je minister za delo, družino in socialne zadeve g. Svetlik v javnosti predstavil predlog zakonika, ki bi obravnaval družinsko problematiko. Že ob sami predstavitvi se je zaradi mnogih spornih rešitev, ki so predlagane v njem, oblikovala civilna iniciativa "Za družino in pravice otrok". Ta spontani odziv na ne najbolj prepričjive obrazložitve predlagateljev je civilno pobudo spodbudil, da je v soboto, 24. 10. 2009, na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirala prvi shod družin z naslovom »Dan družin«. Namen shoda je bilo pričevanje za zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo ter družino kot skupnost matere, očeta in otrok. Pred začetkom vseslovenskega srečanja so organizatorji idejo, da slovenska družinska zakonodaja ne bi razvrednotila in diskriminirala tradicionalne družine in ozadje shoda predstavili tudi na tiskovni konferenci. Idejo in levji delež pri pripravi shoda so nosili člani gibanja Neokatehumenska pot, pridružili pa so se jim še mnoga druga gibanja, združenja, društva (med drugim tudi Družinska pobuda). Na shodu se je zbralo približno 3000 ljudi, po nekaterih ocenah celo 4000. Slovenska prizadevanja za ohranitev zakonske zveze in družine, kot ju poznamo danes, so prišli podpret tudi mnogi udeleženci iz sosednjih držav. Program shoda je bil sestavljen in glasbenih točk in pričevanj družin. Zbrane so nagovorili vodja organizacijskega odbora dr. Jožef Medved, predstavnik Evangeličanske cerkve, nadškof dr. Anton Stres ter še nekateri drugi gostje. Ob zaključku shoda je bila prebrana peticija »Za družino in otrokove pravice«, ki jo je že na licu mesta podpisalo približno 1200 ljudi, mnogi pa so podpisne liste odnesli še domov, da so peticijo lahko podpisali tudi drugi. Različna združenja, ustanove in posamezniki so za vodjo civilne družbe za Družino in pravice otrok imenovali g. Aleša Primca. Kot poudarja g. Primc, je namen iniciative v prvi vrsti spodbujati pozitiven odnos in spoštovanje do tradicionalne slovenske družine. Družinsko življenje je danes morda tako zahtevno kot še nikdar v zgodovini
(družini nenaklonjeni delovni časi v službah ter psihično zahtevne službe izžežmajo matere in očete, okolje (mediji, potrošniška propaganda itn.) pa otroke od rane mladosti trgajo iz družinskega gnezda). Iz tega izhaja mnogo trenj med možmi in ženami ter med starši in otroki. Tu sta še čedalje večje razslojevanje in gospodarska kriza, ki mnoge družine zelo prizadaneta. To so prave družbene realnosti, ki zadevajo družino. Po njegovem bi moral družinski zakonik ponuditi rešitve za te probleme! Družina zato danes potrebuje pomoč, ne pa razvrednotenja, zato je potrebno družino podpreti, še meni. In nadaljuje, da mora družina dobiti mesto, ki ga zasluži, tudi v širši javnosti in prostoru. Civilna družba si bo po njegovem prizadevala za sprejem otroku in družini prijaznega in naklonjenega Družinskega zakonika, dokler pa bo vlada trmasto vztrajala pri sedanjem spornem predlogu, bodo na vseh ravneh in na vsakem koraku delali za to, da preprečijo uveljavitev slabega predloga, ki je bil dan v javno obravnavo. Vodja iniciative stoji na stališču, da je družinska zakonodaja med najbolj temeljnimi pravnimi ureditvami, zato mora v največji meri odražati temeljna vrednostna načela in čutenje družbe. Ob tem mora zasledovati tri ključne cilje: spodbujanje družinskega življenja, varovanje koristi otrok ter zagotavljanje pravnega okvira družinskih razmerij, ki bo omogočal dolgoročno preživetje družbe. Sporni predlog Družinskega zakonika ukrepe za spodbujanje družinskega življenja (npr. zgodnja vzgoja za družinske odnose) sploh ne obravnava, ob tem pa otrokom jemlje pravico do očeta in matere, kar je njihova temeljna naravna in človekova pravica. Civilna iniciativa meni, da sta mož in žena temelj družine, ker edino ženska in moški lahko po naravni poti podarita življenje otroku. Vendar otrok mamo in očeta potrebuje tudi potem, ko pride na svet. Potrebuje oba, očeta in mamo, zato mu ne očeta ne mame država nima pravice vzeti. Poskus razvrednotenja družine, ki ga izvaja vlada, je nesprejemljiv ne le za kristjane in vernike vseh drugih velikih veroizpovedi, temveč za vse ljudi, ki se
zavedajo pomena družine za vzgojo in razvoj otroka ter pomena družine za vsakega od nas ter za našo prihodnost, zaključuje g. Primc. V civilni iniciativi za družino in pravice otrok se je na začetku zbralo okoli petdeset ljudi. Takoj na začetku so se odločili, da bodo vzpostavili vsebinsko podlago, zahteve oz. osnovni program, ki se mu bodo lahko pridružili vsi, ki menijo, da je družina kot skupnost moža, žene in otrok temeljna vrednota naše prihodnosti in največja otrokova korist. Tako je nastala peticija za družino in otrokove koristi, ki jo sestavlja šest točk, ki od vlade zahtava:
1.	ohranitev zakonske zveze kot z zakonom urejene skupnosti moža in žene, katere pomen je v oblikovanju družine;
2.	ohranitev družine kot življenjske skupn osti očeta, matere in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo;
3.	spoštovanje pravice otrok, da so sprejeti v rejništvo oz. so posvojeni v urejeno skupnost moža in žene;
4.	odpravo diskriminacije poročenih zakoncev na področju dodeljevanja socialne pomoči, vrtcev, socialnih stanovanj itd.;
5.	pomoč družinam v Sloveniji, predvsem tistim, ki so se zaradi gospodarske krize znašle v težavah;
6.	da mladim omogoči ustrezno pripravo na zakonsko in družinsko življenje.
Civilna iniciativa se v tem času posveča zbiranju podpisov za peticijo, v kateri so povzete temeljne zahteve oz. naš program. Aleš Primc še dodaja, da je pomembno, da peticijo podpre čimveč ljudi, saj politikov žal vse prevečkrat ne zanimajo vsebinski argumenti, ampak se uklonijo šele ob množičnem pritisku javnosti. V naslednjih tednih in mesecih bodo pripravili mnoga srečanja, na katerih bodo predstavili celosten pomen družine in pojasnili ljudem po vsej Sloveniji zgrešenost predloga Družinskega zakonika, ter še naprej zbirali podpise somišljenikov. Peticijo je mogoče podpisati tudi preko interneta (http://www.ipetitions.com/petition/ druzina/), podpora peticiji pa se bo zbirala tudi v mnogih slovenskih mestih, krajih in vaseh. Matjaž Trontelj
Krajankam in krajanom
Spodnje Slivnice želimo
vesele božične praznike, v
letu 2010 pa želimo predvsem
zdravja, osebne sreče,
poslovnih in osebnih uspehov
ter dobrih medsosedskih
odnosov!
Svet Krajevne skupnosti Spodnja Slivnica
Vaška skupnost Podpeč (Dobrepolje) in Vokalna skupina Mavrica
pripravljata za vas
KONCERT BOŽIČNIH PESMI,
ki bo v petek, 25. decembra 2009, ob 16.00 uri, v Podpeški jami
Sodelujejo: Vokalna skupina Mavrica, Jaka Ahačevčič - saksofon in Kristjan Strojan - kitara
Po koncertu se lahko udeležite pohoda na Kamen vrh ali si ogledate razsvetljeno Podpeško jamo in ostanete v družbi Podpečanov.
Prijazno vabljeni!
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
stran za politiko
13
Tradicionalen Martinov izlet OO SDS Grosuplje
Občinski odbor SDS Grosuplje se je v času mladega vina tudi letos odpravil na zdaj že tradicionalen Martinov izlet. Namenili smo se v okolico Krškega; na naše veliko veselje pa se nam je pridružil tudi poslanec SDS v DZ RS dr. Peter Verlič.
Dušan Hočevar, predsednik OO SDS Grosuplje
Bila je sobota, 21. novembra, ko smo se ob neprezgodnji jutranji uri odpravili proti Krškemu. Valovito dolenjsko pokrajino nam je s svojim strokovnim vodenjem še dodatno približeval Šmarčan dr. Zvonimir Bratun. Najprej smo se ustavili na kmetiji Zupančič, kjer nas je gospodar Jože prijazno sprejel ter nas v slikovitem nagovoru popeljal skozi zgodovino in sedanjost njihovega rodu. Pri Zupančičevih smo se dodobra okrepčali z domačimi dobrotami, lahko pa smo se oskrbeli tudi z domačim medom in ajdovo moko. Pot smo nadaljevali proti Brestanici, kjer smo si ogledali grad Rajhenburg, ki stoji na strmem, okoli 60 metrov visokem, skalnem pomolu.
Grad Rajhenburg je najstarejši na Slovenskem izpričan grad, prvič omenjen leta 895. Od mnogih lastnikov, med njimi so bili tudi brestaniški vitezi, ki so leta 1570 izumrli, so najbolj znani trapisti, ki so ga kupili leta 1881 in ga preuredili v samostan. Aprila 1941 so Nemci menihe pregnali, grad pa preuredili v preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Prav preko tega taborišča je odšlo na pot izgnanstva največ Slovencev - kar okrog 45 tisoč. Po vojni so bili na gradu zloglasni komunistični ženski zapori. O kalvariji, ki so jo doživljale tamkajšnje zapornice, priča tudi pretresljiv film Skriti spomin Angele Vode. Angela Vode je bila ena izmed mnogih nesrečnic, ki so bile zaradi svoje pokončnosti obtožene nasprotovanja tedanjemu režimu in bile zaprte v gradu Rajhenburg. Od leta 1968 dalje se grad spreminja v muzejski objekt. O izgonu Slovencev med drugo svetovno vojno priča obsežna in strokovno postavljena razstava, katere avtor je dr. Tone Ferenc. Bili pa smo kar razočarani, da o žalostnem obdobju naše polpretekle zgodovine po drugi svetovni vojni še vedno ni postavljene nikakršne razstave, ki ne bi le izobraževala, ampak bi bila sedanjim in prihodnjim rodovom tudi v opomin. Po ogledu gradu smo našo pot nadaljevali proti Raki, kjer so nas v Nemški vasi prijazno sprejeli na vinogradniško-sadjarski kmetiji Žaren. Tradicijo pridelave grozdja in nege vina na tej kmetiji nadaljuje že tretji rod. Spoznali smo način pridelave vina, ki ga hranijo v najbolj dragocenem prostoru - v kleti, ki je edinstvena, odlikuje pa jo častitljiva starost preko 300 let. Da je njihovo vino res vrhunske kakovosti, smo okusili tudi mi.
Pot smo nadaljevali proti vasici Ravni, kjer smo si ogledali majhno podružnično cerkev iz 17. stoletja. Nato smo se ustavili še na bližnji kmetiji Pirc, s katere se razprostira nepozaben razgled, ki seže preko Krškega polja vse do Gorjancev. Znanje in izkušnje za obdelovanje vinogradov se na kmetiji Pirc prenaša iz roda v rod že najmanj 70 let. Njihova glavna dejavnost je pridelovanje slovenske avtohtone vrste vina, cvička. O kakovosti njihovega cvička pričajo številna priznanja z različnih ocenjevanj - leta 2001 so za letnik 2000 prejeli naziv »kralj cvička«. Da pa je njihov cviček res »kralj cvička«, smo se prepričali tudi sami.
Prijetno in zanimivo druženje smo zaključili s poznim Martinovim kosilom, na katerem so se nam pridružili tudi predsednik in člani lokalnega odbora SDS. Kopice vprašanj, pobud in predlogov je bil deležen predvsem poslanec dr. Peter Verlič, saj očitno tudi naši gostitelji vedo, da prav z njegove strani pride
v DZ RS mnogo pobud za urejanje prometne infrastrukture. Poslanec si je zadeve skrbno beležil ter se še bolj utrdil v prepričanju, da je tudi v občini Grosuplje potrebno še ogromno postoriti (križišča Logo, Cikava, Guma... pa obvoznica...).
Čas v prijetni družbi je kar prehitro minil, zato se že veselimo prihodnjega leta, ko nas bo Martin zopet popeljal na izlet, poln novih spoznanj, dogodivščin in dobre volje.
prostor, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Javno naznanilo
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Grosuplje in okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt Občine Grosuplje
1. Kraj in čas javne razgrnitve
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Grosuplje, grafični in tekstualni del (v nadaljevanju OPN), in okoljskega poročila (v nadaljevanju OP) bo potekala v času od ponedeljka, 4. januarja 2010, do vključno petka, 5. februarja 2010, v prostorih Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje
-	sejna soba v pritličju, v času uradnih ur:
ob ponedeljkih, od 8.00 -11.00 in od 12.00
-	14.30, s prisotnostjo predstavnika pripravljalca,
ob sredah, od 8.00 - 11.00 in od 12.00 - 16.30, s prisotnostjo predstavnika pripravljalca,
ob petkih, od 8.00 - 11.00 ure, s prisotnostjo predstavnika pripravljalca.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta grafični in tekstualni del (v nadaljevanju OPN), bo potekala
-	v prostorih KS Grosuplje, Taborska cesta 1, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Ilova Gora, Velika Ilova
Gora 3a, 1213 Videm - Dobrepolje, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Mlačevo, Veliko Mlačevo 6a, 1290 Grosuplje, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Polica, Polica 46, 1290 Grosuplje, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Račna, Velika Račna 24b, 1290 Grosuplje, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Spodnja Slivnica, Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Škocjan, Škocjan 20, 1311 Turjak, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Šmarje - Sap, Ljubljanska cesta 41, 1293 Šmarje - Sap, v času uradnih ur,
-	v prostorih KS Šentjurij, Mala vas pri Grosupljem 3, 1290 Grosuplje, v času uradnih ur in
-	v prostorih KS Žalna, Žalna 37, 1290 Grosuplje v času uradnih ur.
OPN in OP bosta javno dostopna na spletni strani Občine Grosuplje www.grosuplje.si.
2.	Kraj in čas javne obravnave
Javne obravnave OPN in OP za območja posameznih Krajevnih skupnosti bodo potekale v dvoranu Družbenega doma, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje vedno ob 17.00 uri po naslednjem razporedu:
-	v petek, 15. januarja 2010 za vse Krajevne skupnosti v Občini Grosuplje,
-	v ponedeljek, 18. januarja 2010 za območji KS Šmarje - Sap in KS Polica,
-	v petek, 22. januarja 2010 za območja KS Grosuplje, KS Spodnja Slivnica, KS Šentjurij in KS Škocjan,
-	v ponedeljek, 25. januarja 2010 za območja KS Žalna, KS Mlačevo, KS Račna in KS Ilova Gora.
3.	Način dajanja mnenj in pripomb javnosti ter rok za njihovo posredovanje
Pripombe, predloge in mnenja k dopolnjenem osnutku OPN in OP za Občinski prostorski načrt Občine Grosuplje lahko javnost podaja pisno na naslov: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, s pripisom OPN - pripombe, ali OP - pripombe ali v knjigo pripomb na javnih razgrnitvah v času od 4. januarja 2010 do vključno 5. februarja 2010.
Župan Občine Grosuplje Janez Lesjak
V soboto, 12. decembra, se je v dvorani družbenega doma v Grosupljem odvijala prva seja Sveta Slovenske demokratske mladine. S svojim prihodom sta nas počastila tudi predsednik SDS g. Janez Janša in njegova izvoljenka Urška ter nekdanji minister za notranje zadeve g. Dragutin Mate.
Matej Globokar, Urša Leah Predalič, predsednik SDS Janez Janša in predsednica OO SDM Petra Zakrajšek.
Po uvodnem pozdravu predsednika SDS je Svet pričel s svojim delom. Ker je bila to 1. seja v novem mandatu, je bilo potrebno izvoliti tudi predsednika Sveta SDM ter dva podpredsednika. Za funkcijo predsednika sta se potegovala dva kandidata, in sicer Primož Primec ter Damir Žerak. Za predsednika Sveta je bil v drugem krogu izvoljen Primož Primec, podpredsednika Sveta SDM pa sta postala Mitja Mavsar in Dominik Čevka. Potekale pa so tudi volitve za podpredsednika SDM, ki je postal Andrej Korpar.
Poleg statutarnih obvez je Svet razpravljal tudi o resolucij i o totalitarnih komunističnih sistemih, ki jo je sprejel kongres Evropske ljudske stranke (EPP) 10. decembra 2009 v Bonnu. Svet SDM je soglasno podprl resolucijo in obsodil obujanje totalitarnih idej in ideologij, ki se odražajo skozi odlikovanja in poimenovanja ulic po kršiteljih temeljnih človekovih pravic.
Po seji Sveta je potekala obeležitev 20. obletnice nastanka SDM, kjer smo se posladkali s torto in nazdravili prihodnjim uspehom SDM.
Petra Zakrajšek Predsednica OO SDM Grosuplje
Petra Zakrajšek, Matej Globokar, Dragutin Mate in Marinka Rebolj.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
občinski svet in odbori
Kdo se igra z grosupeljskim vrtcem?
Predsednik odbora za družbene dejavnosti Janez Pintar je sklical 3.12.2009 sejo odbora, da bi pojasnili v kakšni fazi je dogajanje v zvezi z novim vrtcem, saj se je v javnosti pojavila vrsta (dez)informacij. Iz razprave je ugotovljeno, da je vrtec tik pred izdajo uporabnega dovoljenja. Dogovorili so se tudi, da bodo preverili, komu vse občina plačuje subvencije za vrtce, in bodo naredili noveliran seznam dejansko odklonjenih otrok, saj so si nekateri starši poiskali varstvo v drugih občinah, ki te storitve grosupeljski občini zaračunavajo.
Jože Miklič
Ministrstvo za šolstvo - nič!?
Na Občino Grosuplje je ministrstvo 17. 8. poslalo strokovno mnenje v zvezi s predvideno kontejnersko gradnjo za namen vrtca v Grosupljem in ukinitev projekta. V tem mnenju pa sta bili kljub trem navedbam opredeljeni le dve ugotovitvi, tretja pa je čisti pleonazem. Analizo projekta je »v pisarni« izvedel Gradbeni inštitut ZRMK na podlagi predložene projektne dokumentacije. V tem mnenju sta (skoraj dobesedno!) zapisni naslednji trditvi:
•	Svetla višina igralnic v kontejnerski gradnji je 2,70 m, minimalna predpisana po Pravilniku je 3,00 m, kar pomeni v izhodišču zmanjšan volumen, ki je za prostore, namenjene vsakodnevnemu bivanju skupine otrok, odločilnega pomena za zagotavljanje ustrezne klime.
•	Ugotovljena je prekomerna kondenzacija vodne pare zaradi sestave oz. zaporedja slojev v zunanji konstrukciji (fasadne stene, streha)... To naj bi zahtevalo pogostejše odpiranje oken in s tem potencialno večjo izpostavljenost otrok prepihu.
Na osnovi teh ugotovitev se je ministrstvo odločilo, da Vrtec Kekec - enoto Tinkara, ne bo sofinanciralo. A če vemo, da so na ministrstvu letos imeli samo 1 milijon € na razpolago za sofinanciranje vseh projektov šol in vrtcev v Sloveniji, je slika dovolj jasna, za kaj gre.
Župan odgovarja
26. 8. 2009 je nato župan Janez Lesjak na ministrstvo za šolstvo napisal dokaj ostro pismo, ki ga povzemamo in v katerem je med drugim izpostavil, kakšne težave povzročajo občinam javni razpisi, predragi, nekvalitetnimi in neodgovornimi projektanti z velikimi zamudami, avtorskim in monopolnim izsiljevanjem ter dosmrtnimi blokadami pri izvedenih projektih. Vsak projekt šole ali vrtca v Sloveniji je danes spomenik posameznemu arhitektu-projektantu. A pri tem je bolj važno, da lupina lepo izgleda. Večina teh objektov je takoj ali kmalu po izgradnji v velikih težavah in občine krvavo preplačujejo popravila in rekonstrukcije projektantskih in gradbenih napak na komaj zgrajenih objektih. Župan še trdi, da je v razviti Evropi in v svetu ta način gradnje v te namene že dolgo uveljavljen in sprejet in da se na Skupnosti občin Slovenije
pogovarjajo, da bi tak način gradnje postal ugodnejši od klasične gradnje. Pri nas pa se dogajajo blokade, nasprotovanja ali vsiljena stališča ministrstva in 'pristojne stroke' (morda kar arhitekturne zbornice). Trdi tudi, da je za lase privlečena strokovna trditev, da je za 30 cm več višine v prostoru toliko boljša kvaliteta bivanja. To je nekorektno, saj danes in v bodoče večina otrok živi, dela in se igra v objektih z 270 cm visokimi prostori ali pa še manj. O kondenzu in škodljivem prezračevanju pa gre samo za strokovno ugibanje, saj od takih vrtcev še noben vrtec v Sloveniji ni preživel prve zime.
Županovo pismo so poslali na »višje instance« in 31. 8. so ga poklicali na ministrstvo, kjer pa niso spremenili svojega mnenja.
Cifre gor, cifre dol - kufri gor, kufri dol
Iz projekta se po županovem mnenju vseh navedb ministrstva glede udobja v takih prostorih ne da utemeljiti. K temu je treba še zapisati, da so zneski, ki so se pojavljali v medijih o visokih stroških vrtca, močno odstopali in celo zavajali. Sam kontejnerski vrtec bo stal 254.000 €, oprema 32.978 €, razdelilna kuhinja cca 11.000 €, komunalna oprema in temeljenje pa še cca 290.000 €. Skupaj cca 588.000 €. Subvencioniranje države zato ne bi bilo 80.000 €, temveč maksimalno 40.000 €, saj se sredstva subvencij pridobivajo le za sam objekt, brez komunalne in druge opreme ter brez DDV-ja. Povrhu tega pa bi že lani lahko ministrstvo reklo, ko jo je občina zaprosila za sodelovanje pri gradnji KONTEJNERSKEGA VRTCA, kaj MORA GRADITI in kaj BO SUBVENCIONIRALO. Prispevek o vrtcu v časopisu Delo (25. 11.) je povzročil precej zapletov, vendar pa župan in Božidar Gabrijel (LDS) menita, če je bilo gradbeno dovoljenje izdano na višino 2,70 in z uporabo navedenih materialov, NI NOBENIH RAZLOGOV, da ne bi bilo izdano tudi uporabno dovoljenje. Poleg tega je za »sestrski vrtec« na Brezovici že izdano uporabno dovoljenje. Gradnje vrtcev v zasebni lastni ni možno primerjati niti glede rokov niti cen, saj ravno v tem prihaja do največjih razlik, ker so občine (z)vezane na cel kup birokratskih postopkov, ki jih v privatnih sferah ni potrebno izvajati. Pri grosupeljskem vrtcu je bilo ugotovljenih
nekaj manjših pomanjkljivosti po tehničnem pregledu, ki je bil opravljen 9. 10. Te so zdaj (18.12.) že odpravljene.
In vendarle - vrtec BO!
Člani odbora (in dva svetnika) so v kritični razpravi iskali rešitve iz tega zapleta. Še posebej se je v tej vlogi potrudil mag. Božo Predalič (SDS), ki se je pozanimal, kako postopati v teh okoliščinah. Zdaj, ko to pišemo, je že opravljen drugi tehnični prevzem, ki ga je opravilo več strokovnjakov in se bodo v kratkem odločili, ali so zdaj zadovoljivo odpravljene tudi s prvim pregledom ugotovljene pomanjkljivosti. Odbor je nato apeliral na vse sodelujoče pri gradnji in dovoljenjih, da čim prej opravijo svoje dolžnosti.
Na vprašanje Odmevov, kako Občina gleda na organiziranjealternativnihmožnostivrtčevskih dejavnosti v občini, pa je župan dejal, ko bodo zadeve dozorele in bodo pobudniki imeli vsa dovoljenja, bo o sodelovanju Občine odločal občinski svet v okviru zakonskih možnosti.
Nova vrednost točke nadomestila za stavbno zemljišče
Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Zadnja sprememba vrednosti točke je bila objavljena v Ur. l. RS št. 116/08, uporabljala pa se je od 1. 1. 2009 dalje in je znašala za poslovne prostore 0,001991 €/ m2, za stanovanjske prostore 0,002748 €/ m2. Ista cena velja za nepozidana stavbna zemljišča znotraj sprejetih prostorsko izvedbenih načrtov oziroma občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Predvidevajo, da je letna rast cen inflacije 1,31 %. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se tako poveča skladno z rastjo cen inflacije. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje za leto 2010 znaša za poslovne prostore 0,002017 €/m2, za stanovanjske prostore 0,002784 €/m2 in za nezazidana stavbna zemljišča znotraj sprejetih prostorsko izvedbenih načrtov oziroma občinskih podrobnih prostorskih načrtov 0,002784 €/m2. Vseh 17 prisotnih svetnikov je brez razprave potrdilo sklep o novi višini točke.
Jože Miklič
občinski svet in odbori
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Informacije, pobude in vprašanja svetnikov - ter odgovori
29. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje -
Cesto čim prej sanirati!
Franc Štibernik (LDS) - je ob odgovoru v zvezi s cesto v Št. Juriju, ki govori, da je narejena pomanjkljivo in da je za morebitne škode ob nesrečah odgovorna Občina Grosuplje, predlagal, da se s popravili začne čim prej. Župan pa poudarja, da so tam zdaj postavljeni znaki za omejitve hitrosti.
Šola Polica
Janez Dolinšek (SLS) je nekoliko obnovil zgodbo o nemogočih razmerah v šoli Polica. Po vseh teh letih se je na koncu pokazal kot edini problem križ v učilnici, kar je svojevrstna ironija po vsej tej jari kači. Meni, da je dolg vseh svetnikov, naj podprejo kot prvi projekt invetsicij šolo na Polici. Župan: Zdaj čakajo predvsem na zazidljivost.
Kako je z zimsko službo?
Dušan Hočevar (SDS) je vprašal, kako je zimska služba v občini organizirana, oziroma če je na zimo dobro pripravljena in ali bo možno dobiti sol za občane in občanke. - Župan pravi, da so službe primerno pripravljene. V zvezi s tem je že Miha Hočevar (SDS) na eni od preteklih sej vprašal, kakšni so stroški za zimsko službo v zadnjih letih, pa zato navajam del odgovora v zvezi s tem. Podatki od leta do leta so dokaj različni, odvisni pa so od količine padavin in temperatur. 161.825 € - 2004, 138.466 € - 2005, 226.180 € - 2006, 48.323 € - 2007, 127.677 € - 2008 in 196.020 € - 2009 (leto še ni zaključeno).
Mobilna krožišča
Naslednje vprašanje je Dušan Hočevar namenil mobilnim krožiščem - kdaj naj bi se
25.11.2009 - Jože Miklič
postavila? Ker zaradi drugih večjih investicij za stalna krožišča v občini ne bo denarja, meni, da so mobilna krožišča dobra rešitev. V zvezi s tem je zaprosil za pisni odgovor. Župan: Osnutki načrtov so že na občini, problem so še lastništva.
Država v večje grosupeljske projekte ne sofinancira. Smo »drugorazredni« občani?
Dušan Hočevar je izpostavil tudi vprašanje: Občino čakajo večji projekti kot so zadrževalnik Veliki potok, gradnja nadvoza proti Sončnim dvorom, krožišče Logo, pa še drugi. Že večkrat je tudi posredovala razne dopise na ministrstva, pa ni nobenega odziva. Tako ni še niti sklicana komisija, ki jo je ministrstvo predlagalo občini, naj jo ustanovi v zvezi s poplavami in zadrževalnikom Veliki potok. Zato meni, da gre za nekorektno poslovanje države do občine in občanov Grosupljega. Posebej prosi občinske službe, kjer lahko, naj poskušajo izkoristiti možnosti za navezavo teh stikov. K temu mnenju se je pridružila tudi Zvonka Milojevič (SD), ki je dejala, da država našo občino obravnava kot »drugorazredno«. Meni, da bi se nad tem morali vsi zamisliti, še posebej zato, ker so bila mnoga sredstva že odobrena v proračunu, na koncu pa so se vedno znašla nekje drugje.
Kaj (mediji) pleteničijo o grosupeljskem kontejnerskem vrtcu?
Mag. Božo Predalič (SDS) je opozoril na obtožujoč prispevek v časopisu Delo, ki ga je napisal kronist tudi za občino Grosuplje novinar Bojan Rajšek. V njem poleg obtožb na račun občine navaja, da se župan ne vznemirja, če država ne bo subvencionirala 80.000 €, vrtec pa naj bi stal kar 800.000 €. Problem naj bi bila tudi višina 2,70 m, pravilnik pa za stalne zgradbe za potrebe vrtcev zahteva 3,00 m. Poleg tega naj bi se ob gradnji po navedbah iz članka zvrstilo še vrsto drugih nepravilnosti. Zato bi rad, da se vse te zadeve, če ne držijo, demantirajo, saj se vse preveč čudnih stvari dogaja in pojavlja v različnih medijih v zvezi z dogajanjem v občini Grosuplje. Če pa držijo, pa naj se župan zaveže, da poišče odgovorno osebo za nastalo situacijo. Župan: Večino zadev ocenjuje, da so preveč dramatizirane. Na občini pa so že obveščeni, da morajo na upravni enoti zaradi pisanja medijev počakati na nadaljnja navodila. Župan je dal še več drugih odgovorov, a ostalo problematiko smo navedli v prispevku z naslovom Kdo se igra z grosupeljskim vrtcem.
Javna obvestila - za vse
Zvonka Milojevič (SD) v zvezi z objavami po radiu o problematični uporabi pitne vode. Ker vsi ne poslušajo radia, naj bi JKP poskrbelo za pisna obvestila, ki bi jih raznesli poštarji za prizadeta gospodinjstva.
Župan: Pobudo bodo predali, vprašanje pa je, kako jo lahko operativno izvedejo.
Koliko so zaslužili?
Janez Kozlevčar (N.Si)je vprašal, kje je bil uporabljen in kakšne finančne rezultate je prinesel Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti in upravljanju Občine Grosuplje.
Komisija za reševanje romske problematike
Zdenka Cerar (LDS) je pojasnila, da pri županu deluje interdisciplinarna komisija za razreševenje romske problematike, ki naj bi čim prej pripravila poročilo o svojem delu in bi s tem seznanila občinski svet.
Volitve romskega svetnika
Kljub temu da je Občinski svet Občine Grosuplje dal pritožbo na ustavno sodišče, je med tem časom državna volilna komisija že začela s postopki za izvolitev romskega svetnika. Naj še povemo, da je zakon začel veljati 24. 10., z enomesečnim zamikom (po zakonu je lahko ta zamik do 3 mesece) je nato državna volilna komisija lahko šele začela postopke, ker kot pravi predsednik Golobič, kljub temu da ustavno sodišče ni še sklepalo o občinski pritožbi, je zakon treba tak, kakršen je, spoštovati. Naj pa še povemo, da bodo stroški volitev padli v breme občine Grosuplje. Poleg tega so tu še stroški volišč, stroški glasovnic, stroški nadomestil za člane DVK in nadomestil za člane volilne komisije ter volilnih odborov, pa tudi stroški javnih objav, stroški obveščanja volivcev in najema primernega prostora. V tem trenutku še sestavljajo volilne imenike, ker še ni jasno, koliko Romov je stalno prijavljenih v občini Grosuplje. Rok za vložitev kandidatur bo potekel 30. 12., volitve pa bodo 24. 1. 2010. Volili bodo lahko samo Romi, in to vsi tisti, ki bodo 24. 1. 2010 dopolnili 18 let. Jože Miklič
Naj iskrivnost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa...
V teh prelepih predprazničnih dneh želimo
staršem, občinskim in javnim zavodom, društvom, poslovnim partnerjem in vsem občanom prijetne praznične dneve in uspešno, zdravo, zadovoljno in notranjega miru polno leto 2010!
Učenci in delavci OŠ Brinje Grosuplje
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
občinski svet in odbori
Problematika ceste Št. Jurij - Ponova vas
»Kratka zgodovina novozgrajene ceste«
Da je z novozgrajenima odsekoma ceste od Št. Jurija do Male vasi in od Male vasi do Ponove vasi res nekaj narobe, smo v Grosupeljskih odmevih že pisali. Že ob začetku gradnje smo ob obisku gradbišča ugotavljali, da se izkop posteljice dela »kar po domače«, saj odkopani del ceste ni bil niti povaljan, še manj pa da bi imel pravilno narejene prečne naklone zaradi potrebnega odvodnjavanja vode iz tamponskega in nasipnega sloja. Že takoj po asfaltiranju smo na cestišču opazili, da so prečni nagibi napačni, da je več razpok na grobo položenem asfaltu, pa tudi segregacija materiala je bila prevelika, da bi ustrezala veljavnim predpisom o gradnji cest. Na nekaterih mestih so bili samo drobni delci, kjer se je z leti dvignil asfalt/bitumen. Tu je zdrsnost postala nedvomno največja, hkrati pa so začele zaradi nenosilnega predrobnega materiala nastajati tudi kolesnice. Na drugih mestih pa so bili v glavnem samo grobi kamni, kar je povzročilo veliko poroznost materiala in še večje pronicanje (navzgor in navzdol) vode, ki je v določenih temperaturnih okoliščinah in megli omogočala tudi kondenzacijo cestišča ter s tem prav tako manjšo oprijemljivost. Poleg tega je bil tudi pločnik na več mestih razpokan in se je neenakomerno posedel, kar pomeni, da podlaga in nasip nista bila primerno utrjena.
Na delu ceste od Male vasi do Ponove vasi je nad cesto več hudourniških izvirov, a so jaški, ki naj bi zajemali to vodo, narejeni na dvignjenih mestih, tako da jih voda ne doseže in je v nalivih večkrat zaradi naklona ceste proti hribu, cesta do 3/4 poplavljena.
Pripombe občinskih svetnikov - ne(u)slišane
Nato sta občinska svetnik Miha Kadunc (N.Si) in Janez Kozlevčar (N.Si), ki sta domačina in sta sproti ugotavljala še dodatne pomanjkljivosti, večkrat na to opozarjala. Pri opozorilih in iskanju rešitev se_jima je kar nekajkrat pridružil tudi Franc Štibernik (LDS), ki je rojen v teh krajih in pozna razmere. Na te pripombe je bil že opravljen strokovni ogled v maju 2007 in so obljubili, da bodo cesto preplastili, pa se še do zdaj to ni zgodilo. Kljub vsemu vse to ni bilo dovolj, da bi se uveljavila popravila napak pri načrtovanju oziroma izvedbi v garancijski dobi, saj mora nadzor, če ugotovi, da projekti odstopajo od dejanskega stanja, na to projektante med izvedbo opozoriti.
Odgovor občinske uprave
Zato je 7. 10. 2009 pod točko Informacije, pobude in vprašanja svetnikov Miha Kadunc ponovno izpostavil problematiko zdrsov vozil na odseku lokalne ceste med Malo vasjo in Št. Jurijem. Z Občine so mu posredovali odgovor:
»Rekonstrukcija lokalne ceste med Ponovo vasjo in Št. Jurijem se izvaja v treh fazah. Njihova izvedba je poleg plana odvisna od pridobivanja potrebnih zemljišč. Na že izvedenih odsekih so bila pravkar dokončno pridobljena vsa zemljišča na odseku med Malo vasjo in Št. Jurijem, delno pa so pridobljena na odseku od Ponove vasi do Male vasi (Gostilna Lovor). Trenutno je v teku pridobivanje zemljišč na odseku ceste skozi Malo vas, kjer je glede na trenutno zemljiškoknjižno stanje potrebno pridobiti največ zemljišč. V kolikor se bomo z lastniki uspeli dogovoriti o odkupu, bodo dela za rekonstrukcijo skladno s planom izvedena v naslednjem letu.
Na že rekonstruiranem odseku ceste med Malo vasjo in Št. Jurijem je na podlagi podatkov o zdrsih avtomobilov Zavod za gradbeništvo Slovenije izvedel meritve torne sposobnosti vozne površine (odpornost površine proti drsenju/zdrsu). Rezultati na posameznih merilnih mestih so v območju kolesnic, predvsem na notranji strani radija pod mejnimi vrednostmi. Za razliko od rezultatov na mestih med kolesnicami in na zunanjih kolesnicah radija. V splošnem rezultati meritev ne ustrezajo zahtevam mejnih vrednosti glede na prometno obremenitev in gostoto prometa, kar kaže na večjo obrabo vozne površine glede na geometrijo ceste (večji vzdolžni nagib, v krivini] in prometno obremenitev, saj je hrapavost vozne površine odvisna od odpornosti zrn peska proti obrabi. Ukrepa, ki se za izboljšanje torne sposobnosti vozne površine običajno uporabljata, sta rezkanje vozne površine, ki je cenovno ugodnejša, je pa kratkoročnega značaja, ter trajnejša in dražja varianta, ki je zamenjava oziroma dograditev asfaltne krovne plasti z izvedbo obrabno zaporne plasti, katera vsebuje frakcije iz silikatnih kamenin eruptivnega porekla in s katero se doseže boljšo odpornost na obrabo. Asfaltiranje predmetne ceste je bilo izvedeno s sistemom BNOP 0/16, katerega zrna so iz karbonatnih kamenin in ga polagamo na vseh občinskih cestah. Obraba zrn iz karbonatnih kamenin je pri večji obremenitvi ob učinkovanju večjih zavornih in stranskih sil večja v primerjavi z asfaltno zmesjo iz eruptivnega agregata, ki se uporablja v primeru pričakovanih večjih obremenitev na cesti.
Trenutno je zaradi drsnosti na predmetnem odseku hitrost omejena na 40 km/h. Za trajno izboljšanje drsnosti je na posebej obremenjenem odseku predmetnega dela ceste predlagana preplastitev z BB 8s v debelini 3 cm iz zmesi zrn iz silikatnih kamenin (eruptivnega porekla). Ocenjena vrednost znaša 10.000 do 15.000 €. Na odseku med Ponovo vasjo in Malo vasjo (pred gostilno Lovor) obstaja na pobočju nad cesto hudourniški izvir, ki je aktiven le ob večjem deževju. Istočasno se ob večjem deževju dvigne tudi nivo potoka Bičje, kamor je
speljana kanalizacija za odvodnjavanje ceste, kar upočasni iztok meteorne kanalizacije. Situacijo smo si na terenu že ogledali s strokovnjakom za hidrogeologijo. Predlagal je razširitev drenažnega območja, ki bi ob povečanem deževju sprejelo odvečno količino vode.«
Ustanovitev komisije?
Na 29. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje pa se je Miha Kadunc odločil, da poizkusi tudi z ustanovitvijo komisije, ki bi čim bolj pospešila razrešitev tega problema. Delno problem sicer že kaže odgovor na njegovo predhodno vprašanje, a se vseeno kažejo pomanjkljivosti tega odgovora, ki ne rešujejo v začetku tega sestavka navedenih problemov v času gradnje. Tu je treba zelo jasno opozoriti, da so vsi izgovori na projektante ali izvajalce brezpredmetni, saj je ključno vlogo pri tem odigral nadzor nad gradnjo.
Razprava
V razpravo o ustanovitvi nove komisije so se vključili poleg že omenjenih svetnikov -»domačinov« tudi vodja urada Jože Miklavčič, župan Janez Lesjak, direktor občinske uprave Marko Podvršnik, Dušan Hočevar (SDS), Anton Perme (SLS), Zvonka Milojevič (SD), med zadnjimi razpravljavci, ki je menil, da je bolj kot komisija potrebna »zdrava kmečka pamet«, pa je bil Janez Pintar (SDS) in dejal, da vlogo komisije lahko opravlja že sedanji občinski nadzorni odbor. Večina (11) svetnikov je bila proti komisiji, vendar zato, ker po statutu in poslovniku taki komisiji ni možno dati pristojnosti. Ker pa delo kljub vsemu ni narejeno dobro in uradne institucije niso opravile svojega dela, so se obvezali, da občinska uprava pripravi predlog sanacije. Na koncu je župan dejal, da se bo osebno zavzel, da se bodo problemi čim prej začeli reševati.
Trenutno stanje
Med tem časom smo od domačinov izvedeli, da so na delu ceste, kjer je bila preslaba oprijemljivost, cesto že porezkali, a bo to »zržalo« le kakšno leto ali dve, potem bo še slabše. Zato bi bilo treba čim prej položiti še vsaj dober protidrsni pobrizg ali preplastitev s finim asfaltom, ki bo narejen iz »silikatnih kamenin eruptivnega porekla«, kot so v odgovoru občine že zapisali. Večji problem pa bo, kako popraviti prečne naklone, saj bi morali kar precej ceste odkopati/izravnati in na novo položiti asfalt. Glede hudourniške vode pa je treba na najnižjih točkah ob cesti določiti požiralne jaške, vodo pa speljati na drugo stran ceste. Do jaškov je treba vodo zajeti v ustrezno globoke jarke ali mulde. To priporočilo sem zapisal »zastonj«. Če bodo pa dobili še kakšnega strokovnjaka, bo vse skupaj samo še malo dražje.
mladi upi
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Stoji učilna zidana ...
(3. del)
V	drugem delu potepanja po enotah Osnovne šole Louisa Adamiča smo spoznali dislocirano enoto Adamičeva, ki jo obiskujejo učenci od prvega do petega razreda.
Ti šolanje nadaljujejo na matični šoli na Tovarniški cesti, kjer se jim pridružijo še vrstniki s podružničnih šol Št. Jurij, Žalna in Kopanj. Pisana druščina mestnih in podeželskih otrok je zagotovilo, da nam nikoli ni dolgčas. Mnogi pridejo v šolo že zelo zgodaj in v avli počakajo na začetek pouka. Na odru in ob njem se spletajo nova prijateljstva, učenci pišejo domače naloge, igrajo različne igre, nemalokrat Janez raztegne meh ter Jan zabrenka na kitaro. Ker pa klobuki niso v modi, kakšen navihanec, podžgan z razigranimi zvoki, v zrak vrže kar oguljen copat. Hec pač mora bit'!
Med prvimi v šolo pridejo tudi kuharji, ki poskrbijo za lačne želodčke učencev s Tovarniške, Adamičeve, podružnične šole Kopanj kot tudi nekaj sto varovancev VVZ Kekec. Na matični enoti se nahaja še sedež šole: tajništvo, računovodstvo, organizatorica šolske prehrane, svetovalni delavki, ravnateljica in dve njeni pomočnici.
V	stavbi je 21 učilnic, od običajnih do specializiranih za pouk računalništva, gospodinjstva, fizike ter delavnica za pouk tehnike. Pouk športne vzgoje poteka v 'veliki' in 'mali' telovadnici, ki sta obe premajhni, zato učenci telovadijo tudi v avli in ob lepem vremenu na zunanjem igrišču.
V	letošnjem šolskem letu pouk na matični šoli obiskuje 344 učencev predmetne stopnje v 14 oddelkih in 22 petošolcev, iz česar lahko prehitro sklepamo, da je učilnic dovolj. Vendar pouk pri matematiki, angleščini in slovenščini v osmem in devetem razredu poteka v heterogenih skupinah ali kot nivojski pouk, zato iz treh oddelkov osmošolcev oblikujemo
5	skupin in iz štirih oddelkov devetega razreda
6	skupin. Pouk pri predmetih tehnika in tehnologija, gospodinjstvo, športna vzgoja ter predmetih s področja računalništva poteka v manjših skupinah, zato kar naenkrat ugotovimo, da smo zapolnili prav vse prostore. Učenci, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč pri premagovanju učnih težav, pa se zatečejo kar v kabinete in čajno kuhinjo. Tudi knjižnica služi več namenom. V njej poleg izposoje knjig večkrat poteka pouk in tako se v vseh kotičkih naše šole živahno pretaka znanje.
Kako pa se bo pretakalo v prihodnosti? Število učencev bo hitro naraščalo in že v šolskem letu 2013/14, čez kratka tri leta, bo na Tovarniški kar preko 440 učencev, to je približno 100 več kot danes. Pouk bodo obiskovali v 17 oddelkih, osmo- in devetošolci pa pri 11 urah tedensko v kar 14 skupinah. In nas zaskrbi. Upravičeno.
V	38 letih, kolikor jih šteje šolska stavba, je bila njena notranjost že večkrat preurejena. Iz garderob so nastale učilnice in telovadnica, iz zbornice računalniška učilnica, iz učilnice zbornica, katero smo letos povečali kar na hodnik. V zadnjih letih smo opravili več pomembnih obnovitvenih del: zamenjana so bila okna, obnovljene garderobe in sanitarije ter hodnik pri večji telovadnici, povečana zbornica, obnovljena je delavnica in ena učilnica za pouk tehnike, sanirana učilnica fizike, dograjen prostor za čistilke v prvem stopnišču, obnovljen je tudi oder. V bližnji prihodnosti bi poleg dodatnih prostorov za pouk, večjemu prostoru za knjižnico in kuhinjo, ustrezno veliki telovadnici, veljalo razmišljati tudi o predavalnici s približno 200 sedeži. Čemu, bi mnogi vprašali?
Kolektiv šole trenutno šteje 157 zaposlenih, od tega 120 strokovnih delavcev. Naši sestanki, konference in izobraževanja potekajo v avli ali jedilnici. Veliko primerneje bi bilo tovrstne obveznosti opravljati v predavalnici z ustreznim ozvočenjem in klimatsko napravo. Prostor bi služil še predavanjem za učence. Zagotovo bi ga z veseljem uporabljali tudi številni zunanji uporabniki šolskih prostorov.
V	popoldanskem času, ko učenci šolo zapustijo, se dogajanje v hiši znanja upočasni, a ne zamre. Tu se srečujejo člani Univerze za tretje življenjsko obdobje, člani športnih društev, učenci šole za odrasle kot tudi učitelji. Udeležujejo se računalniških, jezikovnih, plesnih, likovnih in drugih izobraževanj. Pogosto se odvijajo krajevne prireditve, revije pevskih zborov, koncerti, podelitve nagrad, slavnostni in redni občni zbori društev, razstave, tekmovanja in podobno.
Prostor, ki je najbolj obremenjen, je velika telovadnica. Tudi v letošnji, že petnajsti sezoni Šolske košarkarske lige, ko naša ekipa brani prvo mesto, nas ob obisku gostujočih ekip malce stiska v grlu. Obiskovalci si tekme namreč ogledajo stoje med telovadnim orodjem. Učenke in učenci dosegajo izjemne uspehe tudi na tekmovanjih Pionirskega festivala, kjer se vsako leto pomeri preko 200 osnovnih šol. V preteklem šolskem letu sta si kar dve košarkarski ekipi OŠ LA Grosuplje priigrali mesto na zmagovalnih stopničkah, mlajše pionirke so se veselile drugega, starejše pa prvega mesta. Izjemni uspehi so
dokaz dobrega dela ter sodelovanja šole in Košarkarskega kluba Grosuplje, motiviranih in nadarjenih učencev kot tudi podpore staršev. V prihodnosti si vsi želimo, da bi mlade športnike lahko spremljali, spodbujali in se z njimi veselili v prostornejši telovadnici. Naslednjo tekmo lige ŠKL bodo naši košarkarji odigrali doma 16. decembra. Njihov nasprotnik bo ekipa Osnovne šole Vič, katero so v gosteh že premagali z rezultatom 35 : 94.
Poleg športnih dvobojev bomo v decembru veliko časa posvečali zaključku koledarskega leta. Šola se je odela v praznično podobo že 3. decembra, ko so učenci na Miklavževem sejmu ponujali svoje izdelke. Prireditev, ki je potekala pod naslovom Ohranimo podnebja - živimo odgovorno, je dokaz več, da se je okoljska zavest pri nas trdno zasidrala. Učenci so pod mentorstvom učiteljev ustvarili uporabne in estetske izdelke iz naravnih materialov, devetošolci so poskrbeli za brbončice, ansambel Paralelka pa za živahno vzdušje. In tako smo v veseli december vstopili nadvse prijetno. Podobni sejmi, ki so tudi lepa priložnost za sproščeno druženje s starši, bodo potekali še na podružničnih šolah Žalna, Kopanj in Šmarje - Sap. Ljubitelje gledališča pa od 12. do 19. decembra vabimo v kulturni dom na ogled predstave Pekarna Mišmaš, ki jo pod mentorstvom Irene Žerdin in Sabine Benedik igrajo člani gledališke skupine Hiška. Poleg številnih internih dogodkov bo v šoli bučno odmevalo še v petek, 18. decembra, ko bomo v avli gostili novoletni koncert Glasbene šole Grosuplje.
Zagotovo bo najbolj vesel dan četrtek, 24. december, ko si bomo še zadnjič letos segli v roke in si voščili mirno, zdravo in zadovoljno novo leto.
Spoštovani krajani in prijatelji naše šole! Vsem, ki sodelujete z nami, se zahvaljujemo za podporo, organizatorjem in obiskovalcem prireditev pa za dobro voljo, s katero ste nas obdarovali.
Naj ima prihajajoče leto podobo nebrušenega diamanta, ki počasi dobiva svojo obliko. Vanj naj se vtisnejo naše zgodbe, smeh in solze, igrivost in resnobnost, radovednost in čarobnost. Izbrusi naj se leto nepozabnih trenutkov in čudovitih barv.
Janja Zupančič
	2009/10	2010/11	2011/12	2012/13	2013/14
	Učenci/oddelki (sku			pine)	
6. razred	78/3	118/5	106/4	109/4	108/4
7. razred	95/4	78/3	118/5	106/4	109/4
8. razred	79/3 (5)	95/4 (6)	78/3 (5)	118/5 (7)	106/4 (7)
9. razred	92/4 (6)	79/3 (5)	95/4 (6)	78/3 (5)	118/5 (7)
SKUPAJ	344/ 14 + 4	370/ 15 + 4	397/ 16 + 4	411/ 16 + 4	441/ 17 + 5
Tabela: Gibanje števila učencev na matični šoli v obdobju od 2009 - 2014
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
mladi upi, iz naših krajev
Na
Miklavževo soboto iz Št. Jurija v Gorico
Drama OŠ Polica
2. del ...
Stvarnost se je v zadnjem mesecu že spet spremenila, seveda na slabše... Ministrstvo je podalo zahtevo, da pouk v učilnici, kjer visijo verski simboli, ne sme potekati. Župnik prav tako ne odstopa od svojih načel. Pogodba z župniščem se torej prekine in učenci morajo na cesto - toda kam? Ker so učitelji na Polici v prvi vrsti ljudje, so naredili še eno veliko dejanje: odstopili so svojih 15 kvadratnih metrov veliko zbornico, ki ima po novem funkcijo učilnice. Kako je to možno? K sreči ima en razred 6 učencev, za katere po normativu zadostuje že 12 m2. Kaj pa je z zbornico? Ni je več. Kje se učitelji pripravljajo in dobivajo pred poukom? Na hodniku. Kje odložijo svoj plašč, ko pridejo v šolo? Pustijo ga v avtu. Zares lepo! Pa se vrnimo k drugim dejstvom. Obstoječa šola je bila zgrajena pred 137 leti, iz česar sledi, da je poseljenost tega okoliša že tedaj opravičevala izvajanje izobraževalne dejavnosti v kraju samem. Ob upoštevanju podatkov o številu ljudi, ki so se priselili v kraj, se vsiljuje preprost sklep, da upravičenost šole v kraju ni nič manjša kot tedaj, celo nasprotno. Analogno velja tudi za sklep občinskega sveta iz leta 1995, ko je bila ugotovljena potreba po novi šoli, do danes pa se je ta potreba povečala sorazmerno s priseljevanjem. Potemtakem bi ne smelo biti vprašanje šola da ali ne, temveč kolikšna in kakšna, da bo zadostovala potrebam sedanjega oz. prihodnjega časa. Ne gre zanemariti dejstva, da zaradi neprimernosti objekta kar nekaj otrok iz teh krajev obiskuje šole v Grosupljem in Ljubljani. Ciljno število otrok, ki sodijo v šolski okoliš poliške šole, je torej višje od števila otrok, ki šolo dejansko obiskujejo.
Enako velja za problematiko predšolskega varstva oz. vzgoje, zaradi katere smo starši, ne zgolj na Polici in okoliških zaselkih, temveč tudi iz samega centra Grosupljega, primorani voziti otroke v vrtce v krajih našega službovanja, nekje na poti ali še slabše. Morda se občini izvajanje te politike stroškovno kratkoročno izide, vendar smo mnenja, da s takim pristopom celotna občina postaja spalno naselje brez lastne vsebine. Zato je v okviru načrtovanja nove šole smiselno vključiti tudi možnost izvajanja predšolskega varstva oz. vzgoje. Naslednji konkretni korak mora biti nakup izbranega zemljišča za gradnjo nove šole in vrtca.
Vsi, ki so pripadniki katerega koli družbeno socialnega okolja, se zavedajo, kako pomembna je šola za življenje nekega kraja.
Vsak človek v osnovi čuti, da mora pripadati nečemu ali nekomu, zato se združujejo ljudje s podobnimi interesi: ljudje, ki radi pojejo, se dobivajo v pevskem zboru, tisti, ki radi pomagajo, so pri gasilcih, starši osnovnošolcev se dobivajo ob prireditvah v šoli .... itd. Šola za kraj pomeni točko združitve. Tukaj nastajajo pomembne interakcije, komunikacija med otroki, ki so danes samo sošolci, čez desetletja pa bodo sokrajani, dobri prijatelji, nekateri predsedniki krajevne skupnosti ali celo župani, skratka sooblikovali bodo kulturo bivanja in življenja v kraju. Zato je ohranitev šole v kraju pomembna. Primeri iz sosednjih krajev kažejo, da tam, kjer šole ni, ni priseljevanja in obratno, tam kjer je, se kraj razvija in živi.
Medtem ko Republika Slovenija z ustanavljanjem pokrajin decentralizira javno upravo, se pravi, da centre odločanja in izvajanja javnih storitev prenaša bliže k uporabnikom, Občina Grosuplje razmišlja o prenosu že obstoječih centrov javnih dejavnosti, kar osnovna šola na Polici nedvomno je, v največji kraj občine ter tako siromaši družbeno življenje na obronkih. Karikirano povedano, če otroci ne bodo prostovoljni gasilci ali ministranti, ne bodo vedeli drug za drugega. Vkontekstdecentralizacijespadašeugotovitev, da je nesprejemljiv in diskriminatoren način razmišljanja občinske uprave, ki izvajanje občinskih projektov presoja na podlagi potencialnega števila glasov volivcev, ki bi jih tak projekt prinesel. Vsej ekspanziji našega kraja oz. vasi navkljub se projekt šole na Polici v tej luči ne more primerjati s projekti, kot so na primer krožišča v centru Grosupljega, pa čeprav tudi mi vemo, da so potrebna. V naslednjem, predvolilnem letu, bo ravno takih, hitro delujočih projektov, veliko. Šole ne želimo zato, ker smo se 'kapriciozno' odločili, da mora obveljati naša, ampak zato, ker vemo, kje se začnejo ustvarjati socialni odnosi in za pametne odnose potrebujemo primeren prostor. Ne želimo nič več kot samo normalne učne in delovne pogoje za otroke in učitelje. Otroci so več kot polovico svojega budnega časa v šoli, torej naj imajo temu primeren prostor.
Šoloobveznih otrok na Polici je več kot v podobnih novozgrajenih šolah v naši občini in demografski kazalci ter priseljevanje te številke samo še povečujejo. Zato ne sme biti vprašanja šola da ali ne, temveč kolikšna in kakšna, da bo zadostovala potrebam današnjega in prihodnjega časa.
Za člane IO za izgradnjo nove šole in vrtca na Polici: Andrej Bregar, Lara Romih
Na Miklavževo soboto, 5. 12. 2009, sta Krajevna skupnost Št. Jurij in Turistično društvo »Županova jama« Št. Jurij organizirala izlet v Gorico. Pot nas je vodila iz Št. Jurija naprej proti Grosupljemu in v Vipavsko dolino. V vasi Črniče smo imeli pri vinski kraljici Maji Cigoj dopoldanski prigrizek s kavo, čajem, domačimi dobrotami ter pokušino vina. V prijetnem ambientu Turistične kmetije Cigoj smo naredili tudi skupinsko fotografijo z vinsko kraljico.
Podnebne razmere v teh krajih omogočajo vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte, limon in celo oljk, kar smo med izletom, v lepem sončnem vremenu lahko tudi občudovali.
Vožnjo smo nadaljevali v Italijo, v kraj Štandrež, kjer smo v tovarni čokolade Gordol nakupili čokoladne in tudi druge izdelke. Po nakupu smo se vrnili v Slovenijo v vas Šempas, kjer so nam na Turistični kmetiji Rjavčevi postregli z okusnim domačim kosilom.
Po kosilu je sledila vožnja nazaj v Italijo, kjer smo si v Gorici ogledali Andrejev sejem, ki poteka po ulicah Gorice. Andrejev sejem ima v tem kraju že dolgoletno tradicijo, vsako leto ga obišče veliko obiskovalcev, tako iz Italije, kot tudi iz Slovenije. Na ulicah Gorice postavijo stojnice z raznovrstnimi izdelki, za otroke pripravijo zabaviščni park, uradno se začne veseli december.
V večernih urah smo se zbrali pri stavbi Palazzo del Governo, sledil je še povratek do Rožne doline ter vožnja nazaj v Št. Jurij.
Tanja Kadunc
dobrodelnost
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Tudi letos je Društvo Sožitje obiskal Božiček
Društvo Sožitje je v letošnjem letu praznovalo 10 let delovanja, že spomladi pa je na rednem občnem zboru mesto predsednice prevzela Barbara Škerlj, kije že doslej članom dobro poznana po njenih rednih in prostovoljskih dejavnostih. Dosedanja predsednica Nevenka Zrnec pa je ostala še naprej dejavna v društvu in pomaga z nasveti. Prireditev so pripravili v telovadnici podjetja PIL Inženiring v Brezju pri Grosupljem.
Veselo in prikupno prireditev so začeli otroci iz Vrtca Kekec Grosuplje s svojimi plesnimi, recitacijskimi in gledališkimi točkami, ki so navdušile tako otroke in mladostnike s posebnimi potrebami kot tudi vse ostale obiskovalce ali spremljevalce. Za nastop so jih pripravile njihove vzgojiteljice, ki so jim pomagale tudi pri samem nastopu. S programom so nadaljevali mladi in nekoliko manj mladi člani društva, ki so s svojimi mentorji in mentoricami zaplesali različne vrste plesov - od dunajskega valčka, češke polke, do ruskega kazačoka. Prav tako je tudi letos prireditev obiskala dr. Katja Vadnjal, ki je ob voščilih povedala nekaj aktualnosti v zvezi z delom na Zvezi društev Sožitje Slovenije in pohvalila dosedanje delo grosupeljskega društva ter jim zaželela, da bi ga uspešno opravljali tudi v bodoče. Povedala pa je še, da so kljub recesiji sredstva v državnem proračunu za delo zveze zagotovljena. Nato so otroci priklicali Božička, ki je prišel skupaj z angelčico in palčico. Angelčica je nato pokazala, da zelo dobro zna igrati na saksofon, palčica pa na violino. Obe sta zaigrali skladbe z božično motiviko.
Potem je božiček s svojima spremljevalkama podelil številna darila, ki so jih prejeli tudi člani iz bivalne enote v Višnji Gori. Program je tudi letos povezovala Katarina Drobnič, prav tako pa je za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Viharnik, ki je tudi letos na prireditvi igral zastonj.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
dobrodelnost
Gledališče pod mostom nastopilo za društvo Sožitje Grosuplje
Šmarje - Sap. V soboto, 28. novembra 2009, je Gledališče pod mostom PGD Velika Loka v dvorani šmarskega Družbenega doma uprizorilo komedijo v treh dejanjih Dva para se ženita. Prve vrste v dvorani so zapolnili člani društva Sožitje Grosuplje, pa tudi celoten izkupiček od prodanih vstopnic so loški kulturniki namenili društvu, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Janez Pintar
Slovenski pregovor sicer pravi, da je denar sveta vladar. Izjeme pa pravila potrjujejo - to pa so pred polno dvorano v Šmarju dokazali tudi letošnji dobitniki srebrnega priznanja Občine Grosuplje.
Sama komedija, ki se sicer na lahkoten način ukvarja z ženitvijo posestnikove hčere, pri tem pa pri ženinu poudarja prednost pridnih rok ter plemenitegasrca predmaterialnimbogastvom v obliki velikega grunta oz. udobnega mestnega življenja, je svoje nadaljevanje dobila v »četrtem dejanju« in zaključnim nagovorom predsednika Gledališča pod mostom PGD Velika Loka Staneta Zabukovca. Nosilec Zlatega ključa mesta Grosuplje za »najkulturnika« leta 2008 je namreč ob koncu predstave celoten izkupiček od prodanih vstopnic predal predsednici društva Sožitje Grosuplje Barbari Škerlj skupaj z donedavno predsednico Nevenko Zrnec. Ker se je tudi KS Šmarje - Sap odpovedala najemnini za dvorano, se je v kuverti nabralo 450 EUR. Ob zahvali nastopajočim, gledalcem in KS Šmarje - Sap je ga. Zrnec na kratko predstavila organiziranost društva Sožitje ter namen in cilje njegovega delovanja. To so: skrb za osebe
z motnjami v duševnem razvoju od rojstva do smrti, njihovo izobraževanje in osveščanje ter izobraževanje in skrb za njihove starše in člane družin. Dotaknila se je tudi društvenih aktivnosti in dejavnosti, ki so usmerjene v vse oblike združevanja in družabnega povezovanja.
Ko sem se ob tem zaključku oziral po dvorani,
sem kar z nekakšnim olajšanjem ugotavljal, da nisem edini, ki se mu je orosilo oko. Solze smeha, ki so bile posledica vragolij loških kulturnikov, so zamenjale solze ganjenosti. Člani Gledališča pod mostom PGD Velika Loka pa so ponovno dokazali, da imajo veliko srce ter samo potrdili, da je Srebrno priznanje Občine Grosuplje za leto 2009 pristalo v pravih rokah.
Poslovalnica Banke Koper v Grosupljem je vrata za stranke odprla pred letom dni. Ob slavnostni priložnosti so za socialno ogrožene osnovnošolske učence podarili denarni bon za topel obrok. Član uprave Banke Koper Dario Radešič je predsedniku območne enote Rdečega križa Grosuplje Francu Horvatu predal vrednostni bon v višini 1000 evrov. Ob tem je član uprave Radešič pojasnil, da je humanitarni del in doniranje najrazličnejšim pomoči potrebnim sestavni del filozofije Banke Koper že vrsto let. Rdeči križ Grosuplje je z akcijo za topel obrok osnovnošolcev začel pred časom, ko je denar namenil za osnovni šoli v Stični in Louisa Adamiča v Grosupljem. Tokrat pa bodo denar namenili za osnovnošolce v Brinju. Ravnateljica Osnovne šole Brinje Grosuplje Irena Kogovšek je bila z donacijo nadvse zadovoljna in pojasnila, da bodo z denarjem lahko plačali kosilo, od decembra do konca
šolskega leta, trem učencem predmetne stopnje (eno kosilo stane okoli 2 evra). Agencija Banke Koper je sicer v Grosupljem vrata za stranke odprla pred letom dni. Z delovanjem so v preteklem letu zadovoljni, želijo pa si več strank, je povedala vodja agencije Vera Kutnar, saj so še vedno v
porodnih mukah in ljudje premalo vedo za njihovo poslovalnico. Banka Koper sicer del sredstev nameni za dobrodelne namene in tako bodo še naprej sodelovali pri kulturnih in športnih prireditvah.
Helena Miklič
dobrodelnost
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Fotoreportaža z dobrodelne prireditve Hvälä Z roko v roki v Žalni 29. 11. 2009
vsem, ki ste obujali stare in tkali nove spomine na dobrodelni prireditvi Z ROKO V ROKI 2009.
Boglonaj vsem nastopajočim in vsem darujočim, zlasti članicam Društva podeželskih žena Sončnica, ki so nam postregle s čudovitimi domačimi dobrotami. Zbranih je bilo 610 EUR, ki jih bomo porabili za obdarovanje najstarejših, bolnih, invalidnih in ljudi s posebnimi potrebami v Krajevni skupnosti Žalna in za skromno pomoč najpotrebnejšim družinam.
Prijatelji RK Žalna
v
4"
i ciine&ty /
Prireditev so pripravili mladi iz žalske župnije, nastopili pa so otroci iz vrtca Pastirček in POŠ Žalna, harmonikar na diatonični harmoniki Marko Kastelec, baritonist Damjan Šeme in pevka Rebeka Šeme, dekliška vokalno-instrumentalna skupina Večja sreča in pomlajen s tremi mladimi pevci in eno pevko pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška.
i i


l"" t k
\

L l?

iL fcfc»
v R
-m* 'r
_
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
društva, klubi, zveze
23
Utrinki in vtisi s pohoda po poti kulturne dediščine Šmarje - Sap
Sobotno jutro, 21. novembra 2009, je bilo za vse nas - člane Turističnega društva Šmarje - Sap, ki smo ta datum določili za prvi organiziran pohod po Poti kulturne dediščine , zelo vznemirljivo. Sicer je že dan ali dva kazalo, da bo vreme stabilno, a v zraku je bilo še veliko vprašanj: se bo vse izšlo brez težav, bodo ljudje pot sprejeli, bomo lahko vse na enem mestu pogostili...? Ob 9.30 uri so se pred informacijsko tablo v središču Šmarja začeli zbirati pohodniki. Po tihem smo pričakovali okrog 70 udeležencev, prišlo jih je še enkrat toliko. Med njimi so bili pohodniki iz Ljubljane, Brezovice, Grosupljega, Turjaka, Dola pri Ljubljani, Dobrepolja, Kresnic, Luč, Celja in seveda veliko domačinov. Zares veličasten pogled in občutek, da smo na nek način vsi, v tistem trenutku zbrani, bili priča za nas Šmarčane »zgodovinskemu trenutku« - prvič bomo organizirano odšli po naši novi »Poti«. Že pred začetkom pohoda smo obiskovalce seznanili s kratkim opisom poti in vsebino informacijskih tabel na posameznih točkah. Vsak pohodnik je prejel zgibanko z opisom poti, na pot pa smo jih pospremili z željo, da svojo pozornost usmerijo ne samo na prikazano, temveč tudi na male, prevečkrat spregledane bisere naše preteklosti (detajli na starih hišah, kozolci, vaška jedra.). Ko sta se koloni pridružila še »furmana« Lado Žefran na svojem koleslju in v čudoviti starodobni pražnji opravi ter Jože Potokar z »zapravljivčkom« se je naš pohod resnično pričel.
Mimo cerkve Marijinega rojstva in protiturškega tabora »Turenčka« smo se odpravili proti Rimski cesti, kjer je bil naš prvi daljši postanek. Ogledali smo si pred kratkim obnovljeno kapelico Pri treh križih in cerkev sv. Križa z obnovljenim stolpom in zvonikom. Več o obeh objektih in o rimski cesti, ki je tekla tod mimo pa smo si lahko prebrali na še dveh informacijskih tablah, postavljenih na naši Poti. Pot smo nadaljevali mimo Malega in Velikega Vrha proti Farovškemu hribu, kjer je na prelepi razgledni točki postavljena četrta informacijska tabla in opisuje arheološke znamenitosti našega kraja. Tu smo si prvič »privezali dušo« s požirkom ali dvema, se dodobra razgledali po bližnjih in daljnih krajih ter po kratkem oddihu krenili proti Paradišču, kjer sta nas zakonca Pavle in Helena Štrubelj pričakala z domačimi dobrotami. V nadaljevanju poti proti Brvacam in peti tabli, ki opisuje geologijo Šmarja in okolice, pa se je naša kolona pričela trgati. Eni so pospešili tempo, drugi malo popuščali,
nekateri malce omagali. Slednjim sta priskočila na pomoč naša »fjakarja«. Tako smo malce z zamikom vsi prispeli na Sela, kjer je šesta informacijska tabla z opisom vasi in cerkvice sv. Mohorja in Fortunata. Na igrišču so nas pričakali prijazni člani Turističnega društva Sela in nam pripravili pravo presenečenje. Pričakovali smo čaj, naleteli pa na obloženo mizo sladkih dobrot, kadeče se kuhano vino in seveda čaj. Kratko druženje smo izkoristili tudi za izmenjavo mnenj o načrtih obeh društev v prihodnje. Medtem ko smo zadnji šele zapuščali prijetno urejeno vas, so se prve skupinice že bližale naselju Sap, kjer je na Trontljevem kozolcu sedma - etnološka tabla. Ob tem pa nas je proti cilju v središče Šmarja že vabila misel na golaž in počitek v gostilni Majolka. Tudi tu so poskrbeli za presenečenje. Ni nas čakal samo obljubljeni golaž, temveč še topel, doma pečeni kruh in pecivo. Nihče ni ostal lačen, zato smo se oddahnili. Na obrazih pohodnikov smo opazili
zadovoljstvo. Mnogi so obljubili, da se vrnejo.
Iz prvega pohoda smo se nekaj naučili, veliko stvari bomo v bodoče izboljšali prav s pomočjo pobud in pripomb, ki ste nam jih, dragi pohodniki, prišepnili med potjo. Zavedamo se tudi, da naše druženje ne bi bilo takšno, kot je bilo brez sodelovanja naših »fjakarjev«, članov TD Sela, družine Štrubelj in lastnice gostilne Majolka, ki je sprejela izziv in pripravila gostinsko ponudbo, primerno temu dogodku. Vsem se še enkrat prav iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč. Želimo, da »Pot« ne bi samevala. Hodite po njej, kar tako, za rekreacijo, ali pa z namenom, da bolje spoznate naš kraj. S seboj povabite prijatelje in znance, doživite to pot in širite o njej dober glas, ki seže naj v »deveto vas«!
Turistično društvo Šmarje - Sap Darja Štibernik in Mira Zaviršek Fotografiji: Brane Petrovič
24
društva, klubi, zveze
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Jesenovanje
grosupeljskih
tabornikov
Na prvi dan krompirjevih počitnic smo se taborniki Rodu Louis Adamič, kot že vrsto let, odpravili na jesenovanje, ki je letos potekalo na bližnjem Boštanju. Tja smo se navkljub dežju podali peš, nahrbtnike in ostalo opremo pa so za nami prijazno pripeljali starši in nekateri člani vodstva.
Po uri hoje smo prispeli do Boštanja in najprej smo se razporedili po sobah (ki so bile zelo lepo urejene, udobne in sploh super! J). Potem smo se zunaj igrali taborniške igrice, po okusnem kosilu pa je sledil počitek. Popoldne smo šli najprej na sprehod do gradu Boštanj, kjer je Eva povedala pravljico, po povratku in malici smo igrali družabne igre. Zvečer je bil na programu težko pričakovani »movie night«. Prvi dan jesenovanja smo se imeli zares super!
V	nedeljo nas je čakala orientacijska igra lov na lisico, kjer smo morali po kontrolnih točkah, na katerih so nas čakale taborniške naloge, najti pravo pot vse do cilja. Pot so označevale puščice, ki so bile spretno skrite na drevesih, v grmovju, v travi, listju, celo v krtinah se je našla kakšna. Odlično nam je šlo od rok (pa tudi nog) in vsi smo do cilja prišli pravočasno. Po kosilu obvezni počitek, nekaj družabnih iger in klepet. Popoldne smo v duhu noči čarovnic izrezovali buče, katere smo kasneje tudi ocenili in v njih prižgali svečke. Po večerji je bila na vrsti velika igra, kjer smo po skupinah iskali različna vprašanja in nanje seveda tudi ustrezno odgovorili.
V	ponedeljkovo jutro smo se zbudili polni energije, pripravljeni za zadnji dan jesenovanja. Dopoldan so potekale različne delavnice, kmalu pa smo začeli pripravljati tudi ognjišče, na katerem je zrasel velik ogenj. Tam smo skuhali odličen taborniški golaž in ga pozneje do zadnje kapljice pomazali skupaj s starši. Ti so si lahko ogledali tudi razstavo vseh izdelkov, ki so jih naši mladi kreativci izdelali v zadnjih dneh. S polnimi trebuhi in zadovoljnimi nasmeški smo se v pričakovanju novih dogodivščin odpravili proti domu.
Pia Hren in Eva Lipnik Taborniški rod Louis Adamič
Skavtsko srečanje klana in noviciata
Srečanja klana za nas niso samo obvezna srečanja, ki se jih moramo udeležiti, ampak so srečanja, zaradi katerih komaj čakamo soboto. Niso dolgočasna, ampak se nam vedno dogaja kaj novega. Letos smo prvič sami pripravili izhod za celoten steg. Pripravili smo postaje na poti, označili pot, poskrbeli za kosilo in zabavo. Uspelo nam je in ponosni smo nase. Letos srečanj še ni bilo veliko, večinoma pa so bila namenjena za pripravljanje izhoda, ki sem ga omenila, preverbo izhoda itd. Kdaj pa kdaj imamo tudi neformalna srečanja. Večkrat pa gremo po srečanju na kavo ali čaj, saj se preprosto radi družimo. Klan Pa take fore je novembra sprejel še 4 nove člane, in sicer tiste iz noviciata. Noviciat je nekakšen prehod v klan. V noviciatu so bili približno dva meseca in zdaj se nam je zazdelo, da so že dovolj zreli za naš klan. Sprejeli smo jih kar na našem skavtskem domu v Mali Stari vasi. Za sprejem pa smo jim pripravili torto. Da pa so tudi oni nekaj storili za nas, so pospravili prostor za nami. Na žalost sta bila na tem srečanju samo dva iz noviciata, vendar pa se že veselimo, da spoznamo še dve novi klanovki. Eva Travnik,
skavtinja stega Grosuplje 1
Redni volilni občni zbor Svetovnega slovenskega kongresa konference za Slovenijo - M. Trontelj izvoljen za podpredsednika
V	četrtek, 10. 12. 2009, je v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa potekal 10. redni občni zbor članov konference za Slovenijo. Minulo mandatno obdobje, ki ga je vodila mag. Simona Drenik, je bilo izjemno pestro in bogato s številnimi odmevnimi prireditvami.
Naloga kongresa je spodbujanje vrednot slovenstva, ohranjanje slovenskega jezika in kulture ter domoljubja. Kongres skrbi za povezovanje vseh Slovenk in Slovencev po svetu, zamejstvu in v matični državi. S svojo strokovno službo izvaja uresničevanje tega programa na različne načine. Tako organizira tradicionalne večere Izza kongresa, kjer gosti zanimive sogovornike od blizu in daleč. Izvaja galerijsko dejavnost, saj omogoča razstave za avtorje, ki so v tem prostoru poznani, ali pa tudi malo manj.
V	zadnjem mandatnem obdobju je daleč najbolj prepoznavno delovanje kongresa pri izvajanju tako imenovanih mednarodnih »konferenc«, posvečenih tematskim sklopom, kot so zdravstvo, arhitektura in gospodarstvo. Častno pokroviteljstvo nad temi dogodki običajno prevzame predsednik vlade ali države.
Volilni občni zbor je izvolil za predsednika dr. Boruta Koruna, ki je v predstavitvi napovedal nadaljevanje začetega dela in še večji poudarek na ohranjanju slovenstva, ki ga prinašajo izzivi velikih globalizacijskih sprememb v svetu.
Za mesto podpredsednika svetovnega slovenskega kongresa je kandidiral nekdanji občinski svetnik g. Matjaž Trontelj, ki je tudi prejel veliko število glasov in bil tako izvoljen za enega od treh podpredsednikov. To je priznanje za minulo delo in obenem zaupanje za nadaljevanje prizadevanj za slovenski narod, za utrditev slovenskih družin ter za dvig državljanske zavesti in sistematične vzgoje na vseh ravneh slovenske družbe.
Ob koncu občnega zbora so navzoči sprejeli izjavo slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa o predlogu k novemu družinskemu zakoniku. Z izjavo želi kongres ohraniti temeljno poslanstvo družine kot skupnost moža in žene ter otrok. Zato odločno nasprotuje poskusom razvrednotenja tega dejstva in podpira civilno družbo pri prizadevanju po umiku spornih sprememb družinskega zakonika.
M.T.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
društva, klubi, zveze
Otvoritev nove poslovne stavbe na Grosupljem
V ponedeljek, 23. novembra 2009 je bila slovesno predana v uporabo nova poslovna stavba na Taborski cesti 1, kjer so dobili svoje prostore Upravna enota, Geodetska pisarna ter kmetijska, gozdarska in veterinarska inšpekcija.
Slovesnosti so se udeležili gostje: državna sekretarka Ministrstva za javno upravo, gospa Tina Teržan, župana Občin Grosuplje, Ivančna Gorica, načelniki sosednjih in drugih Upravnih enot, predstavniki investitorja in izvajalcev ter številni občani.
Simbolni trak sta prerezali državna sekretarka in načelnica Upravne enote Grosuplje. V pozdravnem nagovoru je gospa Nevenka Gorec-načelnica UE Grosuplje, povdarila, da je vlada RS v letu 2001 sprejela sklep o prioritetnem reševanju prostorske problematike upravnih enot in v prvi prioritetni sklop uvrstila tudi UE Grosuplje. Občina Grosuplje je istega leta sprejela idejno zasnovo , da na sedanji lokaciji predvidi izgradnjo novega upravnega centra. Tako je bilo od leta 2001 do sredine leta 2005 s strani Ministrstva za javno upravo, Občine Grosuplje in Upravne enote Grosuplje vloženega veliko truda za pridobitev potrebne dokumentacije. Projekt je bil prekinjen zaradi prioritet povezanih s pridruževanjem Slovenije Evropski uniji in je ponovno zaživel v letu 2008 in bil končan v juliju 2009.
Župan Občine Grosuplje Janez Lesjakje bil nad novo pridobitvijo navdušen in je pripomnil, da je nova funkcionalna zgradba in prijazni uradniki namenjena zlasi občanom. Odprtje objekta so s kulturnim programom požlahtnili najmlajši glasbeniki iz OŠ Louis Adamič -pevski zbor Adamčki ter mladi instrumentalisti Glasbene šole Grosuplje-enota Ivančna Gorica. Posebej pa je vse razveselil naš znani tenorist Miloš Genorio, ki je zapel več pesmi ob spremljavi harmonikarja. Program je z izbranimi besedami povezoval g. Matej Šteh, uslužbenec Občine Ivančna Gorica.
Hodnike in čakalnice so s svojimi deli popestrili člani Univerze za tretje življensko obdobje Grosuplje: fotografi s fotografijami Grosuplja in likovna skupina s platni na temo JESEN.
Gostje in obiskovalci so si »umetnine»z zanimanjemogledali in bili navdušeni nad sodelovanjem delavcev UE s krajani. Načelnica gospa Nevenka Gorec je članom U3 podelila pismeno zahvalo, v kateri je povdarila, da so prostovoljci spoštovanja vredni ljudje.
Andreja Smolič. U3ŽO
Fotodelavnica, krožek pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, letošnje leto uspešno deluje že četrto leto. Vsak drugi petek se nas v računalniški sobi Mestne knjižnice Grosuplje zbere že kar preko dvajset. Saj je fotografiranje z digitalci že kar zahtevno. Namreč, toliko nastavitev, ki jih nudijo te male »elektronsko-optične« naprave, za odlično fotografijo pač rabijo poleg navodil tudi osnove »klasične in nove« fotografije. Imeli smo pa tudi že terenske vaje. Boštanjski grad je za to delo primerna »kulisa« za vse načine fotografiranja, od ugotavljanja širokokotnosti objektiva, do skupinskih in makro posnetkov. Kljub nekaj kapljicam dežja nam je uspelo narediti zastavljene vrste posnetkov z različnimi načini nastavitev.
V naslednjem srečanju bomo že v računalniški sobi posnetke obdelovali v »temnici«, t.j. na računalnikih, s programi za obdelavo fotografij. Seveda ob debati o izgledu in kvaliteti posnetega, z nasveti za nadaljnje fotografiranje.
Tradicionalna fotografska razstava, ki smo jo ob zaključku prejšnje sezone postavili v naši mestni knjižnici, pa je sedaj prestavljena na zidove nove upravne enote v Grosupljem. Ob uradnem odprtju stavbe so obiskovalci dela na razstavi zelo pohvalili. December je, zato vsem bralcem Odmevov v imenu članov fotodelavnice želim pred prihajajočim 2010. letom prijetne praznike in »po fotografsko«: DOBRO LUČ! Marjan Trobec
Grosupeljski upokojenci in "sveti" Martin
Grosupeljski upokojenci smo letos počastili dolenjskega »svetnika« Martina v Kostanjevici na Krki - lahko bi rekli kar v središču »njegove« vinorodne pokrajine. Kakor običajno smo najprej poskrbeli za kulturno »dušno pašo«. Obiskali smo samostan Pleterje in z ogledom kratkega filma spoznali zgodovino samostana in tudi deloma življenje v njem. Obiskali smo samostansko prodajalno spominkov in zdravilnih napitkov, ki jih izdelujejo po starih receptih, med drugim tudi znamenito »pletersko grenčico«, ki uspešno blaži vse vrste težav tudi današnjega časa. Pot nas je, že nekoliko nestrpne, da bi že stopili pred »obličje tistega«, ki bo iz mošta naredil vino, odpeljala v Kostanjevico na
Krki. V gostišču »Kostanjeviški hram« so nas lepo sprejeli in počastili s šilcem »kačje sline«, kar nam je dalo dodatne volje za čaščenje »svetega Martina«. Med obilnim kosilom in čašo cvička ter tudi pozneje do odhoda domov pa sta nam igrala dva vesela harmonikarja. Vrhunec je bil krst oziramo sprememba mošta v vino. Harmonikarja sta opravila krst po starih običajih in tudi primerno oblečena v škofovska oblačila. Ponudila pa sta nam pravkar spremenjen mošt v vino. Neverjetno, kako je iz grdega mošta v trenutku Martin naredil vin'. Ko smo se naplesali in se je dan že nagibal v večer, smo se odpravili proti Grosupljemu. DU Grosuplje
26
gasilci
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Plemenitost in človekoljubje napajata srca grosupeljskih prostovoljnih gasilcev
Življenje je niz vzponov in padcev. Je pester mozaik dejavnosti, s katerimi skuša človek oplemenititi svoje bivanje. Ena izmed teh srčnih dejavnosti, usmerjena k sočloveku, je tudi gasilstvo. In v Grosupljem je letos obeležilo že ioo-letno tradicijo. To visoko obletnico so grosupeljski gasilci praznovali v družbi predsednika države dr. Danila Turka. Prav tako so v zadnjem letu poskrbeli, da so svoje dobro izurjene vrste izpopolnili s podmladkom, kije na novo prerodil vse generacije grosupeljskih preganjalcev rdečega petelina. Saj je gasilstvo brez podmladka kot življenje brez majhnih radosti. Tudi če niso aktivno vpeti v društvo, najmlajši pomagajo napajati njegove korenine in se učiti srčnosti prostovoljstva. In tega imajo grosupeljski gasilci obilo. Ob letu osorej smo se pogovarjali s predsednikom PGD Grosuplje Iztokom Vrhovcem.
Barbara Pance
Občino Grosuplje in njenim županom Janezom Lesjakom, na drugi strani odlično sodelujemo tudi s Krajevno skupnostjo Grosuplje in njenim predsednikom Antonom Žitnikom, pa Civilno zaščito in njenim poveljnikom Nikom Mihičincem, podporo pa nam izkazuje tudi krovna organizacija Gasilska zveza Grosuplje s predsednikom Andrejem Bahovcem na čelu. To je še en dokaz, da želimo, zmoremo in hočemo sodelovati skupaj.
Letošnje leto je bilo za gasilstvo v Grosupljem prelomno. Grosupeljski prostovoljci ste obeležili stoletnico boja proti rdečemu petelinu in tudi sicer vvaši dejavnosti napravili dolg korak naprej. Na katere dosežke ste še posebej ponosni?
Prav gotovo sem v prvi vrsti ponosen na to, da sem mogel sodelovati pri pripravah in izvedbi 100-letnice prostovoljstva v Grosupljem. Naj tukaj omenim najprej naš nepozabni 100-letni občni zbor v februarju, nakup in prevzem novega gasilskega vozila GVM-1, ne smem pozabiti zavzetega dela uredniškega odbora za pripravo našega bogatega Zbornika, ki smo ga ob tej priložnosti izdali in nenazadnje priprave in izvedbe našega 100-letnega praznovanja v soboto, 13. junija. Posebej v čast pa si vsi člani štejemo tudi priznanje Krajevne skupnosti Grosuplje, ki nam je bilo podeljeno na letošnji Zlati jeseni. Tudi to je dokaz, da nas sokrajani opazijo in nas tudi na ta način nagradijo. Ponosen sem na vse na članice in člane, krajane in prijatelje našega društva, na organizacije, ki nam hočejo prisluhniti, in
osrednjega gasilskega društva. To je za mesto, kot je Grosuplje, več kot uspeh in kot predsednik sem ponosen na to, da se besede 100-letnice: prostovoljstvo, pomoč, zaupanje in sodelovanje, s katerimi smo naslovili naš 'Zbornik', uresničujejo.
Na katerih področjih ste uspeli narediti preboj, preseči želje in hotenja, ki ste si jih zadali?
Na začetku mandata februarja 2008 je bila moja največja želja, da bi gasilstvo v Grosupljem v svoji biti ohranili takšno, kakršnega smo podedovali. Tukaj mislim predvsem na svoje zgledne predhodnike, ki so skozi stoletje gradili to, s čimer danes upravlja
Leto se počasi izteka in tudi gasilci vtem času zaključijo bilanco dela. Kakšna je letos?
Letošnje leto je po eni strani zelo bogato, po drugi strani pa tudi zelo plodno. Zakaj? Letošnje leto si bomo članice in člani PGD Grosuplje zapomnili predvsem po dveh ključnih stvareh. 100-letnica, ki smo jo praznovali, je tisti prvi velik zalogaj in naš ponos, drugo ključno pa je prirast mladih. Naj povem, da se nam je v zadnjem letu pridružilo več kot 30 mladih deklet in fantov do 14-tega leta, kar je za naše društvo velik uspeh in napredek. Našo 100-letnico so prav zagotovo zaznamovali ti mladi, polni energije, z željo po znanju in predvsem so to naši zanamci, katerim bomo nekoč lahko brez skrbi prepustili krmilo
ta generacija. Predvsem so to moji neposredni predhodniki zadnjih 30 let, ki skupaj z nami, mlajšimi, korakajo po poti uspehov sedanjega časa. Razumevanje in pomoč sta odliki, kjer so bile moje želje resnično presežene. Druga stvar, ki bi jo rad poudaril, je naša usposobljena operativna enota, s katero smo na voljo ljudem v vsakem trenutku. Število operativnih članov, ki ob vsaki nesreči ali katastrofi žrtvujejo svoj čas in nenazadnje tudi svoje življenje, je preseglo številko 40. To so mladi izobraženi in fantje, na katere sem upravičeno ponosen in zaradi katerih se nam v kraju Grosuplje ni treba ničesar bati.
Katera pa so tista še manjkajoča poglavja vašega dela, ki jih boste podrobneje razčlenili v prihodnjem letu?
Veste, o manjkajočih poglavjih v prostovoljstvu je težko govoriti. Veliko je želja in potreb. V tem letu smo poleg vrste priprav na naše praznovanje začeli tudi z uresničevanjem Plana obnovitvenih del za obdobje 20082013. Po 30-letih je poleg vsega ostalega dela potrebno začeti tudi z raznimi adaptacijami. Tako smo februarja letos adaptirali pralnico oz. kuhinjo v spodnjih prostorih, v septembru smo pristopili k adaptaciji strehe upravnega dela stavbe, ki smo jo tudi uspešno zaključili, oktobra pa smo pričeli z adaptacijo pritličnih prostorov, ki pa se bo potegnila v leto 2010 in, upam, zaključila tudi z adaptacijo hodnika in glavnega vhoda. Tako da dela v našem društvu ne bo zmanjkalo. Na tem mestu moram izpostaviti tudi izredno dobro sodelovanje z
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
gasilci
27
na vse tiste, ki si želijo v kraju narediti nekaj dobrega. Sam ocenjujem letošnje leto res, kot pravite, prelomno in želim si doživeti tudi naslednjo prelomnico našega društva, ki bo kos tej, ki se je zgodila letos.
Ne moremo spregledati aktivnosti, ki se vsak dan zavlečejo tudi pozno v večer. Pred gasilskim domom in v njem je praktično vsak delovni dan v tednu vrvež mladine, malo starejših in tudi že dobro podkovanih članov. Ali le z vsakodnevnim urjenjem lahko še ohranjate korak z ostalimi društvi ali se v tem početju skriva tudi entuziazem posameznikov, ki so gasilstvu posvetili dobršen del svojega prostega časa? Skoraj vsak prostovoljni gasilec mora posvetiti določen del prostega časa organizaciji, še posebej, če želimo biti kot celota korak pred drugimi. Prav imate, naši mladi udarni člani namenijo mnogo svojih ur izobraževanju in seveda tedenskim akcijam -vajam, na katerih se usposabljajo za pomoč ob morebitni nesreči. Kot pravite, imamo veliko malo starejših dobro podkovanih članov, ki nam stojijo ob strani in na katere se lahko v vsakem trenutku zanesemo. Prav najmlajši so tisti, ki preko igre in slik spoznavajo gasilstvo, tisti mladi od 18.-63. leta pa se urijo na področjih take ali drugačne preventive, kjer vlečejo znanje in prakso za morebitno realno potrebno pomoč. Ne morem pa mimo naših tekmovalnih ekip, ki jih imamo kar nekaj. Tukaj je treba poudariti, da smo letos na tekmovanjih, kvizih in orientacijskih pohodih nastopili z veliko ekipami, kjer so izstopali predvsem mladinci in pionirji, to so naši sveži najmlajši člani, tukaj naj dodam še naše članice, ki so se na občinskem tekmovanju odlično odrezale s prvim mestom, ter ne morem mimo naših drugouvrščenih za pokal Gasilske zveze Slovenije - naših starejših gasilcev veteranov. Tudi na tem področju se odraža zavzetost naših članic in članov, prosti čas in nenazadnje tudi zdravo druženje in resnično medsebojno sodelovanje.
Okrepili ste se tudi kadrovsko in na vodilnih mestih pomladili članstvo. Delate to načrtno?
Res je. In prav je tako. Mladim je treba dati priložnost. Okrepitev mlajših se je zgodila že v prejšnjem mandatu, ko smo sprva pomladili poveljstvo. Predvsem pa smo se pomladili v tem mandatu, kajti izhajati je treba iz tega, da nihče ne more na položaju ostati za vedno in za vsakega je potrebno poiskati nadomestilo. In če je ta možnost odprta, zakaj ne. Res je tudi, da imam sam in tudi ostali mladi »funkcionarji«, kot ste jih poimenovali, nesebično podporo in pomoč izkušenih starejših sočlanov. Brez takega sodelovanja velikokrat pravim, da bi lahko društvo kar zaprli. Veste, tudi v tem se odraža veličina človeka, kako zna sprejemati mnenja in priporočila izkušenih mož.
V Grosupljem lahko vidimo, da vse generacije sodelujete z roko v roki, obenem pa tudi skrbite, da nobena generacija ni izvzeta iz vaše civilne družbe. Je zanimanje za prostovoljstvo tako razširjeno med ljudmi oziroma na kakšen način vam uspe navduševati mlade, da se vam priključijo?
Kot sem že omenil, nam res uspeva sodelovati z vsemi generacijami. Ni enostavno, je pa edini možen način obstati. Veliko naših članic in članov se udejstvuje tudi na drugih področjih družbenega življenja, kar kaže na to, da smo res pripadni temu kraju in občini, pa kljub temu se mi zdi, da se ljudje v kraju Grosuplje počasi drug od drugega oddaljujemo, zato bi morali moč na tem sodelovanju in povezovanju med civilno družbo še povečati. Veste, mladi se iščejo, kot smo se iskali mi. Veliko jih pride, pogleda in vidi. Dobršen del pa se jih med nami tudi najde. Zakaj? Natančnega odgovora ne morem dati. Zagotovo pa lahko rečem, da smo zdrava družba. Dobrodošel seveda vsak, ki vidi izziv v naši organizaciji, nič slabega se ne bo naučil.
Letošnje leto tudi sami zaključujete kot najvidnejši funkcionar gasilskega društva. Kako se razlikuje delo člana od funkcionarja?
Absolutno se delo razlikuje. Vendar razlik ni nikoli dobro preveč poudarjati. V gasilstvu smo vsi enaki, na področjih, kjer se zahteva »funkcionarja«, pa se mora le-ta odzvati in pokazati. Sem v drugem letu svojega predsedniškega mandata. Dela je veliko in prostega časa za kakšno drugo dejavnost skorajda ni, vendar začeto je treba dokončati. Vsako obdobje v življenju je lepo, tudi sam bom imel verjetno lepe spomine na skupno delo, hkrati pa se zavedam, da bo potrebno z nasveti tudi pomagati tistemu, ki bo za menoj odgovorno delo prevzel. In tukaj so na potezi vsi moji vrstniki in naši mladi. Priložnost jim bomo zagotovo dali.
Kot predstavnik mlajše generacije ste gasilstvo okrepili s svežimi idejami, prevetritvami in novim pogledom na gasilsko dejavnost. Ste pri tem naleteli na ovire ali so vaše zamisli sprejeli z odprtimi rokami?
28
gasilci
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Vsaka sprememba je dobrodošla in hkrati boleča. O kakšnih gromozanskih prevetritvah tukaj ne morem govoriti, so pa stvari urejene in postavljene tako, da se lahko v njih najde sleherni član društva. Ideje sem začel razvijati že v prejšnjem mandatu, ko sem deloval kot član upravnega odbora. In povedati moram, da skoraj nikoli nisem naletel na gluha ušesa. Tako da so moj koncept člani dobro poznali in o kakšnih posebnih ovirah tukaj ne morem govoriti. Govorim lahko le o tem, da pred nastopom funkcije nisem čutil take podpore, kot jo čutim sedaj, ko sem že skoraj na sredini mandata. In se spet vrnemo k že povedanemu. Ne gre brez ene in druge generacije. Samo skupaj smo lahko močni in taki želimo tudi ostati.
Katerih področij ste se kot predsednik najprej lotili?
V prvi vrsti je bilo potrebno postaviti prave ljudi na prava mesta, kar mislim, da nam je vsaj v veliki večini uspelo. Takoj za tem so se začele priprave na naš visok 100-letni jubilej. Vse se je odvijalo dokaj hitro, da smo lahko praznovali tako, kot smo. Lani smo skupaj z odborom za gospodarstvo in investicije tudi sprejeli Plan obnovitvenih del za obdobje 2008-2013, ki mu bomo v tem obdobju sledili, prav tako pa sledimo tudi Planu investicij in razvoja za obdobje 2007-2013, to so predvsem investicije na področju poveljstva. V lanskem letu smo intenzivno obiskovali naše osnove šole, kjer smo poskušali navdušiti naše najmlajše za gasilstvo in danes že lahko rečem, da nam je uspelo.
Kaj vam je ostalo kot prioriteta za prihodnje leto?
Sledili bomo že zastavljenim nalogam po Planu obnovitvenih del in Planu investicij. V prihodnjem letu pa tudi praznujemo, natančneje 25. oktobra, 30-letnico preselitve iz starega gasilskega doma v nov Gasilski center, kar bomo seveda primerno obeležili.
Ali se je nadejati, glede na razvitost gasilske dejavnosti v Grosupljem, da vaše društvo nekoč iz prostovoljnega preraste v profesionalno. Verjetno o tem vsaj potihem razmišljate?
Razmišljanja so res različna. Vendar je o tem v tem trenutku preuranjeno govoriti, saj z udarno ekipo, ki jo imamo, bolj ali manj obvladujemo vse situacije, ki nastanejo.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
gasilci
29
Ko sva se pred časom pogovarjala za naš občinski časopis, ste se nadejali, da boste pod svoje okrilje prevzeli nadzor nad avtocesto na dolenjskem kraku, in sicer v smislu pokrivanja prometnih nesreč. Ali je prišlo kaj dlje od pogovorov in pričakovanj?
Res je, da so pogovori v tej smeri stekli. Predvsem v smislu, da bi ob prometni nesreči skupaj z Gasilsko brigado Ljubljana obvestili tudi nas, vendar je zaenkrat stvar ostala le pri predlogu načrta alarmiranja Gasilske zveze Grosuplje.
Vaše delo je letos opazil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki se je osebno udeležil praznovanja stoletnice. Gre za izjemen poklon grosupeljskemu gasilstvu.
Tako je. Izredno sem ponosen na to, da sta se ob naši 100-letnici na naše povabilo odzvala predsednik države dr. Danilo Türk in predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. mag. Alojz Uran. To je bilo veliko dejanje državnega in cerkvenega organa, ne samo za gasilce temveč tudi za širšo dolenjsko okolico. Trud, ki je bil vložen v delo in priprave, je bil s tem zagotovo poplačan. Tukaj moram dodati še, da smo grosupeljski gasilci uspeli združiti najvidnejša predstavnika Republike Slovenije in s tem smo dokazali, da ni nič nemogoče. Celo nasprotno, vse se da, če se hoče. Naj ob tem s ponosom povem, da mi je predsednikovo najožje spremstvo ob koncu naše prireditve dejalo, da se čudijo njegovemu tako dobremu razpoloženju in da se toliko časa ni ustavil še na nobeni prireditvi. In tukaj ostanem brez besed ...
Kaj pa lahko rečeva nasploh o varnostni naših občanov? Vsako leto v občini izbruhne nekaj obsežnejših požarov, kar pa pomeni, da nevarnost ne počiva. Kako skrbite za osveščenost domačinov, smo občani pripravljeni tudi sami kaj narediti za lastno varnost ali se zgolj nadejamo vaše pomoči?
Obsežnejša požara v letošnjem letu sta bila v septembru in novembru. Eden na stanovanjski hiši in drugi v delavnici podjetja na Industrijski cesti. Drugače pa v letošnjem letu do tega trenutka beležimo že 47 intervencij, kar je rekordno število v 100 letih obstoja društva. Domačine poskušamo vseskozi osveščati, še posebej v mesecu požarne varnosti - oktobru, ko se gasilci večkrat pojavimo na javnih mestih in krajanom pokažemo svojo opremo in način delovanja ob večjih požarih ali nesrečah. Ob koncu leta pa naše krajane obiščemo tudi z že tradicionalnimi gasilskimi koledarji. Tudi ob takih obiskih je priložnost za kakšen pogovor na to temo.
Med pomembnejšimi dejavniki vsakega društva je tudi odzivni čas na klic na pomoč. Glede na to, da ste grosupeljski gasilci prostovoljci, koliko je potrebno, da se odzovete na požar?
V	zadnjih letih, ko imamo tako usposobljeno ekipo, naš odzivni čas zaenkrat ni daljši od nekaj minut.
Rakasta rana vseh gasilskih društev v občini in povsod po Sloveniji je denar. Kako ste uspešni pri pridobivanju sredstev in kateri projekti so vam zaradi pomanjkanja materialnih dobrin padli v vodo? Kako ste sicer zadovoljni s črpanjem sredstev? Denar je resnično rakasta rana gasilstva. Mislim, da bo tako tudi ostalo, vsaj v bližnji prihodnosti se kakšnih posebnih sprememb ni nadejati. Gasilci smo prostovoljci, to ljudje vedo in na tak način do njih tudi pristopamo. Pohvaliti se moram, da imamo podporo Občine Grosuplje in Gasilske zveze Grosuplje, pa tudi ljudje nas vsako leto, ko jih za praznike obiščemo, pričakajo z razumevanjem. Trudimo se po svojih najboljših močeh in želim si, da bi vsaj te deleže ohranili oziroma jih z leti povečevali.
V	občini deluje 18 prostovoljnih društev, največje pa je ravno vaše, grosupeljsko. Ali z ostalimi društvi delujete povezovalno? Kje se to najbolj pokaže?
Seveda. Kot osrednje društvo je to najmanj, kar lahko naredimo. Ostalim društvom želimo biti zgled, prav tako pa jim z veseljem vedno, ko nas zaprosijo, pomagamo na tistih področjih, na katerih jim lahko. Včasih organiziramo tudi kakšno skupno meddruštveno vajo, kjer jim predstavimo in pokažemo opremo, s katero razpolagamo, in prav tu se pokaže, da vsakega sprejemamo
in se želimo z njim poistovetiti. Naj omenim, da smo v letošnjem letu tudi podarili svoje moštveno vozilo sosednjemu društvu Malo Mlačevo. Tudi to je bila lepa gesta.
Kakšne pa so vaše osebne ambicije v gasilstvu, glede na mladost in na odskočno desko v predsedniških vrstah. Imate morda še kakšne smelejše načrte?
Načrti in želje so pri meni stalnica. Če bi bil človek brez načrtov, potem verjetno ne bi deloval na toliko področjih. O tem, kaj bo prinesel čas, seveda ne morem govoriti. Prav gotovo pa bom v prihodnje po nalogu predsednika Gasilske zveze Grosuplje Andreja Bahovca zastopal tudi interese Gasilske zveze Grosuplje. Za naloge, ki mi bodo zaupane na tem področju, se bom potrudil, da bodo opravljene v prid vseh osemnajstih prostovoljnih gasilskih društev. Drugače pa je moja največja ambicija v prihodnjem letu zaključiti magistrski študij, za katerega imam poleg vseh obveznosti kar malo premalo časa.
In kakšne so vaše želje občankam in občanom ob novem letu?
Najprej sem se jim dolžan v imenu vseh naših članic in članov iskreno zahvaliti za njihovo naklonjenost, pomoč, predvsem pa, da nas sprejemajo takšne, kot smo. Življenje je eno samo. Izkoristimo ga vsak na svojem področju, kajti vsak pri sebi smo najboljši in taki tudi ostanimo! Spoštovani prijatelji!
Velik dar je biti plemenit in velika plemenitost je darovati. To je bogastvo, ki je v nas, in nihče nam ga ne more vzeti!
Hvala za pogovor.
Barbara Pance
gasilci
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
mlad; w gmlec V
Leto 2009 v PGD Zagradec - delavno
1.	SLIKA ZGORAJ: Najboljša ekipa v Gasilski zvezi Grosuplje v gasilskem kvizu na občinski in regijski ravni so bili med mlajšimi pionirji iz PGD Zagradec - Simona, Lavra in Anže.
2.	SLIKA V SREDINI LEVO: Pleskanje notranjih prostorov starega dela gasilskega doma.
3.	SLIKA V SREDINI DESNO: Od srede avgusta do začetka oktobra je več popoldnevov in večerov trajalo 'štemanje' betona, kopanje zemlje, opaževanje, armiranje in betoniranje za učvrstitev temeljev na starem delu gasilskega doma.
4.	SLIKA LEVO SPODAJ: Tekmovalna desetina PGD Zagradec letos na občinskem gasilskem tekmovanju v Grosupljem.
5.	Prikazna vaja gašenja začetnih požarov za vaščane Lobčka in Zagradca na letošnjo Martinovo soboto.
Lansko leto smo tako, kot v drugih gasilskih društvih, tudi v PGD Zagradec pri Grosupljem na občnem zboru nekoliko zamenjali, predvsem pa pomladili vodstvo društva. Izvoljeni smo bili: za poveljnika Gregor Novljan, za tajnika Tomaž Zupančič, za blagajnika Katja Kastelic in za predsednika nadzornega odbora Samo Kadunc ter jaz (Matic Miklič) za predsednika. Ob prevzemu osnovnih funkcij je bila naša starost v povprečju le nekaj mesecev nad 20 let. Zaradi boljše povezave pa smo v upravni odbor imenovali vse ključne funkcionarje iz preteklega mandata.
Kljub začetnim težavam smo že lansko leto zaključili pozitivno, vendar pri tem bolj kot na finančni rezultat mislim na opravljeno delo in pripravljenost članov in članic. Primerna je bila tudi urejenost prostorov, orodja in opreme.
V letu 2009 smo nato že v januarju začeli s sanacijo in pleskanjem notranjih sten v starem delu gasilskega doma (dvorana in oder).
Marca smo imeli redni občni zbor. Aprila smo izvedli čistilno akcijo skupaj s KS Mlačevo. Maja smo soorganizirali z GZ Grosuplje orientacijski tek. Junija in julija smo pleskali okna in vrata. Ker so bila obnovitvena dela v začetku devetdesetihletnastarem delugasilskega doma samo delno opravljena (vzrokov za to je bilo več, a jih ne bi našteval), so se že v prejšnjem mandatu pokazale razpoke na zidovih. Zato smo morali načrtovano obnovo fasade letos prestaviti in se lotiti sanacije starih temeljev, ki smo jih pod strokovnim vodstvom podbetonirali v dolžini 12 m. Dela so trajala skoraj dva meseca približno vsak drugi dan
popoldne, včasih pa tudi precej pozno v noč ob soju luči in reflektorjev.
V	mesecu požarne varnosti smo sodelovali v treh meddruštvenih vajah z gasilci z Gatine, Velikega Mlačevega in Žalne. Po več letih nam je uspelo pripraviti desetino za občinsko gasilsko tekmovanje. Naši mladi pa se redno udeležujejo v več kategorijah različnih gasilskih tekmovanj. Ekipa mlajših pionirjev se je najbolje odrezala v GZ Grosuplje na gasilskem kvizu na Polici in nato tudi na regijski ravni.
V	novembru smo pripravili za vaščane Lobčka in Zagradca večerno-nočno prikazno vajo gašenja začetnih požarov, gašenje z štirimi vrstami gasilnikov in s hidranti. (Naj poudarim, da se bomo v prihodnje prav preventivnim gasilskim dejavnostim še veliko posvečali.) Po vaji pa smo vse prisotne pogostili in se pozno v noč poveselili v prijetnem druženju s pesmijo in glasbo domačih glasbenikov.
Naj se ob kocu leta zahvalim vsem članom in članicam, ki so sodelovali pri posameznih delih in akcijah, ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali z nasveti, materiali, storitvami ali tudi finančno. Še posebej pa se moram zahvaliti podjetjem Jerovšek N&A Co., GROGRAD d.o.o. in direktorju Alojzu Kastelicu, Mitji Gioahimu s.p., Slikopleskarstvu Boštjan Čepon s.p. in Gasilski zvezi Grosuplje. Matic Miklič, predsednik
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
gasilci
31
13. srečanje gasilk v Grosupljem
Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje, ki je letos praznovalo ioo-letnico delovanja društva, je prevzelo v svojo skrb tudi organizacijo 13. srečanja članic Gasilske zveze Grosuplje. Srečanje se je odvijalo v soboto, 28.
11. zvečer, udeležilo pa se gaje okoli 90 članic iz gasilskih društev, 1/ katerih so gasilke še posebej dejavne.
Jože Miklič
Uvodoma sta prisotne pozdravila Zala Kadunc kot predstavnica gasilk in tajnica ter predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. Predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovecje ob pozdravu posebej izpostavil, da zveza ta srečanja podpira predvsem zato, da spodbuja gasilke na njihovi gasilski poti, saj se v gasilstvo vključuje vedno več žensk, kjer je tudi njihovo delo tako kot povsod drugod, vedno bolj razumljeno kot komplementarno v gasilski celoti. Posebej se je zahvalil še grosupeljskim gasilkam, ki tudi za zvezo poskrbijo ob njenih prireditvah,
da nemoteno potekajo. Predsednica Komisije za delo s članicami pri Gasilski zvezi Grosuplje Majda Kastelic, članica PGD Polica, je podala poročilo o delu, ki so ga gasilke opravile v letošnjem delu. 0 poročilu bomo poročali v sklopu prihodnjega občnega zbora Gasilske zveze Grosuplje. Osrednja gostja srečanja pa je bila Gordana Njenjic, dipl. medicinska sestra - babica, podpredsednica Strokovnega združenja medicinskih sester in babic Slovenije (in do nedavnega predsednica tega združenja). Strokovno predavanje je bilo namenjeno
mamicam, vendar smo tudi vsi ostali prisotni z zanimanjem prisluhnili predavanju ob prosojnicah, kakšno je bilo delo babic nekoč, danes in kakšno naj bi bilo jutri. Naj pa k temu še zapišemo, daje prizadeven in dejaven član v PGD Grosuplje tudi njen sin Boris. Po skupinskem fotografiranju soorganizatorji poskrbeli tudi za predstavitev trenda izdelave adventnih venčkov, saj je srečanje potekalo na predvečer 1. adventne nedelje. Trende je strokovno predstavila cvetličarka in aranžerka Vilma Mlaker. Sledilo je veselo druženje s pogostitvijo.
www.center-ustne-higiene.si
ST
USTNA HIGIENA, ZOBOZDRAVSTVO, PARODONTOLOGIJA
ZOBNA KIRURGIJA, PROTETIKA


AC Novo Mesto
Parodontalno obolenje
Parodontalno obolenje, parodontitis, med ljudmi imenovano parodontoza, se prične, kot vnetje dlesni - gingivitis na predelu, kjer je le ta v stiku z zobmi. Dlesen se na vnetje odzove enako, kot vsa telesna tkiva, nabrekne, potrdi in zakrvavi. Slednje je tisto, kar najpogosteje opazimo pri umivanju zob. Večina ljudi krvavitev v ustni votlini ne jemlje dovolj resno. Navadno krvavitve ne spremlja bolečina, ne kake druge vzporedne težave. Temu posledično je bolnikov s prizadetostjo obzobnih tkiv vedno več, bolezen pa tudi hitro napreduje.

Na zobeh se ob robu dlesni kopičijo bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah. Bakterije s svojimi strupi in encimi povzor-čajo vnetje. Minerali v slini v kombinaciji z zobnimi oblogami tvorijo trde zobne obloge - zobni kamen, ki se lahko razširi tudi pod dlesni. Dlesni se umikajo od zoba in korenin, zobje postanejo majavi in izpadejo.
Ustni higienik ali zobozdravnik lahko, z mehanko odstranitvijo povzročitelja, odstranitvijo zobnih obtog, uspešno pozdravi gingivitis in začetno obliko parodontalnega
Obolenja medtem ko napredovane oblike zahtevajo nadaljnje zdravljenje pri specialistu parodontologu.
Kot preventivo priporočamo uporabo mehke zobne Ščetke, zobne ritke ter redne kontrolne preglede.
Ani ta G lobokar Sejdič, dipl. ustni higienik
KUPON


ZA BREZPLAČEN PARODONTOLOŠKI PI
Ob storitvi odstranjevanja zobnih oblog vam ob predložitvi izrezanega kupona, do 31.3.2010 nudimo brezplačen parodontološki pregled.
CENTER USTNE HIGIENE Cikava 38 A, Grosuplje info@center-ustne-hrgiene.sr www.center-ustne-higiene.si tel: 051 797 797 tel: 01 7865 424 fax: 01 7865 425
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
gasilke
40-let po osnovni šoli v Grosupljem



Bilo je nekega oktobrskega dne, ko sem pred Miladino čistilnico zagledal Irmo in jo pozdravil. Beseda je hitro nanesla na osnovnošolske dni in oba sva skoraj sočasno ugotavljala, da še nismo proslavili okrogle obletnice. - In prav ona je nato podžgala še Jožo in Olgo, da smo nato organizirali to srečanje v gostilni Lunca v Zagradcu.
Naša generacija ni prav znana po tem, da bi se srečevala prav pogosto. Do zdaj smo imeli srečanje vseh treh razredov skupaj samo pred 10. leti v nekdanjem Motelu Grosuplje. Morda se srečujemo tako poredko tudi zato, ker so nas od 5. do 8. razreda ves čas močno mešali med seboj. Le nekaj let pred tem so namreč ukinili osnovne šole na podeželju in jih »predelali« v štirirazrednice. Tako smo se vozači srečevali poleg Grosupeljčanov še z Kopanjčani, Poličani, Šentjurci (Podtaborčani), Škocjanci in Žalci. »Poti so nas nato vodile čez hribe in doline.« Zato sem ta večer vsaj jaz pričakoval z dobro mero radovednosti, koliko nas bo sploh prišlo skupaj. V petek, 4. decembra letos, se nas je zbralo 36 sošolcev iz treh paralelk, ki smo končali osnovno šolo v Grosupljem leta 1969. In res! Poleg klepeta vsak z vsakim smo
pripravili še vsak svojo krajšo predstavitev in izvedeli marsikaj drug o drugem. Med nami so kmetje, delavci, obrtniki, direktorji, zdravstveni delavci, pedagogi, vzgojitelji, poslovneži, zaposleni v javni upravi, tehnično podkovani, kulturniki, športniki ... že kar nekaj upokojenih ... samski, poročeni, ločeni, vdove ... stare mame in očetje ... reveži in bogataši. In celo dve »rekorderki«, ki imata 7 vnukov. Nekaj več kot polovica nas živi v grosupeljski občini, ostali pa po vsej Sloveniji. Bolj kot vse našteto pa je pomembno, da smo ohranili v sebi tistega otroka, mladeniča in mladenko, ki je sicer že pri svojih trinajstih, štirinajstih in petnajstih letih hrepenel po boljšem jutri, a smo po vseh preizkušnjah ohranili spoštovanje drug do drugega z vsemi različnostmi vred. Na srečo se na tem srečanju tudi nismo pogovarjali o politiki, saj je bilo veliko več in bolj pomembnih tem, ki smo jih »obdelovali« tistega prijetnega večera in še skoraj dve uri naslednjega dne. Nekaj malega pa smo spregovorili tudi o svojih učiteljih, ki so večinoma že pokojni. Zanimivo je to, da smo si bolj zapomnili tiste, ki so od nas zahtevali (vsaj takrat smo tako mislili) več kot one, ki so nas puščali bolj v »leru«.
In še imena vseh udeleženih na priloženi sliki spodaj (pri dekletih so samo dekliški priimki):
1.	vrsta - Ivanka Škrjanc, Tomaž Trček, Irma Antončič, Franc Pečnik, Branka Gašperin, Štefka Novak in Zakrajšek Stanka,
2.	vrsta - Karla Rus, Jožica Ogrinc, Zdenka Šporar, Jožica Lunder, Albina Bavdek, Milan Praprotnik, Danica Zupančič in Jože Miklič,
3.	vrsta - Bogdan Brus, Ivo Marinč, Franc Potokar, Darko Mikuž, Marjan Elikan, Jožica Bradač, Alenka Adamič, Anica Sivec, Zdravko Rus in Jožica Mehle,
4.	vrsta - Tone Okorn, Drago Mencin, Anica Jamnik, Iztok Gruden, Olga Kastelic, Marica Ferjan, Anica Bučar, Jožica Zabukovec, Dušan Adamič, Vida Duša in Predalič Dobruša.
Z nami v duhu pa je bilo tudi že 5 pokojnih sošolcev in sošolk, katerim smo namenili nekaj tihih trenutkov na začetku našega srečanja. To so Martin Drobnič, Vera Pajk, Jože Skušek in Albina Škrjanc. V prihodnje smo se dogovorili, da bodo naša srečanja bolj pogosta in zato prav lepo povabimo že zdaj še ostalo »manjkajočo polovico«, da se nam zanesljivo pridruži. To pot smo vas pogrešali. Jože Miklič

krajinski park
polje
ifjh

Kaj se bo dogajalo na Radenskem polju v letu 2010
V letu 2010, ko bomo ie imeli novo nastali Krajinski park Radensko polje, se bodo aktivnosti, povezane s to vsebino, odvijale naprej.
Praksa iz drugih zavarovanih območij pravi, da se z ustanovitvijo še ne prične takoj upravljanje parka. Od ustanovitve parka pa do podelitve koncesije za upravljanje s parkom bo, tako tudi na primeru Radenskega polja, moralo preteči nekaj časa. Predvideva se, da bi upravljavec parka lahko začel s svojim delom konec leta 2010.
Ne glede na to dejstvo pa se bodo na Radenskem polju tudi celo drugo leto odvijale številne naravovarstvene aktivnosti ter aktivnosti povezane z izobraževanjem in ozaveščanjem, tako mladih kot odraslih.
V	zgodnjem spomladanskem času (konec februarja, začetek marca 2010), ko se bo temperatura povzpela nad 4 stopinje Celzija in se bo povišala zračna vlaga, se bo nadaljevala akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«, kjer bomo pred povozom reševali dvoživke, ki prečkajo cesto Veliko Mlačevo-Račna. Za to bomo potrebovali številne prostovoljce, tako za postavljanje ograje za dvoživke, kot tudi za vsakodnevni prenos dvoživk. Vse zainteresirane, ki bi radi pomagali pri tej akciji, naprošamo, da pustite telefonsko Številko in vaš e-poštni naslov na telefonski številki 040 655 796 ali na info@radenskopolje.si. Ko bo čas za akcijo, vas pokličemo.
V	počastitev mednarodnega Dneva Zemlje bomo, v sodelovanju z drugimi društvi in krajevnimi skupnostmi na Radenskem polju, tako kot že nekaj let doslej organizirali, veliko čistilno akcijo Radenskega polja. Kljub nenehnemu ozaveščanju namreč opažamo, da so takšne akcije še vedno potrebne, saj vsako leto poberemo precej zabojnikov raznovrstnih odpadkov, ki kazijo ne le izgled Radenskega polja, pač pa tudi onesnažujejo podtalnico in uničujejo naravo tega območja.
V spomladanskem času 2010 bodo organizirana izobraževanja na temo obrezovanja sadnega drevja, pletenja košar in zeliščarstva.
Potekala bosta dva organizirana pohoda po Radenskem polju. 22. maja 2010 bo potekal Spomladanski pohod. 6. novembra 2010 pa še Jesenski pohod po Radenskem polju.
Skozi celo leto bodo organizirana različna predavanja o tematiki, ki se tiče različnih vsebin povezanih z Radenskim poljem. O predavanjih boste vnaprej obveščeni v Grosupeljskih odmevih, po radiu Zeleni Val in preko spletne strani www. radenskopolje.si.
Konec leta 2010 bomo ponovno pripravili Koledar Radenskega polja 2011, ki ga bomo brezplačno delili vsem gospodinjstvom na Radenskem polju.
Skozi vse leto pa bomo na voljo tudi različnim učencem, dijakom in študentom, ki vsako leto obiščejo Radensko polje in želijo izvedeti več o njegovih naravnih pojavih in posebnem rastlinstvu in živalstvu tega območja.
Za vse zainteresirane, ki bi želeli izvedeti kaj več glede zgoraj omenjenih aktivnosti, bomo na voljo na telefonski številki 040 655 796 (Lara Kastelic), Če boste želeli izvedeti kaj več glede samega upravljanja s parkom in usmeritvah in določbah, ki se vežejo na akt o zavarovanju Krajinskega parka Radensko polje, pa pokličite na telefonsko številko Ministrstva za okolje in prostor (tel.: 01 478 74 80).
Mag, Tina Mikuš
o o "d
a
S
o
CQ
S
S o
C
3
,sx
C
Si.
o
S


Če imate kakršnokoli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o., Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so v ponedeljek in petek od 8:00 - 10:00, Telefon: 040 655 796 (Lara Kastelic) Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-pošta: info@radenskopolje.si, info@grajski-vrt.si spletni naslov: www.radenskopolje,si in www.grajski-vrt,si
fr
krajinski park
polje
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
ü
CD
o "d
"i?
a #
o
CQ
S
S o
H-J
C Ö a
c
o
S

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah Kopenhagen (od 7. - 18. decembra 2009)
Svetovni voditelji odločali kako bodo reševali problem podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih. Kaj pa lahko naredimo sami?
Narava, ki nas obkroža, je naš vir življenja. Tega so se naši dedi in pradedi še zelo dobro zavedali. Naravno okolje (čisti zrak, voda, zdrava prst, zdravo pridelana hrana itd.) kljub temu. da je neprecenljivo, velja v današnjem svetu za samoumevno in postaja, ravno zaradi našega odnosa, vse bolj krhko in ranljivo. Zato je pomembno, da se vprašamo kako se lahko z izzivom podnebnih sprememb spopademo kot posamezniki. Spremembe se morajo začeti najprej znotraj nas samih, v spremembi naših vsakdanjih navad. Vemo, da je navada železna srajca, zato je sprejemanje takšnih odločitev vse prej kot lahko. Zato je pomembno, da začnemo z majhnimi koraki. Namesto, da se sprehajamo celo zimo po stanovanju v kratkih rokavih, znižajmo termostat ter s tem prihranimo na porabi denarja za ogrevanje ter izpustu toplogrednih plinov. Če želimo še naprej piti čisto vodo, omejimo porabo čistil in ostalih kemičnih sredstev.
Ne glede na povedano, da vsak posameznik šteje, pa je bistveno, da se začne vse več ljudi zavedati problema onesnaževanja in se aktivno vključi v skupen boj proti podnebnim spremembam. V Sloveniji kritična masa ljudi, ki bi spodbudila drugačno delovanje države v odnosu do podnebnih sprememb in siceršnjega mačehovskega odnosa od naravnega okolja, še zdaleč ni dosežena.
Problem najbrž tiči tudi v tem, da je današnja družba vajena velikega ugodja in mnogih potrošniških dobrin in razvad katerim bi se stežka odpovedala. Vendar, če pomislimo, da se spopadamo vsako leto s hujšimi naravnimi katastrofami, pojavljajo se vedno nove in nove bolezni (ptičja, prašičja gripa, bolezni norih krav), ki so posledica našega potrošniškega načina življenja, potem si ne bi smeli več zatiskati oči.
V novem letu, ki prihaja bi lahko zato sprejeli tudi nekaj odločitev, ki bodo pomagale rešiti Zemljo in omogočile prihodnost našim otrokom. Možnosti, za kaj se odločimo, da dodamo kamenček v mozaik k boljši prihodnost, je veliko. Potrebna je le odločitev in trdna volja.
Lara Kastelic
krajinski park
denskopolje
vošči vsem vesel Božič in srečno novo leto 2010
&	1	
	| Mjj Ji 1	mi
\		
	tnVOKvi ■C/? y .\vv\ai K^lrMI pig v^n	
KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU
•16. december 2009
Potekala je 4. seja Sveta za Radensko polje.
Člani omenjenega Sveta so bili s strani občine in ministrstva in koordinatorja ustanavljanja parka seznanjeni z predlogom o zavarovanju Krajinskega parka Radensko polje ter si ogledali stališča do pripomb, ki so bila podana na pripombe na osnutek akta o zavarovanju Krajinskega parka Radensko polje.
*	Sredina decembra 2009
Koledar Radenskega polja 2010 — Rastlinstvo Radenskega polja Kot že dve leti zapovrstjo, se bodo tudi letošnje leto, v drugi polovici decembra, delili koledarji Radenskega polja. Letošnja tematika koledarja je »Rastlinski svet Radenskega polja«. Fotografije in njim pripadajoči tekst sta prispevala velika poznavalca Radenskega polja, biolog gospod Stane Peterlin in dr. Luka Pintar, ki že vrsto let spremljata in fotografirata Radensko polje. Za njun prispevek se jima iskreno zahvaljujemo.
Vsako gospodinjstvo, ki živi na območju Radenskega polja, bo dobilo po en izvod omenjenega koledarja na dom. Vse informacije o razdeljevanju dobite na tel. štev. 040 655 796 (Lara Kastelic) ali na info@radenskopolje.si.
•	23. december 2009
Občinski svet občine Grosuplje bo obravnaval predlog o zavarovanju Krajinskega parka Radensko polje.
čPafača Sprostitve
- A KOZMETIČNI SALON
PON-TOR: 13 -20h SRE - PET: 9-20h
nahajamo se v stavbi za
LEKARNO v
IvanCn! Gorici
051 627427 ali 01/7869257
AKCIJA 18.01.-22.01.2010
KLASIČNA MASAŽA HRBTA
(30 min)
15€
www.paIaca-sprostitve.si, e-mail: salon@palaca.si
Pred nami so torej najlepši dnevi leta, ko se vse umirja in se naše misli vračajo k našim najdražjim. Ob tej priliki želimo vsem krajankam in krajanom
KS Št. Jurij zares doživeto praznovanje božičnih praznikov in vse dobro v prihajajočem ^^
Stranka N.Si vošči vsem članom stranke, simpatizerjem in občanom obilo topline ter notranjega miru v prihajajočih praznikih.
Novo leto naj bo napolnjeno z
zdravjem, uspehi in srečo.
OBČINSKI ODBOR GROSUPLJE
mizarstvo.javornik@siol.net __+386 (0)41 788 531
Naj skrivnost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj pozitivne misli svetlijo ju^o kot zarja, naj sreča šepeta neizpeto ji melodijo o prijateljstvu. Ml
Vsem občanom, «i donatorjem,	$ y 4
prostovoljcem in	i >
krvodajalcem se f ? i v" A zahvaljujemo za * j / i z't mnoga dobra * ¿1 \ i"' dejanja v	; V * v,
iztekajočem se } ^ * ' letu ter voščimo * ' ^ | « vesele božične prizme * in srečno novo leiW^<Jio! J
OBMOČNO Z DRUŽENJE * RDEČEGA KRiŽA GRČSJJPLft
AKTUALNO O ŠPAII DOLINI IN LOČEVANJU ODPADKOV
V naslednjih mesecih bodo potekale intenzivne aktivnosti okoli iskanja rešitev odlaganja odpadkov. Za nami je namreč 15. julij, dan, ko je veliki večini slovenskih odlagališč potekla veljavnost oko-Ijevarstvenih dovoljenj. Tudi Centru za ravnanje z odpadki Spaja dolina. Kako naprej in predvsem kje, so vprašanja, s katerimi si belimo glave izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki, lokalne skupnosti, resorna ministrstva in celo Vlada Republike Slovenije. Odpadki pa nastajajo in bodo nastajali tudi v prihodnje. Nobenega dvoma ni, da bomo do pridobitve predpisanih objektov za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO), nepredelane odpadke še naprej odlagali na odlagališču v Špaji dolini. To nam omogočajo sodobna izvedba odlagalnega polja, okoljska varnost in nezapolnjene zmogljivosti. Kljub temu so aktivnosti prilagoditve predpisom po zmanjšanju količin odlaganja bi-orazgradljivih odpadkov v polnem teku. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je uveljavilo spremembe Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, s katerimi je omogočilo legalnost obratovanja tistih odlagališč, ki so v postopku prilagoditve pridobili okolje-varstveno dovoljenje za obratovanje do 15. 7. 2009, oziroma so v »Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov« (OP BIOO), opredeljeni kot centri I ali II reda, ki bodo obratovali tudi v prihodnje. Ker med slednje sodi tudi odlagališče v Špaji dolini, je velika veijetnost, da bo dovoljenje pridobljeno. Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja je že nekaj mesecev vložena na Agenciji Republike Slovenije za okolje. OP BIOO, ki je bil s sklepom vlade 22. 4. 2004 sprejet in izdelan za obdobje štirih let, to je do konca leta 2008, in noveliran 27. 3. 2008 za obdobje do leta 2012, določa, da se zaradi zapolnjenosti ali neizpolnjevanja tehničnih ali drugih zahtev ali zaradi vključevanja v regijski koncept ravnanja z odpadki do konca leta 2008 zapre 9 delujočih odlagališč. Najkasneje do 15. 7. 2009 se zaradi poteka veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), zapolnjenosti zmogljivosti odlagališča, umeščenosti na kraško zemljišče aU zaradi neekonomičnega poslovanjazapre še naslednjih 21-ih delujočih odlagališč. Tako naj bi po 16. 7. 2009 v okviru regijskega koncepta ravnanja z odpadki obratovalo le
10 regijskih centrov prvega reda in 5 centrov drugega reda. Po OP BIOO je odlagališče v Špaji dolini opredeljeno kot regijski center II. reda s prispevnim območjem 65.000 prebivalcev za območje ožje jugozahodne regije, kamor poleg lastnic občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje sodijo tudi občine pristopnice Kostel, Kočevje, Loški potok, Ribnica in Sodražica. Odlagališči Mala Gora v občini Ribnica in Mo-zelj v občini Kočevje sta po 15.7.2009 opredeljeni za prenehanje obratovanja in zaprtje po predpisanem postopku. Posebna pozornost je v operativnem planu namenjena objektom za odlaganje odpadkov in objektom za obdelavo odpadkov pred odlaganjem na odlagališče. Oba sklopa sodita med tako imenovane objekte, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega in morata zato pridobiti okoljevarstveni dovoljenji po mednarodni IPPC direktivi. Na CERO Spaja dolina od leta 2001 obratuje odlagališče za nenevarne odpadke trenutne zmogljivosti 293.000 m3 in končne zmogljivosti 721.000 m3. Trenutna zapolnjenost znaša 91.600 m3, in predstavlja dobrih 12% zapolnjenosti končnega stanja. Odlagališče je opremljeno z vsemi predpisanimi objekti, manjkata le naprava za predčiščenje izcednih vod in kanalizacijski cevovod do Grosupljega , kjer naj bi se na čistilni napravi Grosuplje te vode tudi dokončno očistile. Center bi za popolnoma samostojno izvajanje vseh predpisanih opravil potreboval napravo za mehansko in biološko obdelavo odpadkov ter novi zbirni center. Slednjega nameravamo v prihodnjem letu izvesti, MBO pa je zaradi izjemno drage cene izpadel iz finan-
ciranja v Špaji dolini, zato je po videnju Ministrstva za okolje in prostor umeščen v Trebnje, kjer se predvideva predelava za okoli 160.000 prebivalcev. Na prebiralnici ločeno zbranih frakcij se izvaja prebiranje in sortiranje osmih frakcij za vrnitev surovinskega potenciala v proizvodne procese. Prebiranje izvaja strateški partner GOR d.o.o., ki na prebiralnici proti plačilu najemnine trži preostale proste zmogljivosti. Kompostarna zagotavlja predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompost za nadaljnjo uporabo omejene rabe. Dejavnost izvaja strateški partner ROKS, ki tako kot podjetje GOR proti plačilu najemnine trži preostale proste zmogljivosti. Ker po 15.7.2009 ni več dovoljeno na odlagališču odlagati blata iz čistilnih naprav, se dogovarjamo o kompostiranju le tega na kompostar-ni. V tem primeru bo potrebno kompostarno pokriti. Na CERO Spaja dolina obratuje obrat za obdelavo zdravniških infektivnih odpadkov, ki zagotavlja termično obdelavo sanitetnega materiala v autoklavu. Vsi predelani in obdelani ter tudi prebrani odpadki, ki niso pripeljani iz območja naših treh občin, se odvažajo na druga odlagališča - največ na odlagališče Baije v Ljubljano. Dejavnost izvaja podjetje AICO - EKO, ki za najem/ prostora in opravljanje storitve odvoza predelanih odpadkov na odlagališče v Ljubljano upravljavcu plačuje najemnino in stroške odvoza. S temi najemninami in strateškimi povezavami se
ločeno zbiranje
odpadkov
javno komunalno podjetje giosupije
38
posredno letno ustvari preko 240.000 EUR prihodkov, ki predvsem gospodinjstvom blažijo finančne obremenitve in jim neposredno znižujejo višino položnice.
V zbirnem centru se zagotovlja sprejem, skladiščenje in predaja odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih gum, in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Po sprejetih Uredbah bo potrebno v prihodnje zagotavljati tudi zbirni center za odpadna zdravila, odpadne baterije in akumulatorje, odpadne sveče ter organske od. padke iz gospodinjstev. Temu primerno bo potrebno zgraditi tudi zbirni center za ločeno zbrane'in pripeljane frakcije od posameznih uporabnikov. 0 obratovanje odlagališče CERO Spaja dolina so razpravljali in se odločali vsi trije domači občinski sveti. Po tehtni in konstruktivni obravnavi so sprejeli sklepe, da lahko CERO Špaja dolina tudi v prihodnje obratuje kot regijski center II. reda za 65.000 prebivalcev z omejitvijo količin letno odloženih odpadkov in z zavezo do prizadetih sredin glede zagotavljanja ukrepov za varovanje okolja in zagotavljanje sprejemljivosti bivalnih razmer. Glede namestitve objektov in naprav za obdelavo odpadkov { MB0 ) pred odlaganjem na CERO Špaja dolina so občinski sveti sprejeli sklep, da se iščejo rešitve tako v smeri lastnih objektov kot tudi o uporabi teh objektov v bližnji okolici.
Ker so ti objekti investicijsko izjemno zahtevi, je bilo izoblikovano stališče, da je umestitev na CERO Špaja dolina pogojeno s pridobitvijo sredstev evropske skupnosti. Tik pred podpisom pogodbe o regijskem centru CERO Špaja dolina nas je MOP obvestilo, daje možno pridobiti in koristiti sredstva evropske skupnosti le za objekte MBO, ki zagotavljajo obdelavo odpadkov za najmanj 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi v tem primeru morali na objekte MBO v Špaji dolini sprejeti odpadke širše JZ regije od približno 160.000 prebivalcev. V izboru za objekte MBO sta bila Regijski center II. reda Špaja dolina in Regijski center L reda Globoko v Trebnjem. Ker je število prebivalcev za MBO za skoraj 3 x preseglo dogovorjeno število prebivalcev za odlaganje na odlagališču Špaja dolina, ob dejstvu znatne povečane logistike in obremenitve krajevnih in občinskih cest, je bila dana v postopek možnost izgradnje MBO obrata v Trebnjem. Ob tem je MOP predlagalo, da se CERO Špaja dolina in CERO Globoko v Trebnjem združita v enoten center. Tako bi se obdelava odpadkov pred odlaganjem izvajala izključno v Trebnjem, obdelane ostanke odpadkov iz območja ožje jugozahodne regije iz OP BIOO * mase pobranih odpadkov je potrebno v (približno 65.000 prebivalcev) pa bi nadaljnjo predelavo in snovno uporabo odlagali v Špaji dolini. Količina odlože- izločiti 50 % odpadkov. Preostanek ko-nih odpadkov bi se zaradi predelave in munalnih odpadkov je potrebno pred boljšega ločevanja kljub povečanju pri- odlaganjem obdelati do stopnje, davse-spevnega območja prepolovila. Z nave- buje ostanek po MBO, ki se odloži, le 5 denim bi zagotovili koriščenje sredstev % skupnega organskega ogljika (TOC) evropske skupnosti za vse investicije, in kurilna vrednost ne presega 6000 kJ/ ki so za nadaljnje obratovanje odlagali- kg suhe snovi odloženih odpadkov, šča v Špaji dolini nujno potrebne. Obči- Predvideva se, da se od teh preostalih na Trebnje je bila imenovana za nosilko 50 %na odlagališče odloži od 20 do 30 projekta, z nalogo priprave projektne %, preostanek se kot lahka RDF frakcija dokumentacije in podpisa pogodbe o uporabi za energetsko izrabo, odvoji se sodelovanju v regijskem centru Globo- tudi plin (ogljikov dioksid in metan) ter ko - Trebnje. Zaradi popolne ignorance izcedno vodo. do predlogov občin Grosuplje, Ivančna Za dosego takih ciljev bo potrebno v Gorica in Dobrepolje po usklajevanju in prihodnje veliko več pozornosti name-dopolrtitvi predloženega osnutka po- niti pospešenemu uvajanju ločenega godbe, se je nosilka projekta odločila, zbiranja papirja, odpadne embalaže, da jih iz nadaljnjih postopkov izloči, stekla, ter organskih oziroma kuhinj-Ob tem je osnovni osnutek spremeni- skih organskih odpadkov. V ta namen la in vanj vnesla vse zahteve, ki so jih bo potrebno v vodilnih naseljih zatjoto-hotele uveljaviti naše tri občine, pred- viti zgoščeno mrežo ekoloških otokov, vsem zahteve po nižji ceni odlaganja za v odročnejših krajih pa izvesti odvzem občine lastnice odlagališča, glasovalne ločenih frakcij po sistemu ekoloških pravice vezane na število prebivalcev otokov oziroma posebnih zasebnih ter uveljavitvi dosedanjih vlaganj pri posod za odpadno embalažo. Na vseh konceptu lastniške strukture. Zaradi območjih se bo zmanjšala pogostost takšnega sprenevedanja in samovolje pogodbe niso podpisale tudi občine notranjske regije, tako da je postalo Trebnje center II reda s 55000 prebivalci. Veijetno bo zaradi novega statusa ob evropska sredstva, kar ni dobro in
ne daje upanja po skorajšnji razrešitvi problematike odlaganja odpadkov širše jugozahodne regije. Kako naprej, bo potrebno opredeliti v naslednjih dneh. Vsekakor bo moralo kaj o tej zgodbi povedati tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki seje ob zadnjih dogodkih zaprlo v molk. Izvedeli smo le, da se pripravlja sprememba Zakona o varstvu okolja, ki bi prinesla uveljavitev državne službe pri ravnanju z odpadki. In tudi to, da državi primanjkuje sredstev za okoljske investicije.
Poseben poudarek se pri vsej tej smetar-ski zgodbi namenja ločenemu zbiranju odpadkov. Osnovno izhodišče EU je: iz
ločeno
zbiranje
odpadkov
in kanalizacije od Špaje doline do Grosupljega.
Obratovanje CERO Spaja dolina je vseskozi podvrženo ukrepom in prilagajanju novo sprejeti zakonodaji. Prav okoljevarstveno dovoljenje, ki se pridobiva, pogojuje izvajanje vseh predpisanih ukrepov.
Ravnanje z odpadki je zahtevno in odgovorno delo. Vseskozi zahteva odgovornost do dejavnosti zbiranja in odstranjevanja odpadkov, ki vsakodnevno nastajajo v vaseh in mestih, pri gospodinjstvih, šolah, vrtcih in podjetjih. Zahteva tudi odgovorno in skrbno obnašanje do okolja, kije iz dneva v dan bolj obremenjeno in podvrženo posledicam globalnih podnebnih sprememb. In nazadnje, verjetno tudi najpomembnejše7 - zahteva odgovornost do bivalnih in ekoloških in socialnih razmer prizadetih sredin v bližini CERO Špaja dolina. Vse tri odgovornosti nam nalagajo, da se CERO Špaja dolina tehnološko in ekološko posodablja, da bo lahko še naprej uspešno opravljal svoje poslanstvo. Temu bomo morali prisluhniti izvajalci javne službe, uporabniki, kot tudi prizadete bivalne sredine. Vse drugo lahko privede do razmer, ki smo jih še nedavno tega spremljali iz'Italije.
Javno komunalno podjetje Grosuplje Tomaž Rigter, direktor.
/ \ ločeno f^J) zbiranje \5f5/ odpadkov
|avno komunalno podje^e groauplje
Slika 5: ekološki otok (zbiralnica)
odvoza ostalih komunalnih odpadkov, izpad pa nadomestil z odvozom ločeno zbranih frakcij. Še posebno pozornost bo potrebno posvetiti nadzoru nad ločevanjem, osveščanju ter izobraževanju. Nekatere lokalne sredine za nadzor koristijo redarje in 'pooblaščene nadzornike, ki pregledujejo vsebino zabojnikov in opozarjajo, kasneje pa tudi kaznujejo vse, ki ne spoštujejo reda glede ločevanja odpadkov. Tega se bomo posluževali tudi mi. Na področju kosovnega odvoza seje do sedaj uveljavljeni sistem »na vpoklic« nadgradil z letnimi organiziranimi akcijami zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, tudi ob angažiranju subjektov državne sheme. Rezultati so odlični, v letu 2009 samo z akcijami na območju treh občin zbrali že 67 ton odpadne električne in elektronske opreme. Ta rezultat je odraz ozaveščenosti naših občanov in volje izvajalcev državne sheme. Skupaj pa smo v letu 2009 oddali že 136 ton teh odpadkov. Sicer pa bomo v letu 2009 ločeno zbrali že skoraj 30 % mase zbranih komunalnih odpadkov, kar nas ta čas uvršča v sam vrh izvajalcev javnih služb v Sloveniji.
V letih 2008 in 2009 so se na odlagališču v Špaji dolini izvajale investicije, ki bodo v prihodnje zagotovile kvalitetnejšo obdelavo odpadkov in zmanjšale vplive na okolje. Čelo odlagališča in zgornji nivo prve faze odlagalnega polja se prekrivata z nepropustno folijo, ki zagotavlja tesnost ter onemogoča prosto izhajanja plina ter pronicanje meteornih vod. S tem ukrepom se zmanjšuje emisija smradu v okolico, povečuje
zajem metana ter zmanjšujejo količine izcednih vod. Severno od odlagališča je izveden novi tlakovani plato, na del katerega seje preselil obrat za obdelavo infektivni odpadkov, ostali prostor bo zagotavljal ravnanje in skladiščenje ločeno zbranih frakcij. Zgrajen je tudi večnamenski garažno servisni objekt za obratujoče stiskalce odpadkov. V pripravi je idejna zasnova pokritja kompostarne in vgradnje biološkega filtra za zmanjšanje emisije smradu v naravno okolje, ter projektna dokumentacija za izgradnjo čistilne naprave
40
KAKO SMO OD LETA 2005 DO LETA 2010 LOČEVALI ODPADKE V
1		1} ]
		^^ j
iN
ČASOPISI KATALOGI REVIJE
REKLAMNI LETAKI ZVEZ KI KNJIGE PISARNIŠKI MATER]AL PAPIR IN LEPENKA VSEH VRST IN VELIKOSTI EMBALAŽA IZ PAPIRJA IN KARTONA
^ * Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober) j
STEKLO
Odlagamo ga v plastičen ali lesen zaboj ček ka te-rega lahko postavimo v klet ali na balkon. Steklo odnesemo na zbiralnico.
->v primeru, ko izdelajo 1 tono novega stekla iz starega stekla namesto iz kremenčevega peska, prihranijo toliko energije, kot jo pridobimo iz 1301 nafte,
steklenice in kozarce izdelujejo tako, da raztaljeno steklo iz peči vlijejo v modele. Nato v modele vpihujejo zrak, ki potisne talino ob Stene modela in prevzame njegovo obliko. Model nato ohladijo v hladilni komori;
EMBALAŽA IZ STEKLA STEKLENICE KOZARCI
2««	2007	ZOOB	2009
Pri 2009 je upoštevanih te 10 mesecev - (januar - oktober) ^
EMBALAŽA
Odlagamo jo v ozko visoko škatlo katero imamo lahko v kuhinji ali na balkonu. Embalažo odnesemo na zbiralnico.
tona reciklirane plastike pomeni prihranek dveh ton nafte; ena vrečka iz trpežnega materiala prihrani 1000 novih vrečk izdelanih iz slabših materialov;
/. < ' K
v
PLASTENKE PLOČEVINKE IN KONZERVE PLASTIČNE FOLIJE KARTONSKE EMBALAŽE -»ZATEKOČINE-TETRAPAK STIROPOR POKROVČKI .-»OSTALA EMBALAŽA IZ UMETNIH MAS
ločeno
zbiranje
odpadkov
w
1
Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober) ^
^ ' K
\
Odlagamo jih lahko v kuhinji pod pomivalnim koritom ali v vrečki na pultu. V posodo namenjene za odlaga nje organskih odpadkov namestimo posebno vrečko iz škroba, katero kasneje skupaj z odpadki odvžremo v želen zabojnik. Priporočamo, da na dno posode v katen zbirate organske odpadke položite nekaj papirju, ki vpije morebitne izcedke.
->0d vseh izdelkov kateri nastanejo v gospodinjstvu je 35% organskih odpadkov
V kompostnik ne odlagamo olupkov škroplj enega sadja ter rastlin s semeni. Oboje odložimo v zabojnik za organske odpadke
Odlagamo jih v plastičnem zabojčku katerega postavimo visoko na omaro tako, da ga ne morejo doseči otroci. Primeren prostor je v kleti ali na omari v predprostoru. Nevarne odpadke odnesemo na zbirni center v Špaji dolini ali na zbiralno akcijo, ki poteka v občini spomladi in jeseni. Baterije lahko shranjujemo v steklenem kozarcu, ki bi ga drugače zavrgli.
4 tovrstni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti -izbiramo jih na mestih ki niso dostopna otrokom 4 označeni so s posebnimi znaki narisanimi na oranžni podlagi
[[] [o]i
J 000.00
Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober)
Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober)
Odlagamo jih v posodo, kije navadno pod pomivalnim koritom. Glede na to, daje smeti zmeraj manj, saj se večina odpadkov razvrsti med koristne odpadke svetujemo, da za smeti postavite manjšo posodo saj bo velika ob vestnem ločevanju odpadkov skoraj prazna.
"> Ce začnemo z ločevanjem odpadkov zabojnik za nekoristne
1
\
odpadke ne sme biti napolnjen več kot do polovice.
doslednem ločevanju pa je zabojnik napolnjen le do 1/3 ■♦Samo odlaganje 1 tone nekoristnih odpadkov stane 100 €
4 000.00 2.000 00 0.00
y i -
J ...

ločeno
zbiranje
odpadkov
Pri 2009 je upoštevanih le 10 mesecev - (januar - oktober) ^ -
42
KAKO DOMA LOČEVATI KORISTNE ODPADKE P
Z ločevanjem odpadkov lahko vsak po~ sameznik pripomore pri zmanjševanju toptogrednih plinov in posredno proti segrevanju ozračja. Vedeti moramo, da na odlagališču papir, tekstil, bombaž in organski odpadki razpadajo. Pri tem se sprošča veliko plinov, med katerimi naj omenimo le metan, kije močan toplo-gredni plin.
Zato je potrebno, da se vsi vključimo v ločevanje odpadkov in na ta način pomagamo, da bi na odlagališča prišlo čim manj odpadkov, ki pri razpadanju sproščajo toplogredne pline. Pri organiziranju ločenega zbiranja odpadkov na domu je potrebno izbrati primerne prostore in ustrezne škatle za posamezne odpadke. To je pomembno zaradi učinkovitosti in praktičnosti postopka. Ločeno zbiranje ne sme ovirati naših vsakdanjih opravil, saj tega sicer ne bomo več počeli. Pri navedenem nas mora spremljati misel, daje ločeno zbiranje odpadkov opravilo s katerim lahko vsak posameznik pomaga pri varovanju narave. Vedite, da tisti, ki odpadkov še ne zbirajo ločeno, ne vedo kako pomembneje to opravilo in se ne zavedajo dejstva, da moramo pri ohranjanju sedanjih pogojev za bivanje na našem planetu sodelovati prav vsi njegovi prebivalci.
Z ločenim zbiranjem odpadkov pričnemo že v trgovini. Izbirati moramo predvsem izdelke, ki se lahko reciklirajo. Seveda bomo kot osveščeni potrošniki pri nakupih uporabljali vreče iz blaga in košare ter se izogibali plastičnih vreč za enkratno uporabo. Na domovih bomo morali poiskati primerne prostore za ločeno zbiranje odpadkov.
Papir navadno zbiramo v dnevni sobi ali predsobi. Škatle za ločeno zbiranje papirja lahko zavijemo v izbran papir in tako poživimo prostor. Eno škatlo namenimo revijam in časopisom, drugo, večjo, ožjo in višjo, pa za kartonsko embalažo (škatle testenin, riža, piškotov in raznih daril). V škatlo za kartonsko embalažo namestimo papirnato vrečo, v katero odlagamo drobne papirčke (ovitke čokolade, račune....)
Steklo lahko zbiramo v kleti ali na balkonu. Odlagamo ga v lesen zaboj ali drugo primerno embalažo.
Za zbiranje organskih odpadkov je najprimernejša kuhinja. Lahko jih zbiramo v posebni posodi pod lijakom ali v malo večjem lončku postavljenem zraven lijaka. V obeh primerih v posodo damo vrečko, ki je narejena iz škroba in se v kompostu razgradi ali pa uporabimo papirno vrečko katero dobimo pri nakupu kruha. Zbrane organske odpadke odnesemo v kompostnik na vrtu ali v posebne zabojnike za organske odpadke. Pri tem bodimo pozorni, da na svoj kompost ne odlagamo lupin agrumov in banan. V slednjih je namreč veliko škodljivih snovi, ki so posledica škropljenja in priprave sadežev na dolgotrajen prevoz iz oddaljenih krajev.
Zelo pomembno je tudi, da ločeno zbiramo Nevarne odpadke, ki nikakor ne sodijo v zabojnik za nekoristne odpadke (smeti). Nevarne odpadke zbiramo visoko na omari, tako, da jih otroci ne morejo doseči. Primeren prostor za zbiranje takih odpadkov je predsoba, garaža ali klet. Odložimo jih v originalni embalaži v za to pripravljen lesen ali plastičen zabojček. Dokončno se jih znebimo ob akcijah zbiranja nevarnih odpadkov ali pa jih odnesemo v posebne zbiralnice za nevarne odpadke.
Umetne mase zbiramo v kuhinji za vrati ali na balkonu. Preden embalažo iz umetnih mas odložimo ji zmanjšamo volumen. To naredimo tako, da jo stisnemo ali zložimo drugo v drugo. Jogurtove kozarčke splahnemo z vodo, da nam v kuhinji ne povzročajo smradu.
Ko ločeno zberemo odpadke in jih pravilno odložimo na ekološkem otoku oziroma v zbiralnici, je naše delo opravljeno. Za nadaljevanje postopka na koncu katerega se koristni odpadki predelajo v nove izdelke poskrbijo izvajalci javnih služb.
Ob pravilnem ločevanju odpadkov bomo, v enem tednu, naš zabojnik za nekoristne odpadke (smeti) napolnili največ do prve tretjine. Če je zabojnik za nekoristne odpadke napolnjen do dveh tretjin, ločujemo odpadke ustrezno vendar se moramo še bolj potruditi. V primeru, da je naš zabojnik poln pa odpadkov ne ločujemo zadovoljivo oziroma jih sploh ne ločujemo.
ločeno
zbiranje
odpadkov
javno komunalno podjeljs grosuplje

OKOLJE VARSTVENO SVETOVANJE
OZAVEŠČANJE
Bistvo ozaveščanja je spreminjanje zakoreninjenih miselnih vzorcev v glavah ljudi, s čimer bi radi v dobrobit vseh, brez iskanja koristi zase, spremenili vedenjske navade ljudi in tako vplivati na ohranitev naravnega ravnotežja, ki se v zadnjih letih zaradi človeške pohlepnosti nevarno približuje kritični točki.	, -	-
Zaradi spodaj navedenih dejstev, ki bi jih moralo poznati čim več prebivalcev je potrebno intenzivneje izvajati ozaveščanje in na ta način doseči, da bo postala skrb za okolje del našega življenja in vsakodnevnih pogovorov. Dobro je vedeti, da:
od vseh odpadkov v gospodinjstvu predstavljajo organski odpadki 35%;
moramo za pridobitev 1 tone vlaken iz lesa, ki jih potrebujemo za proizvodnjo papirja, priskrbeti 5m3 lesa, veliko vode (100 000 litrov) in precej kemikalij. Za proizvodnjo 1 tone vlaken, ki so sicer manj kvalitetna vendar iz njih še vedno lahko izdelamo uporaben papir pa potrebujemo IlOOkg starega papirja, zelo malo kemikalij in le 1/10 vode, ki jo drugače porabimo pri proizvodnji celuloznih vlaken; za izdelavo 1 tone papirja porabimo toliko lesa kot ga pridobimo iz 17 majhnih oziroma dveh velikih dreves;
4 1 tona reciklirane plastike pomeni prihranek dveh ton nafte;
4 pri pridelavi 1 tone stekla iz starega stekla namesto iz kremenčevega peska, prihranimo toliko energije kot jo pridobimo iz 130 litrov nafte. Pri tem zmanjšamo izpust toplo g rednih plinov v ozračje za 20%;
4 pri recikliranju aluminija porabimo 95% manj energije kot bi jo, če bi aluminij pridobili iz boksita;
4 povprečen slovenski državljan letno ustvari več kot 500 kg odpadkov. Če bi ločeno zbiranje izvajali dosledno, bi lahko od 30 do 50% koristnih odpadkov izločili in jih koristno uporabili;
4 v Sloveniji že obstajajo območja kjer prebivalci iz vseh odpadkov, ki jih ustvarijo, izločijo 40 do 50% koristnih odpadkov.
1
Zavedati se moramo, da so odpadki rudniki surovin in da z njihovim izkoriščanjem oziroma predelavo ohranjamo neobnovljive naravne vire. Te moramo ohranjati kolikor se da, saj trenutno na Zemlji izkoriščamo devetkrat več naravnih virov kot nam jih planet dolgoročno, brez škode, lahko nudi. V primeru, da ne bomo spremenili naših vedenjskih vzorcev in ustavili hitrega naraščanja prebivalstva bomo imeli v prihodnosti velike težave. Zato je potrebno pri ljudeh spudbujati odgovorno obnašanje in zavedanje, daje naše preživetje na planetu odvisno od nas samih. Načini ozaveščanja se razlikujejo od okolja do okolja. Prilagajajo se posameznim ciljem in skupinam, ki so jim namenjeni. Glavna naloga ozaveščanja je, da ljudje čim bolj enostavno dobijo podatke, kijih prepričajo, daje določeno ravnanje potrebno.
V JKP Grosuplje smo v preteklih letih veliko pozornost posvetili osnovo šolski mladini. Že mnoga leta šolam pomagamo pri akcijah zbiranja starega papirja, EKO šolam pa pri izpeljavi njihovih programov. Učencem, ki nas obiščejo na CERO Spaja Dolina, pokažemo kako se ravna z različnimi vrstami odpadkov in kako se koristni odpadki pripravijo preden se odpeljejo na predelavo. Na vseh šolah od leta 2004 financiramo izvajanje programa cikličnega osveščanja. V njem učenci izvejo kako se lahko doma organizira ločevanje odpadkov, kaj se s koristni odpadki zgodi na Centru za ravnanje z odpadki in kako jih kasneje vposameznih preder lovalnih obratih reciklirajo oziroma iz njih izdelajo nove izdelke.
Pri delu z gospodinjstvi smo do sedaj poskrbeli za to, da smo vzpostavili pogoje za ločeno zbiranje odpadkov. Zahteve zakonodajafca po številu zbiralnic za ločeno zbiranje koristnih odpadkov smo izpolnili in jih tudi presegli. Tako smo namesto zahtevane ene zbiralnice na vsakih 500 prebivalcev postavili
zbiralnico na vsakih 200 in na ta način olajšali odlaganje doma zbranih odpadkov. V primerih, ko nas občani opozorijo, da za odlaganje ni dovolj prostora postavimo dodatne zabojnike, seveda, če je na lokaciji dovolj prostora. V bodoče načrtujemo pogostejše posredovanje informacij v lokalnih glasilih, izdelavo praktične brošure in več oglaševanja za akcije katere izvajamo. Na ta način želimo prispevati svoj delež in tako spremeniti miselne vzorce pri čim več občanih.
Ob tej priliki apeliramo na vas, da nam pomagate, saj nam le z skupnimi močmi lahko uspe ohraniti pogoje, ki bodo zagotavljali kolikor toliko kvalitetno življenje.
ločeno
] zbiranje odpadkov
^^^^ javno komunalno podjetje grosupfje
^ & 2E Ms^r
POZOR! Pazimo, da nevarni odpadki ne pridejovroke otrokom! Prav tako je zelo pomembno, da nevarnih odpadkov ne prelivate iz originalne embalaže v drugo, ki nima ustreznih varoval ali ni iz ustreznega materiala.
NEVARNI ODPADKI
Velika grožnja za naše okolje so nevarni odpadki. S tem izrazom označujemo tiste, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. So na primer jedki, strupeni, zdravju škodljivi, vnetljivi, eksplozivni in podobno. Že pri proizvodnji izdelkov s takimi lastnostmi nastaja veliko okolju škodljivih snovi. Tudi ko niso več uporabni, so nevarni, zato moramo poskrbeti, da ne pridejo v stik z okoljem. Taki odpadki imajo na embalaži opozorilne oznake. To so oranžni kvadratki, v katerih so narisani različni simboli
(ogenj, mrtvaška glava in drugo). Izdelki, ki so tako označeni, ne sodijo v zabojnik za nekoristne odpadke. Zelo veliko ljudi - lahko bi rekli kar večina - dela napako, ko takih odpadkov ne zbira ločeno, temveč z njimi ravna kot z navadnimi nekoristnimi odpadki. Oglejmo si na kratko, kaj se zgodi z nevarnimi odpadki potem, ko jih nepravilno odvržemo v zabojnik pred hišo. Tako kot ostale nekoristne odpadke jih zajamejo zvozilom za pobiranje odpadkov in odpeljejo na odlagališče. Tam jih stresejo, poravnajo z buldožeijem in povozijo s kompaktorjem. Pri opisanih postopkih se embalaža najverjetneje poškoduje in ostanki nevarnih snovi se izcedijo v telo odlagališča. Na stenah prazne embalaže so ostanki zasušene nevarne snovi, ki se ob dežju zmešajo z deževnico, ta pa pronica skozi odpadke. Izcedna voda, ki tako nastane, nima lastnosti izcedne komunal-
Dobro bilo poznati spodaj navedena dejstva.
4 Vse produkte označene z oranžnim kvadratom, njihove ostanke in embalažo, je potrebno zbrati kot nevarne odpadke in jih kot take tudi uničiti.
Že samo čistila za odmaščevanje odtokov in stranišč, ki ponavadi sodijo med manj agresivna sredstva velikokrat vsebujejo zelo strupen natrijev hidroksid. 4 Pogosta sestavina univerzalnih čistil je amoniak, ki na nezaščiteni koži pušča izpuščaje, rdečico in druge alergične reakcije. V mestu s 100.000 prebivalci (ua zahodu kjer je potrošništvo močno razvejano) vsak mesec steče v odtok okoli 3000 kg čistil, 14000 kg tekočih Čistilnih sredstev in 3000 kg motornega olja.
ne vode, ampak vsebuje tudi primesi nevarnih sestavin, s katerimi moramo ravnati zelo pazljivo. Ta voda po drena-žnih ceveh odteče do čistilne naprave. Nevarne snovi se tam ne očistijo, ker so za očiščenje tako onesnažene vode potrebne posebne čistilne naprave. Onesnažena voda le odteče prek čistilne naprave vnajblizji vodotok. Ob prihodu v reko ali potok se nevarne snovi usedejo na dno ali pa jih odnese naprej in se ustavijo nekoliko kasneje. Nato počakajo na trenutek, ko jih vodne rastline s koreninicami vsrkajo vase. Tako pridejo strupi v rastline in prek njih po prehranjevalni verigi v ribe, polže in druge vodne živali.
Takrat nastopijo ribiči, varuhi naših rek, potokov in stoječih voda, ki poleg drugega skrbijo tudi za to, da se ribe ne razmnožijo preveč. Ulovijo nekaj rib in jih kot dobri prijatelji poklonijo tudi vam. Vi pa jih v nedeljo okusno pripravite in postrežete - in tako smo tisto, kar smo odvrgU v zabojnik za nekoristne odpadke, dobib nazaj na krožnik. S hrano pojemo torej veliko nezdravih snovi. Ni čudno, da se slabša splošno počutje ljudi in da jih vedno več zboleva. Ko se nabere dovolj odpadkov, jih odpeljemo na ustrezno lokacijo ali pa počakamo na akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki v večini slovenskih občin poteka enkratali dvakrat na leto. Na akcijah boste odpadke brezplačno oddali, poučili pa vas bodo tudi o značilnostih tovrstnih odpadkov in nevarnostih, ki lahko nastanejo zaradi njihovega nepravilnega odlaganja.
ločeno i zbiranje 'odpadkov
javno komunalno podjosjo grosupljc
OKOUEVAKSTVENO SVETOVANJE
december - 12 / 2009
■ \
Grosupeljski odmevi
oglasi, voščila
Če bi vse vedeli vnapi^ potem bi življenje izgubilo ves smisel ^^^ Smisel je vttern, dmmmgotovosti živm&za svoje sanje in da ujamemo utrinke s reče,_ ko smo nanje pripravljen /fl^B (T. Hurmtf^
VeselMfožime praznike, vriietiimffl^mvanie dneva samostojnosti in enotnosti ter uspešno leto 2010! ^ J
m* »Kl
RACUNOVODENJE
Vida Kastelic Hočevar s.p.
Zagradec pri Grosupljem 59 1290 GROSUPLJE
GSM 031/390 340 tel, 01/786 27 46 F: 01/786 S6 77 E: kasteHc.vida@gmall.com
> Vodim knjigovodstvo za vse vrste poslovnih subjektov
r Pri delu uporabljam programsko opremo PRO-BIT in PANTHEON
Pridem tudi na dom; prevzamem dokumente in vse stvari uredim pri vas - MOJA PREDNOST!
VERIGA JE TAKO MOČNA, KOLIKOR JE MOČAN NJEN NAJŠIBKEJŠI ČLEN

uCLESk.
pleskarstvo in soboslikarstvo Zvonko Čerimovič s.p. Ljubljanska c. 23,1330 Kočevje
tel: 041 267 937
Obnova vaših poslovnih in bivalnih prostorov.
Vesele praznike ter srečno in zdravo v letu 2010!
Drage občanke in občani!
V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam.
SD
Želimo vam vesele božične praznike,
leto 2010 pa naj vas obdari s številnimi lepimi trenutki,
obilico zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva.
Območna organizacija SD Grosuplje

46
oglasi
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Jutrišnji svet pripada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost, tistim, ki znajo in vedo kaj hočejo, predvsem pa verjamejo v to kar delajo.
Čestitamo vam ob dnevu
samostojnosti,
ob jaslicah vam želimo lepo
doživetje božičnih praznikov,
v prihajajočem letu
pa obilo zdravja, sreče in uspehov.
SJ£Sa
Občinski odbor Grosuplje

}	Vsem upokojencem
I	in občanom
Mi	želimo
01g,	vesele božične praznike,
¿'ji 11	v novem letu 2010
fi l	pa veliko zdravja
s • i
\ . \in osebne sreče
Društvo
fl upokojencev Grosuplje

oglasi, voščila
1956
m
(P
¿MA/a/obct^e- d.
0.0.
DOBER STIK V NOVEM LETU !
Cesta na Krko 9,1290 Grosuplje
tel. 01/786 26 22, trgovina - 786 36 20
Fizioterapija Grosuplje d.o.o. WWW.fizi0terapija-gr0SUplje.Si Brezje pri Grosupljem 70
inf0@fizi0terapija-ar0SUplje.Si (Sončni dvori), 1290 Grosuplje
J 3 r 1	Telefon: 01 7863-135
flŽCIR
NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA
najdemo kupca za vašo nepremičnino najdemo nepremičnino, ki jo želite kupiti
uredimo vso dokumentacijo- od sestave pogodbe do predloga za vpis v zemljiško knjigo- v sodelovanju z odvetnico spremljamo vas do zaključka posla
VARNO.
ZANESLJIVO.
STROKOVNO.
Kolodvorska cesta 2 Grosuplje 01 7860 880 01 7860 881 +386(0)31 610 644 azur@siol.net www.azur-nepremicnine.si
V decembrskem času se radi s spomini oziramo nazaj na prehojeno pot v iztekajočem se letu. Pred nami se zvrstijo vsi tisti dogodki, ki so se nas dotaknili osebno, kot tudi tisti, ki so jih doživeli drugi. To leto nam je dalo veliko vprašanj in dilem, a tudi veliko lepega in nepozabnega.
Pogled je sedaj potrebno usmeriti v leto 2010 ter se soočiti z novimi izzivi, priložnostmi in preizkušnjami.
Kulturno raziskovalno društvo Turnček ob božiču in novem letu 2010 vsem občankam in občanom občine Grosuplje želi mirne, blagoslovljene in vesele praznike, predvsem pa veliko zdravja, veselja in vsega dobrega.
Ob dnevu samostojnosti pa želimo vsem občankam in občanom ponosno praznovanje praznika, ki Slovence po svetu in doma združuje, bogati in pomaga ustvarjati zavest in
500 Pet šofstvo ljubezen do FSSI^S Šmarje-Sop domovine. llutM
e
¿¡3j
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
oglasi
Tristo dni na leto od doma
Ob osemdesetletnici Slavka Avsenika
Z ženo Brigito bosta čez tri leta slavila šestdeset let poroke. »Včasih sem bil tudi po tristo dni na leto od doma. Ampak ko sem prišel domov po tritedenski turneji, sem bil nekaj dni samo z družino, z ženo in otroki. Vse smo si povedali, kaj smo doživeli v tem času, ko nismo bili skupaj. Tisti skupni dnevi so bili samo naši,« je povedal Slavko za Družino pred petimi leti, žena Brigita pa je pristavila, da je za zakon pomembno prijateljstvo in zaupanje. »Ni tako zelo pomembno, koliko časa so skupaj, pomembno je, kako so skupaj takrat, ko so res skupaj. Rada imam moža in glasbo, ki jo ustvarja. Podpirala sem ga vedno na tej poti, ga spodbujala.« To je potrdil tudi Slavko: »Brigita mi je bila večna opora. Brez nje ne bi bilo Avsenikov ... Sicer pa: nekateri zakonci so skupaj ves čas, pa se vseeno ločijo. Mislim, da se zakon gradi na drugem temelju, ne na številu skupaj preživetih ur. Da je Slavko Avsenik družinski človek, govori tudi dejstvo, da nikdar za božič Avseniki niso igrali. »Prvič sem polnočnico zamudil pred petimi leti, pa še to zaradi bolezni.«
Iz članka Ksenje Hočevar, Družina/ 6. 12. 2009
5°
iz župnij
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Profesor dr. Janez Juhant je bil gost izobraževalnega večera v grosupeljski župniji. Udeleženci večera in vsi tisti, ki smo že pred tem spoznali sporočilo njegove nove knjige, smo bili precej presenečeni nad žgočimi temami, ki se jih loteva. Poglavitna tema je današnja Cerkev, njena vloga v razmerju do sodobne družbe, družine, predvsem pa v odnosu do posameznika in njegove svobode. Juhant opozarja, da je vprašanje vere v današnjem času zelo zapleteno. Imeti vero, ni enostavno. Ljudje v postsocialističnih državah, ki so bile petdeset let hermetično zaprte in niso trpele svobode, pa preprosto rabimo čas, da začutimo svobodo in v njej znamo tudi odgovorno živeti. Vprašanje pokorščine je bilo bistvo vseh totalitarnih sistemov, tudi cerkve. V času preboja globalizacije pa je pomemben svoboden posameznik - vsak človek s svojo enkratnostjo. Globalizacija predstavlja proces svobodne ureditve in pomeni za Katoliško cerkev največji izziv v zgodovini Cerkve. Od nje se namreč pričakuje večje spoštovanje osebnosti, solidarnosti, subsidiarnosti in predvsem več dialoga. Dialog je po mnenju prof. dr. Janeza Juhanta edina pot za rešitev iz krize vrednot.
Krščanska vera ima pri tem izjemno zahtevno nalogo, ki ji narekuje preoblikovanje znotraj sebe ali pa bo ostala osamljena. Graditi dialog na temeljih poslušnosti pa pomeni za Cerkev velik izziv, saj je bila do sedaj vsaka drugačnost zatrta. Duhovnik, ki je nekoč pomenil odločilen, močan faktor v življenju človeka, je pristal v navskrižnem ognju med razhajanjem
Občutek pripadnosti
Teolog in filozof dr. JANEZ JUHANT, pisec številnih knjig, je leta 2005 izdal knjigo z naslovom: Globalizacija, Cerkev in postmoderni človek. V prevodu v slovenščino pa je knjigi dal drug naslov: Občutek pripadnosti, saj meni, da je eno ključnih vprašanj postmoderne družbe vprašanje komu pripadam in ali ima Cerkev postmodernemu človeku sploh še kaj ponuditi.
Vera Šparovec
s posvetno - demokratično in katoliško - hierarhično družbeno ureditvijo. Zulehner opredeljuje duhovnika kot »brezčasnega klerika«, ki je zavezan sami v sebi utrjeni cerkveni utrdbi in duha časa doživlja kot grožnjo in kot izziv.
Problem Cerkve je v tem, koliko je sama v svoji strukturalni in hierarhični ureditvi pripravljena spodbujati človekovo svobodo v odprtem dialogu. Ker se je življenje spremenilo, se vsi zavedamo, da ni poti nazaj in da se moramo prilagajati spremembam. Zato je eden od ključnih problemov, na katerega opozarja Janez Juhant, vprašanje kako današnjemu času prilagoditi vero. Če se bo Cerkev do soljudi postavljala samo zviška, tvega, da jo razumejo kot nekaj, kar je nad njimi in ne z njimi. Gre torej za pristen človeški dialog. Dialoga pa se je potrebno učiti. V Cerkvi, skupnosti verujočih, moramo biti v dialogu med seboj in z Bogom. Pri tem pa je pomembno, da upoštevamo drugačnost, je poudaril Juhant. To nas dela bogatejše. Dialog tako postaja svetovna potreba. Janez Juhant meni, da je v Cerkvi preizkusni kamen ženska. Ženska je v vseh družbah in družini temelj stabilnosti in je stvariteljica življenja. V Cerkvi se o tem vprašanju malo govori, vendar Juhant meni, da se o tem moramo pogovarjati, iz več razlogov. Prvi razlog je celibat, ki je po eni strani čisto človeški, po drugi pa je strukturalni problem Cerkve danes ne zagotavlja več, vsaj v večjem delu razvitega sveta ne, dovolj duhovnikov za uresničevanje temeljnega poslanstva. Poudarjanje postmoderne individualizacije zagotavlja spoštovanje človeka kot osebe in mu priznava popolno samostojnost. Izhaja iz stališča, da se postmoderni človek ni pripravljen zavezati nikakršni trdnosti, temveč da išče le trenutno istovetnost. To današnjim ljudem otežuje sklepanje življenjskih vezi, zaradi česar se niso pripravljeni, niti niso
sposobni, vezati za življenje. Obvezni celibat je tako priložnost, pogosto celo dobrodošlo zatočišče za ljudi, ki imajo težave s svojo identifikacijo ali spolno istovetnostjo, meni Juhant. Mnogim od njih pomeni duhovništvo pribežališče, kjer se poistovetijo z ustanovo, a mnogi med njimi postanejo še bolj osamljeni. Tako nastane protisloven problem: duhovnik kot posrednik vere postane ujetnik svojih psiholoških bremen, ki pa jih sociološke okoliščine Cerkve kot sistema le še krepijo. To po drugi strani krepi zaprtost, totaliteto sistema, ki mu je tak duhovnik opora. Poleg tega ljudje pogosto duhovnika ne občutijo kot iskrenega posrednika, temveč kot posrednika vere po službeni dolžnosti, saj ne deluje individualizirano, zaradi česar je za današnjega človeka neuporabna. Človek ne more biti pravi človek brez čustev, saj ne živi samo od razuma. Človekova čustva so njegova sposobnost, izpeljana prek medosebne izkušnje; vendar pa slednje presegajo in posegajo v neznano. Čustva so močnejša od njegovega razuma, kar pogosto privede do napetosti.
Poleg celibata se dr. Juhant v knjigi dotakne tudi vprašanja ženskega duhovništva.
Prepričan je, da prihaja čas, da se bo potrebno tudi o teh zadevah odkrito in javno pogovarjati. Odločilno vprašanje je temelj vere. Če so temelji globoki in če vse rešujemo v globoki veri, bomo vzgojili svobodnega kristjana in svobodnega posameznika, ki bo sposoben odprtega dialoga.
Zavedati se namreč moramo, je poudaril dr. Juhant, da mi ne živimo od različnosti, ampak od skupnosti, zato moramo sprejemati tudi različnost. Biti moramo duhovno odprti, saj le z doživljanjem največje globine v nas samih najdemo notranjo sprostitev, ki je most do mističnega dojemanja sveta, ki ga napoveduje za prihodnje tisočletje.
Postmoderna cerkev se v svojem sedanjem stanju večinoma ni sposobna lotevati problemov postmodernega človeka, hkrati pa je poklicana, da v obstoječem konglomeratu pomaga današnjemu človeku iskati uspešno in smiselno življenje. Današnji človek namreč išče smisel življenja. Ta odgovor mu ponuja evangelij. Če ga bodo kristjani sposobni uresničiti, pa je odvisno od tega, ali bodo uspeli prebiti institucionalne prepreke. S tem se postavlja tudi vprašanje, »ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji« (Lk 18,8), je svoje misli sklenil prof. dr. Janez Juhant.
			
december - 12 / 2009	Grosupeljski odmevi	iz župnij	51
Zakonski jubilanti v Žalni
V	župniji Žalna je letos 12 parov praznovalo okrogle zakonske jubileje. Zato so se zbrali na 2. adventno in hkrati Miklavževo nedeljo, 6. 12. pri »deseti« maši.
Sveto mašo je župnik Andrej Šink začel z mislijo na hvaležnost troedinemu Bogu za njegovo milost, saj kaže, da le-ta deluje tudi po slavljencih, ki so se zbrali, da bi se zahvalili Bogu in pred njim obnovili poročne obljube ter ga prosili še za to milost in duhovne darove tudi v prihodnje.
V	pridigi se je župnik Andrej dotaknil simbolike poti. Poti so namreč zelo pomembne za vsako skupnost. Tako je tudi z našimi potmi v naših odnosih v zakonu, družini, sovaščani, sodelvaci in širše. A Bog in ljudje pridejo k tebi, če imaš »urejene te poti« pri sebi, hkrati pa nam omogočajo navezovati stike, tako z Bogom kot z ljudmi. Poti pa se občasno kvarijo. Pridejo težki vozovi, hude ujme, zmrzal, zrastejo grmade ... Zato je treba vzeti »lopato v roke« in jih popraviti.
V	letošnjem letu več razmišljamo o zakonu. Samo iz prave ljubezni pa se rojevajo tudi pravi božji otroci. Ljubezen je porok za to, da vztrajajo zakonci skupaj tudi v preizkušnjah, ki jih prinašajo sodobno življenje, pa tudi nesreče, bolezni in druge preizkušnje.
Pri maši je ob spremljavi orgel in kitare ubrano prepeval mladinski cerkveni pevski zbor.
Jubilanti v letu 2009 so bili:
10 let zakona so praznovali Milan in Tatjana Štibernik ter Jože in Andreja Zrimšek, 15 leta sta praznovala Franci in Andreja Oven,
20 leta so slavili Tone in Zdenka Javornik, Stanislav in Danijela Pirman, Jože in Tončka Hren ter Janko in Dragica Roštan,
25 let v zakonu (srebrno poroko) so proslavljali Drago in Tatjana Kastelic ter Ivan in Marinka Medved, 35 let zakona so obhajali Drago in Joži Zakrajšek ter Jože in Olga Kocdjančič, 50 let zakona (zlato poroko) pa sta letos dočakala Damijan in Pepca Šeme - Špiževa iz Žalne.
Vsem zakonskim jubilantom smo tudi iz uredništva Grosupeljskih odmevov po maši čestitali in jim zaželeli še nadaljnjih veliko dobrih in zdravih let.
Jože Miklič
SLIKA ZGORAJ DESNO: Simbolika pred oltarjem - 12 parov jubilantov, 12 parov lučk pred oltarjem na različno visokih stopnicah. »Vendar testopnice se še ne končajo. Za njimi je oltar ...«
2. SLIKA DESNO: Mladi so se zahvalili jubilantom ob koncu maše in jim podarili knjigo in rdečo vrtnico - simbol ljubezni.
SLIKI SPODAJ: Zakonski jubilanti so stoje pred Bogom obnovili obljube.
SLIKA NA NASLOVNICI: Letošnji jubilanti pred oltarjem sv. Lovrenca skupaj z žalskim župnikom Andrejem Šinkom.
Parketarstvo
Raj ko Novak s. p.
Polaganje vseh vrst parketov in laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov.
Nabava in dostava vseh podov.
Tel 041 / 658 - 955 e-pošta:
novak.rajko@siol.net
kultura
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Koledar kulturnih prireditev: januar 2010, Kulturni dom Grosuplje
sobota, 2. 11.: Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; 2012, znanstvenofantastični akcijski triler
četrtek, 7. 1. ob 17:00 in 18:30 uri, Lutkovno gledališče Ljubljana in ZKD Grosuplje, Otroški_abonma 2009/2010
Svetlana Makarovič: ŠUŠKO, lutkovna predstava; režija: Peter Dolgan igrajo: Polonca Kores, Irena Zubalič Žan, Ana Rutar, Miha Arh, tudi za izven
petek, 8. 1. ob 19:00 uri, Slovenska Kinoteka Ljubljana in ZKD
Grosuplje, Najstniški abonma 2009/2010 Ufurje se!;
FILM O NAJSTNIKIH, s predavanjem Mitja Reihenberga, tudi za
sobota, 9. 1.: Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; ZENA POPOTNIKA V ČASU, znanstveno-fantastična romantična drama
torek, 12.01. ob 17:00 uri, dvorana Družbeni dom Grosuplje, Zdravstveni dom Grosuplje
Srečanja ZDRAVČEK: »Delo medicinske sestre v splošni ambulanti«,
predava: Irena Koritnik, med.s. in »Delo patronažne medicinske sestre«, predava: Eva Kovačič, dipl.med.s.
petek, 15.01.2010, ob 19:30 uri, ZKD Grosuplje Jure Ivanušič in Marko Vezovišek: OD TIŠINE DO GLASBE, glasbena monokomedija - vodič skozi glasbo z Juretom Ivanušičem; v eni uri od kamene dobe do Rolling Stonesov, izvaja: igralec in glasbenik Jure Ivanušič; za izven
sobota, 16. 1.: Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; domišljijski romantični triler
MLADA LUNA,
bilo je ...
nedelja, 17. 1. ob 15:00 uri, Gledališče Sv. Mihael Grosuplje, Stari skavti
Fran Saleški Finžgar: VERIGA, ljudska igra; režija: Petra Bregar Mohar, umetniški vodja: Metka Krejan, organizacija: Marjan Adamič, igrajo: Matija Bregar, Katja Potokar, Metod Hribar, Štefka Zaviršek, idr,..; za izven
ponedeljek, 18. 1. ob 15:00 uri, Kmetijska svetovalna služba pri ZKS Zavod Ljubljana, Občina Grosuplje
»Obnovitveni tečaj FFS za kmetijske pridelovalce«, predavateljici: univ.dipl. inž. kmet. Damjana Iljaš in univ.dipl. inž. kmet. Ana Ogorelec, za izven
torek, 19. 1. ob 17:00 uri, dvorana Družbeni dom Grosuplje, Zdravstveni dom Grosuplje
Srečanja ZDRAVČEK: "I. Akutna možganska kap - obravnava pri družinskem zdravniku", predavatelj: Darko Taseski, dr.med.,spec. druž.med.
petek, 22. 1. ob 19:30 uri, KD Smila film in ZKD Grosuplje FILM, premiera, za izven
sobota, 23. 1., ob 9:00 uri, SToP, Slovenski tolkalni projekt GŠ Grosuplje in ZKD Grosuplje
TOLKALA SKOZI ČAS , koncert; člani skupine SToP: Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše; zaključeno za GŠ Grosuplje
Grosuplje se je s fotografijo pridružilo praznovanju Dnevov evropske kulturne dediščine 2009
V Grosupljem so se konec septembra zvrstile tri zaokrožene in prepletene otvoritve razstave Janeza Eržena: Jaz, gledalec. Razstava je nastala v sodelovanju med ZKD Grosuplje, JSKD RS OI Ivančna Gorica in Koordinacijo Osrednja Slovenija ter Mestno knjižnico Grosuplje, posvečena je bila praznovanju Dnevov evropske kulturne dediščine. Z razstavo smo počastili ustvarjanje fotografa, arhivarja, dokumentalista, gledališkega igralca in lutkarskega režiserja ter sodelavca republiškega Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Janeza Eržena, ki je s kulturnim ustvarjanjem povezan več kot trideset let. Na treh lokacijah (Kulturni dom, Mestna knjižnica in Družbeni dom) je bilo razstavljenih 33 fotografij z različnih prireditev, na katerih so bila predstavljena vsa področja kulturnega ustvarjanja. Poseben poudarek je bil tudi na grosupeljskih skupinah, ki so se udeležile državnih srečanj v zadnjih dveh letih (Otroška folklorna skupina Rege iz Račne, Otroška skupina Muce, Vrtec Kekec Grosuplje, Otroška gledališka skupina Hiška, Gledališka skupina GGNeNi, Baletna skupina TeGIBlo3 ...). Otvoritev je obiskovalce popeljala na tri lokacije ter s tem omogočila spoznavanje grosupeljskega pejsaža. Razstavo sta s svojima uvodnima nagovoroma počastila tudi grosupeljski župan Janez Lesjak in direktor republiškega JSKD, mag. Igor Teršar. Na odprtju so nastopili: balerina Alena Medich, mezzosopranistka Polona Kopač Trontelj, pesnik Jan Pirnat, plesno-baletna skupina TeGIBlo IV pod vodstvom Špele Repar,
sobota, 23. 1.: Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; OTOK V MESTU, komedija
"Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa
Info in rezervacije vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta
16, 1290 Grosuplje, T: 01/786 40 28
Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma:
17.00 - 19.00 sreda, 18.00 - 19.00 sobota in uro pred predstavo
Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje:
12.00 - 16.00 ponedeljek, torek in četrtek
pevka Nina Rotner in Combo zasedba Big Banda Grosuplje. Ogledali smo si tudi glasbeno-plesni projekt Piktorija Viktorija. Za svečano zakusko je poskrbela gostilna Pri Kuklju iz Velikih Lašč. Uspešna razstava Jaz, gledalec, ki si jo je v grosupeljskem kulturnem in družbenem domu v času prireditev ogledalo več kot 1500 gledalcev, bo gostovala po različnih krajih Slovenije. Prva ponovitev bo v Stekleni dvorani v Logatcu že 17. decembra 2009. V letu 2010 pa si jo bo možno ogledati še v Mariboru, Velenju in na Vrhniki ter v organizaciji različnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti po Sloveniji. JSKD OI Ivančna Gorica
»Ta veseli dan kulture«, 3., 4. in 5. december 2009, delavnice in prireditve
Otvoritev Moja prva razstava, vseh slušateljev Male šole risanja mentorice Judite Rajnar
»Že v pradavnini je bila črta osnova za likovno izražanje. Ta prvinskost se je ohranila vse do danes. Začne se pri malčku in se z leti oplemeniti, dopolnjuje. Škoda je, da to izrazno sredstvo prevečkrat zanemarimo. Preveč se ukvarjamo z različnimi umetnimi materiali, orodji in tehnikami, ki so prezahtevne. Risanje
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
kultura
je primerno za vsa starostna obdobja in je vedno temelj za nadaljnji likovni razvoj posameznika. Risanje uri oz. razvija: opazovanje, pozornost, koncentracijo, vztrajnost, natančnost, načrtovanje, kreacijo, ustvarjalnost, samostojnost, odgovornost, kritičnost, samokritičnost. Z risanjem urimo in krepimo samozavest. Ob ustvarjanju doživljamo ugodje lepote, estetiko, veselje, se družimo in še bi lahko naštevali. Šele takrat, ko obvladamo risarsko orodje, to je v našem primeru svinčnik, se lahko kvalitetno bogatimo še z drugimi likovnimi področji: slikanjem, oblikovanjem, grafiko ... Izrazno sredstvo risbe je črta, ki je lahko ravna, postavljena v različne smeri, ukrivljena, debela - tanka, rahla - močna, glede na pritisk z risalom. S črto lahko označimo vse, tudi najmanjše podrobnosti, ki pa risbi dajejo poseben čar, kvaliteto. Tako oblikovan izdelek nas razveseljuje, kar je tudi cilj risarske šole. Vsak, kdor zna in zmore v roki držati risalo, lahko na papirju ali kje drugje pušča sledi - riše. Otroci, učenci male šole risanja, so različni: po starosti in z različnimi likovnimi izkušnjami, kvalitetami - zato so njihova dela tako različna. Ob analizi likovnih del pa sem pri vseh začutila opazno spremembo. Postali so bolj drzni, spoznali in osvojili so likovno sporazumevanje, govorico. So bolj samostojni, kljub vsakokratni večji zahtevnosti naloge. V vsaki likovni uri so svojo nalogo oplemenitili z domišljijo, ki je obvezni del vsake naloge. Na preprost, igriv način sem se približala vsakemu posamezniku, saj je od posameznika odvisen uspeh. Neuspehov ne poznamo - skupaj
se učimo. Vsako likovno delo ima svoje učne kvalitete in spoznanja, ki smo jih prihodnjič uporabili za naš napredek. Torej smo napredovali - eni bolj eni manj
- odvisno od zavzetosti, predanosti, delovnega interesa vsakega posameznega učenca male šole risanja. Zato, dragi starši, spodbujajte otroke, da bodo ob svojem likovnem delovanju, ustvarjanju začutili pomembnost, vrednost svojega početja - tudi današnja razstava je ena izmed oblik, kako spodbuditi otroka. Tako bo pridobil samozavest, samospoštovanje in bil s seboj zadovoljen. Najbolje je, da jih ne kritiziramo in tudi ne preveč hvalimo: ob kritiki otrok zgubi veselje do dela, ob hvali pa se počuti neizpolnjenega. Dajte mu priložnost za ustvarjanje in, dragi starši, pridružite se mu. Izklopite računalnik, TV in sam bo vedel, kaj narediti. Vesela sem, ker ste jih pripeljali k nam v našo likovno delavnico, s tem obogatili otrokov prosti čas in razveselili tudi mene. Rada sem v družbi otrok in rada skupaj z njimi ustvarjam in se tudi učim. Ponosni bodite nanje,, sploh pa danes, to je njihov pomemben dan!« Takole je otvoritev razstave MOJA PRVA RAZSTAVA ubesedila mentorica Male šole risanja, Judita Rajnar. Vsi, ki vas zanimajo izdelki čisto od blizu, lepo povabljeni v avlo Kulturnega doma Grosuplje, kjer bodo risbice otrok razstavljene do konca decembra 2009.
Zaokroženo o »Ta veseli dan kulture«, dan odprtih vrat
Sicer pa lahko »Ta veseli dan kulture«, ko smo bili delovni in smo vas privabili kar 668 na naše delavnice ali prireditve, ocenimo za uspešnega. Delavnice so potekale v zdravem vzdušju in predstave so imele zven tistega najboljšega kontakta, ki se sproži med umetnikom in publiko, ko se zgodi umetnost. Seveda smo se potrudili, da smo izbrali mentorje in umetnike, ki jim zaupamo. Vsem sodelujočim šolam - OŠ Brinje in OŠ Louisa Adamiča - se zahvaljujemo za sodelovanje. Umetnost ne dopušča miru in zahteva vedno znova brskanje po sebi. To velja za ljubiteljsko in profesionalno kulturo. Zato upam, da so nekaj novih znanj pridobili tudi mali igralci Gledališča Hiška KD Teater in plesalke plesno baletne skupine TeGIBlo KD Teater in vsi, ki so se učili drugačne zvenečnosti in ubranosti ob branju in petju
(bolj krikih, šepetu, nenavadnih jezičnih in ustničnih zvokov) iz sodobnih vokalnih partitur sodobnih slovenskih skladateljev. Torej se vidimo spet prihodnje leto!
»Veseli december«, Svetlana Makarovič:
PEKARNA MIŠMAŠ,
Gledališče Hiška KD Teater Grosuplje, od 12. do 18. decembra 2009
Sredi nakupovalne mrzlice, se je 12. decembra, v soboto dopoldan kar na enkrat vse umirilo in v Kulturnem domu Grosuplje se je pred nabito polno dvorano pričela predstava Gledališča Hiška, Pekarna Mišmaš. Velika, in za režiserko verjetno težko obvladljiva, skupina osnovnošolcev nas je lahkotno popeljala skozi pravljico Svetlane Makarovič, na grosupeljskem odru največkrat uprizorjene avtorice. Zopet se je izkazala za dobro izbiro, saj nismo uživali le gledalci v dvorani, temveč tudi otroci na odru. Dobro so izkoristili vsa sredstva, ki so jim bila na voljo: zabavni so v živo izvajani glasbeni vložki, vse od mačjega tarnanja pa do mišjega rapa; scena je zelo dobro premišlena, saj se isti element (peč - mlin) uporablja v različnih kontekstih, zelo uspešna je tudi menjava, ki se neopazno zgodi, medtem ko predstava teče pred zaveso; najbolj simpatična pa je kostumografija, saj otrokom omogoča mehkost v gibanju in jim pomaga pri grajenju njihovih vlog, predvsem miškam iz pekarne Mišmaš in ženicam iz trga. Pogled na oder je torej od začetka do konca predstave zelo prijeten, mladi igralci nas zavzeto in z užitkom pripeljejo do konca zgodbe. Morda še šcepec poguma in glasnosti in predstava se je v sledečem tednu zagotovo lepo uigrala. Lepo je videti celo gnečo otrok, ki si želi biti del gledališča. Polepšali so nam mrzlo decembersko sobotno dopoldne, ki smo ga namesto mrzličnega nakupovanja zamenjali s prijetnim, intimnim doživetjem, kateremu piko na »i« je dodal že težko pričakovani Dedek Mraz!
Larisa Daugul
kultura
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
napovedujemo ...
Četrtek, 7. 1., ob 17.00 in 18.30, Lutkovno gledališče Ljubljana in ZKD Grosuplje, Otroški abonma 2009/2010 Svetlana Makarovič:
ŠUŠKO,
lutkovna predstava; tudi za izven
O predstavi: Šuško je prijazen fantič, ki ima rad živali. Ko nekega dne v vrtni utici piše domačo nalogo, ga skozi svet sanj v gozd, na pomoč, pokliče Sapramiška. Ja, tista iz zgodbice o zlomljenem zobku in lešniku. V gozdu je namreč nekaj hudo narobe. Živali se prepirajo, pretepajo, preklinjajo in kričijo, da je kaj. Ves prestrašen se fantič želi vrniti domov, a v gozdu se je stemnilo. Kar na slepo srečo jo ubere čez drn in strn. Naenkrat izza košate smreke sliši škodoželjen smeh. Zagleda slavnega škrata Kuzmo, ki kadi pipo, iz katere se vali oranžen dim. Škrat je krivec za zmedo v gozdu. Živali so se mu zamerile, ker so ga zmerjale z opazkami, da smrdi, ker se ne umiva. Za talko si privošči Sapramiško. Z oblačkom oranžnega dima po gozdu širi jezo, sovraštvo in zamerljivost. Šuško se odloči, da bo temu naredil konec. Z mravljo pripravita načrt. Reka mravelj se zgrne nad škrata, rešijo Sapramiško, škrat pa jim obljubi, da bo odčaral zaroto. Živali se škratu opravičijo in mu obljubijo, da se ne bodo več norčevale iz njega, on pa bo bolj pazil na čistočo. Ustvarjalci predstave: režija: Peter Dolgan, likovna zasnova: Jože Lasič, glasba: Nino De Gleria, oblikovanje luči: Božo Miler, igrajo: Polonca Kores, Irena Zubalič Žan, Ana Rutar, Miha Arh
Lutkovna predstava traja 35 min in je primerna za otroke od 3. leta dalje. K repertoarju letošnje sezone so v LGL ob okroglem življenjskem jubileju priljubljene književnice in svoje pogoste literarne

soustvarjalke odrskih uspešnic Svetlane Makarovič na komornem prizorišču Kulturnice Lutkovnega gledališča Ljubljana pod režijskim vodstvom spoštovanega in cenjenega »staroste« med slovenskimi lutkarji Petra Dolgana pripravili krstno uprizoritev jubilantkine odrske novitete za najmlajše - Šuško. Zagotovo bo ta predstava polna pravljičnih likov, ki jih poznamo že iz drugih zgodb Svetlane Makarovič, zanimiva tudi za Grosuplje. Na predstavi vabimo tudi tiste najmlajše, ki se niso odločili za abonma. Se vidimo torej prvi četrtek v letu 2010!
Petek, 8. 1., ob 19.00, Slovenska Kinoteka Ljubljana in ZKD Grosuplje, Najstniški abonma 2009/2010 Ufurej se!
FILM O NAJSTNIKIH,
s predavanjem Mitja Reihenberga, tudi za izven
Spoštovani najstniki, kot smo vam sporočili, je film s predavanjem v decembru odpadel zaradi bolezni predavatelja. Tako ga bomo poizkusili dobiti ali v petek, 8., ali pa četrtek, 14. januarja 2010, torej v prvih štirinajstih dneh januarja 2010. Ker je bil predavatelj, Mitja Reichenberg še bolan, žal do konca redakcije Odmevov, nismo mogli dogovoriti datuma. Vsekakor vas bomo pravočasno obvestili preko medijev in e-pošte. Za skomine naj naštejemo le nekaj naslovov, ki so v igri za ta filmski večer: Empire Of the Sun (Cesarstvo sonca, Steven Spielberg, 1987) Memento (Memento, Christopher Nolan, 2000) Charlie and the Chocolate Factory (Charlie in tovarna čokolade, Tim Burton, 2005) Magnolia (Magnolija, Paul Thomas Anderson, 1999) Rain Man (Rain man, Barry Levinson, 1988) Dead Poets Society (Društvo mrtvih pesnikov, Peter Weir, 1989).
O predavatelju: »To je nekaj res dobrih filmskih naslovov, na katere lahko napeljemo pogovor o različnih problematikah, ki mlade zanimajo,« je pripisal predvideni predavatelj, slovenski skladatelj, pedagog, esejist Mitja Reichenberg, ki je študij kompozicije končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1984, izpopolnjeval pa se je na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, kjer je leta 1995 magistriral. Z vso resnostjo se ukvarja z natančnimi vprašanji in najpomembnejšimi segmenti kompozicije filmske glasbe. Trenutno je vodja programskega oddelka Slovenske Kinoteke v Ljubljani.
Na film in pogovor povabljeni tudi starejši filmofili!
Petek, 15. 1., ob 19.30, ZKD Grosuplje Jure Ivanušič in Marko Vezovišek:
OD TIŠINE DO GLASBE,
glasbena monokomedija; za izven
O predstavi in glasbi: V eni uri od kamene dobe
do Rolling Stonesov! Glasbena monokomedija OD TIŠINE DO GLASBE je od leta 2006 hit gimnazij in kulturnih domov. Do sedaj je imela več kot 100 ponovitev, ogledalo pa si jo je preko 17.000 gledalcev vseh generacij. Od tišine do glasbe je zabavna, anekdotična plat glasbene zgodovine, v kateri je tudi klasična glasba popularna, in kjer kvalitetni del sodobne popularne glasbe postane klasika. Dramski igralec in pianist Jure Ivanušič nas v tej duhoviti enourni predstavi s pomočjo anekdot virtuozno popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe, ob tem pa se mojstrsko prelevi iz ene vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta. Od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona - Od tišine do glasbe ! Po mnenju mnogih, ki so videli to glasbeno monokomedijo, lahko povzamemo, da je to tudi edini koncert, na katerem se zabavajo tudi tisti brez posluha.
Več o predstavi na: www.odtisinedoglasbe. blogspot.com
Jure Ivanušič, slovenski igralec in šansonjer, je študiral klavir na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in dramsko igro na ljubljanski AGRFT. Je človek mnogih talentov in deluje kot pisec besedil, režiser, skladatelj, šansonjer (kantavtor) in gledališki (filmski in televizijski) igralec. Znan je tudi po svojem »hitrostnem« recitiranju oziroma petju obsežnih besedil v zelo kratkem času.
Nekaj iz njegovih razmišljanj: »Najprej sem igralec, ampak nikdar se v tem nisem hotel omejevati. Tudi v teatru povezujem igro z glasbo, v obliki kabareja in šansona. Sem zelo tehnični tip. Ko sem bil mlajši, sem bil celo drugi na državnem tekmovanju v logiki in sem razmišljal, da bi študiral matematiko. Po drugi strani pa me od nekdaj privlači to, kar je neznano. Zelo rad imam naravo, ker je v naravi veliko stvari, ki nam niso jasne, ki ostajajo skrivnost. Tu se začne umetnost: delati s stvarmi, ki niso dostopne analitičnemu duhu - torej razumu, in jih je veliko okoli nas. Ker me je privlačilo to bolj kot matematika in logika, je prevagala umetnost, pravzaprav glasba. Po osnovni in srednji glasbeni šoli sem se nameraval vpisati na glasbeno akademijo in celo opravil sprejemne izpite,
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
kultura
vendar sem se v zadnjem trenutku odločil za igralstvo. Bil sem na dobri poti, da postanem klasičen pianist, vendar sem začutil, da bi sistematiziramo učenje klavirja ubilo glasbo v meni. Hotel sem odpreti svoj komunikativni aparat, to je, moje telo, da lahko združujem to, kar me zanima: gledališče in glasbo. V svoji karieri nisem nikdar ničesar načrtoval. Delam tako, kot čutim, in se preprosto prepustim toku življenja v tem smislu, da nikdar stvari ne silim, ampak jih sprejemam, kot mi pridejo naproti.« Če torej želite Jureta Ivanušiča in njegovo umetnost doživeti čisto od blizu, povabljeni v petek, 15. decembra, v dvorano našega kulturnega doma! Glasbeno gledališki dogodek se bo začel ob 19.30. uri.
Nedelja, 17. 1., ob 15.00, Gledališče sv. Mihael Grosuplje, Stari skavti Fran Saleški Finžgar:
VERIGA,
ljudska igra
Predstavo bodo ustvarjalci Gledališča sv. Mihaela Grosuplje, ki delujejo v okviru starejših skavtov, uprizorili v dvorani Kulturnega doma Grosuplje že tretjič zapored. To bo začetna predstava turneje, ki je pred njimi, saj bodo v januarju in februarju odigrali še tri predstave na drugih odrih. Samo da povzamemo kratko vsebino Verige. Gre za gruntarski prav in pravdarstvo za vsako ceno. Gre za strast, ki je hujša od pohlepa, ki je slepa, razdiralna, strupena. Osnovno sporočilo te ljudske igre je svarilo in odgovor zoper zagrizenost in strupenost napuha.
O avtorju: Pripovednik in dramatik Fran Saleški Finžgar (Doslovče, 9. februar 1871 - Ljubljana, 2. junij 1962) je poleg zajetnega romana Pod svobodnim soncem, ki mu je dal podnaslov »povest davnih dedov«, napisal kar precej daljših in krajših pripovedi iz kmečkega in meščanskega življenja. Najraje je pripovedoval o kmečkih ljudeh, o njihovih težavah in veselih trenutkih (npr. povesti Strici, Dekla Ančka, Beli ženin). Kmečko življenje obravnavajo tudi njegove ljudske igre Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja idr. Stiske prve svetovne vojne je upovedil v kroniki Prerokovana: Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana idr. Svoje življenjske spomine je strnil v knjigi Leta mojega popotovanja. Mlajšemu rodu je namenil pripovedi: Študent naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca itd. Fran Saleški Finžgar je o Verigi zapisal: " Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene, spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, rešnih ciljev, do katerih vodi pot Ljubezni." Člani ansambla sv. Mihaela vas vabijo, da nedeljsko popoldne preživite z njimi!
Petek, 22. 1., ob 19.30, KD Smila film in ZKD Grosuplje
FILM,
premiera, za izven
O filmski premieri Smila filma le to, da bo šlo za pravo domačo produkcijo. Film so snemali v Grosupljem, igralci so prav tako v večini domačini. Slog oz. filmski stil pa si je najbolje ogledati v živo. Po projekciji bo, kot je v navadi, pogovor z ekipo filma, z igralci, in seveda druženje z že novimi idejami. Uvodno špico filma pa si boste lahko ogledali tudi na spletni strani ZKD Grosuplje, www.kultura.si. Lepo povabljeni!
Četrtek, 28. 1., ob 19.00, Mladinsko gledališče Ljubljana in ZKD Grosuplje Najstniški abonma 2009/2010 Ufurej se! Mark Ravenhill:
KOK TI MEN ZDEJ DOL VISIŠ!,
mladinska (družinska) predstava, tudi za izven
O predstavi: Totally Over You kultnega avtorja britanskega gledališča u fris Marka Ravenhilla je bila krstno uprizorjena leta 2003 v Nacionalnem gledališču v Londonu, in sicer v kontekstu programa, ki je namenjen najstniškemu občinstvu. Igro je navdihnil Molière (Les Précieuses ridicules/Smešne precioze), in govori o štirih dekletih, ki se odločijo, da bodo postale slavne, tako da bodo hodile s slavnimi moškimi, zato zapustijo svoje fante. Štirje fantje pa s pomočjo prijateljev, članov šolskega dramskega krožka, pripravijo pravo presenečenje, scenarij, s katerim bi radi dekleta osmešili in jih pripravili do tega, da bi premislile o posledicah svojih dejanj. Ravenhill se v tej »komediji za najstnike« satirično poigra s kategorijo slave, ki je tako na Zahodu kot Vzhodu izjemno močno prisotna tudi pri mladostnikih. V Veliki Britaniji so to Ravenhillovo igro mladostniki uprizarjali sami, v SMG pa jo pod režisersko taktirko mojstra Vita Tauferja v igrivem prevodu Jakoba J. Kende in z glasbenim hitom Saše Lošica uprizarjajo profesionalni igralci zrelih let, ki preigravajo široko paleto registrov igre.
O avtorju: Časi, ko so veliki dramatiki pisali
za gledališče, režirali in še sami igrali, so že dolgo mimo. Za koreografe in celo za režiserje je nekaj popolnoma običajnega, da se tudi sami znajdejo na odru, dramatiki pa veljajo za introvertirana, inteligentna bitja, ki jih srečujemo, kako zamišljeno nabirajo navdih po stezicah Tivolija ali osamljeno meditirajo v najodročnejšem kotu kakšne gostilne. Vsaj stereotipne predstave o tem, kakšen je profil dramatika, se gibljejo nekako v tem smislu; zamišljen, prej zagrenjen kot dobre volje (kdor zna zares pronicljivo opazovati svet, se mu slej ko prej vse skupaj zagnusi), celo branje lastne literature na literarnih srečanjih in večerih mu je v breme, svoja dela bere brez posebnega navdiha, tako potiho in monotono, da je pri poslušanju težko ostati buden, zbuja občutek, da je veliko raje sam kot v družbi, redke izjave, ki jih spravi skupaj, so nujno kaj hudo družbenokritičnega ali tako metafizičnega, da si je treba vzeti dopust, če hočeš dojeti vsebino. Na letošnjem festivalu v Edinburghu sta o tem stereotipu učinkovito izrazila dvom ugledna britanska dramatika Mark Ravenhill in Tim Crouch, ki sta sama odigrala osrednja lika svojih iger. Ekipa ustvarjalcev SMG Ljubljana: avtor: Mark Ravenhill, prevod: Jakob J. Kenda, režija: Vito Taufer, lektorica asistentka: Magda Lojk, scenografija: Tomaž Štrucl, kostumografija: Mateja Benedetti, koreografija: Natalija Manojlovic, glasba: Saša Lošic, oblikovanje luči: Tomaž Štrucl, vodja predstave: Janez Pavlovčič, igrajo: Janja Majzelj kot Katarina, Romana Šalehar kot Barbara, Neda R. Bric kot Rosana, Mojca Partljič kot Simona, Marinka Štern kot Tina, Daša Doberšek kot Tara, Olga Grad kot Rafaela, Matija Vastl kot Jaka, Uroš Maček kot Daniel, Robert Prebil kot Pero, Boris Kos kot Nejc, Viktor Meglič kot Viktor, Ivan Godnič kot Miha Iz kritik, Blaž Lukan, Delo: »Bodi zvezda!« »Kok ti men zdej dol visiš je zlasti posrečena repertoarna uprizoritev za mladino., ki zase težko najde teme iz lastnega sveta. V prid Ravenhillu in Tauferju je treba najprej omeniti jezik (besedilo je duhovito prevedel J. J. Kenda, lektorica je bila M. Dermelj), ki ga igralska ekipa kljub starostni oddaljenosti od junakov govori, kot da bi bil njihov. Nato se v besedilu in postavitvi razkrije nekaj posrečenih tematskih ali dramaturških motivov iz evropske dramske tradicije, iz Aristofana, Moliera, Shakespeara ali Maurivauxa, pomenljivo pa je tudi uprizarjanje igre v igri, ki mlademu gledalcu s preprostimi potezami prikaže tako čare kot pasti gledališča v temeljnem odnosu med lažjo in resnico.«
Filmski program v mesecu januarju 2010 je v znamenju komedij in romantike in logično ljubezni in družinskega vzdušja. Naj samo naštejemo naslove filmov po vrsti od prve do zadnje sobote v prvem mesecu leta 2010: 2012, ŽENA POPOTNIKA V ČASU, MLADA LUNA, OTOK V MESTU in MOJA GRŠKA AVANTURA.
kultura
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Napoved skladovih prireditev
K udeležbi na naših območnih srečanjih in revijah so prijazno vabljena vsa kulturna društva, skupine in ustvarjalni posamezniki. Prijavnice za večino spomladanskih prireditev zbiramo do 31. januarja 2010! Razpisi in prijavnice so dostopne na naši spletni strani: www.kultura-ustvarjanje.si
Strokovni ogledi odraslih gledaliških skupin -Linhartovo srečanje - selektorski ogledi od 1. 12. 2009 do 15. 4. 2010. Prijave za selektorski ogled vsaj tri tedne pred predstavo oz. najkasneje do sredine januarja!!!
Območni likovni natečaj: Kako se borim proti »revščini«? za podobo skladovih vabil - od 1.
12.	2009 do 31. 1. 2010
Območna revija otroških plesnih skupin, 11. 2. 2010
Območna revija odraslih PZ in malih pevskih skupin, 1., 2. in 3. del, 25., 26. in 27. 2. 2010
Območno srečanje mladinskih gledaliških skupin - Gledališke vizije, februar 2010
Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov, 1. in 2. del (za vrtce in šole), 8. in 9. 3. 2010
Območno srečanje mladih novinarjev in literatov občine Grosuplje - priloga Vetrnica, 23. 3. 2010
Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, 1. in 2. del, 25. in 26. 3. 2010 Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, 9. 4. 2010
Območno srečanje otroških folklornih skupin,
13.	4. 2010
Regijsko srečanje lutkovnih skupin Osrednje Slovenije, 1. del, 19. 4. 2010
Regijska revija plesnih skupin Osrednje Slovenije, 18. 5. 2010
Državno tekmovanje pihalnih godb, 22. in 23. 5. 2010
Območno srečanje mladih literatov (od 15. leta dalje), konec novembra
Območno srečanje otroških likovnikov v sodelovanju z Mestom na ulici in ZKD Grosuplje, 17. 6. 2010
41. tabor slovenskih pevskih zborov, zamejski zbori, 19. 6. 2010
41. tabor slovenskih pevskih zborov, osrednja prireditev, 20. 6. 2010
Zaključek območnega Linhartovega srečanja s podelitvijo priznanj sodelujočim skupinam, junij 2010
Razstava in predstavitev knjig Kozlovska sodba v Višnji Gori, junij 2010
Poletne ustvarjalne delavnice, 23. - 25. 8. 2010
Državno srečanje mladih inovativnih in neuveljavljenih glasbenih skupin, 4. 9. 2010
Državni seminar za pisanje rockovskih besedil, 4. 9. 2010
Območno srečanje/razstava odraslih likovnikov na razpisano temo, 16. 9. 2010
Območno srečanje literatov seniorjev, 21. 9. 2010
Dnevi evropske kulturne dediščine - Portreti občutkov, razstava Gabrijela Vrhovca, 30. 9. 2010
Območni festival kratkih filmov in video produkcije - Festival Jožeta Galeta, 8. 10. 2009
Območna likovna šola za otroke, oktober 2010
42. tabor slovenskih pevskih zborov - seminar, 11.2010
Območna predstavitev izbranih skupin ob Dnevu odprtih vrat, 3. 12. 2010.
Mavrična kultura za vse
ČESTITKE NAJBOLJŠIM LETOŠNJIM GROSUPELJSKIM SKUPINAM!
Na državna srečanja so se v letu 2009 uvrstile številne grosupeljske skupine:
-	na Državnem srečanju otroških gledaliških skupin v Ljubljani sta se predstavili dve	otroški gledališki skupini:
-	Otroška skupina Hiška OŠ Louisa Adamiča/KD Teater Grosuplje pod mentorskim vodstvom Irene Žerdin in Sabine Gruden in
-	Otroška skupina Muce Vrtca Kekec Grosuplje pod mentorskim vodstvom Judite Rajnar in Jožice Omahen,
-	na Državnem srečanju plesnih skupin Pika miga v Velenju se je predstavila Baletna skupina TeGIBlo3 iz KD Teater Grosuplje pod mentorskim vodstvom Špele Repar,
-	na Državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Laškem so se predstavili pevci ljudskih pesmi Zarja iz Račne pod mentorskim vodstvom Jožice Podržaj.
Kako diši moja knjižnica
20. november - dan splošnih knjižnic so slovenski knjižničarji poimenovali »Kako diši moja knjižnica«. Občani Grosupljega, Dobrepolja in Ivančne Gorice se lahko pohvalijo z eno najlepših evropskih splošnih knjižnic, v sam vrh Slovenije pa jo uvršča tudi članstvo - knjige namreč prebira okoli 11 000 članov.
Slogan »Kako diši moja knjižnica« so slovenski knjižničarji izbrali, ker so knjižnice namenjene vsem - od najmlajših do najstarejših; knjižnica pa je tista, ki privablja ljudi ne samo z razumom ampak tudi čustvi, ki jih čutijo; literatura, ki jo ponujajo splošne
knjižnice, pa ljudem pomaga in jih spodbuja tekom celega življenja, je prepričana direktorica grosupeljske mestne knjižnice Roža Kek. Splošne knjižnice obiskujejo vse generacije, vsaka pa najde nekaj zase, ponujajo namreč od izobraževalnega do sproščujočega gradiva. Prav pred enim letom so v Grosupljem odprli tudi časopisno kavarnico, dodatno ponudbo knjižnice, ki po mnenju Kekove predstavlja pomembno vlogo socialnega druženja. V Grosupljem se pripravljajo tudi na uvedbo knjigomata, s katerim si bodo člani lahko sami sposodili ali vrnili knjige. Kaj pa enoti na Vidmu in v Ivančni Gorici? Dobrepoljska enota praznuje peto leto delovanja v novih prostorih
Jakličevega doma, tako da se tam novosti ne obetajo, lepše dni pa pričakujejo v Ivančni Gorici, saj bodo v prihodnjem letu dobili dodatne prostore, v katerih se bodo lahko bralci dlje zadržali. Poleg nagrade za eno najlepših evropskih knjižnic pa se Mestna knjižnica Grosuplje ponaša še s številom članstva. Zabeleženih imajo kar 11 000 bralcev, kar jih uvršča v sam slovenski vrh knjižnic. Ob prazničnem dnevu so pripravili brezplačni vpis za nove člane v knjižnici Grosuplje in enotah Videm ter Ivančna Gorica, najbolj srčnim bralcem pa so podelili tudi majice z bralnimi motivi. Helena Miklič
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
kultura
57
Miroslav Cerar,poslednji romantik na konju, je praznoval 70-letnico
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, petek, 4. 12. 2009, ob 18. uri.
V Mestni knjižnici Grosuplje smo pripravili pravi praznik športa. Gostili smo namreč legendarnega slovenskega telovadca Miroslava Cerarja, ki je z neverjetnimi 30 odličji z največjih tekmovanj z olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev še danes najboljši slovenski športnik. Z izidom knjige Miroslav Cerar in njegov čas je praznoval svojo sedemdesetletnico. Na odru sta se mu pridružila še njegova prijatelja in sotekmovalca Tine Šrot in Janez Brodnik. Miroslav Cerar, rojen 28. oktobra 1939 v Ljubljani, je daleč najuspešnejši športnik Slovenije vseh časov. Ob Leonu Štuklju, gimnastični legendi med obema svetovnima vojnama, je prav Cerar tisti, ki je po drugi svetovni vojni Sloveniji priboril največ kolajn na velikih tekmovanjih od leta 1958 do 1970, predvsem na paradnem orodju, konju z ročaji. Konj je najstarejše gimnastično orodje, katerega prvotni namen je bilo razvijanje vojaških sposobnosti. S tehnološkim razvojem orodja so se razvijale tudi mojstrovine Mira Cerarja, z izjemnimi nastopi na tem orodju pa si je prislužil tudi laskave vzdevke, kot so kralj konja z ročaji, zlati konjenik in celo bog konja. Nastopil je na treh olimpijskih igrah - v Rimu leta 1960, Tokiu leta 1964 in Ciudad de Mexicu leta 1968. Svoj največji uspeh je dosegel na olimpijskih igrah leta 1964 v Tokiu, kjer je osvojil zlato kolajno na konju in bronasto na drogu, štiri leta pozneje na OI v Ciudad de Mexicu pa ubranil naslov olimpijskega prvaka na konju. V zbirki 30 kolajn z največjih tekmovanj je kar 16 najžlahtnejših; dva naslova olimpijskega prvaka, štirje naslovi svetovnega in deset naslovov evropskega prvaka. Izjemno kariero je Cerar končal z
naslovom svetovnega prvaka leta 1970 na domačih tleh, na svetovnem prvenstvu v dvorani Tivoli, ko se je od gimnastičnih aren poslovil z zlatom na konju. Pogovor s telovadci se je zavlekel čez dve uri, vendar obiskovalcem ni bilo dolgčas, saj so duhoviti sogovorci pripovedovali šaljive in resne anekdote, ki se jih je v mnogih skupnih letih tekmovanj, treningov in druženj nabralo res veliko.
Slavljenec gospod Cerar je povedal, da tisti, s katerimi je vrsto let sodeloval in treniral, so ljudje, na katere se lahko v vsakem trenutku zanese. Med njimi dana beseda drži. Ta zavezanost drug drugemu jih je naučila delati, stisniti zobe in premagovati bolečine. Vse, kar so dosegli, so dosegli s svojimi žulji, ki so bili večkrat tudi krvavi. Bili so enaki med seboj, čeprav različnih profilov in tudi različne ideološke usmerjenosti. Vedeli so, da samo od vrhunskih rezultatov ni mogoče živeti, da je treba študirati, se pripravljati na življenje po aktivnem tekmovalnem obdobju, še posebej pa je pomembno prijateljstvo. In prav prijateljstvo gojijo še sedaj. Enkrat na teden se srečujejo, nekajkrat na leto tudi cele družine in se poveselijo, obujajo spomine in igrajo nogomet. Prijateljstvo sta poudarjala tudi Tine Šrot in Janez Brodnik. Prijateljstvo med njimi ni le beseda, potrdili so jo večkrat tudi v času aktivnega tekmovanja. Danes, ko smo sprejeli način razmišljanja, da nekaj pomeni le zmaga, je zanimivo slišati pripoved, kako bi Janez Brodnik lahko osvojil naslov državnega prvaka, pa je cela gimnastična vrsta protestno odkorakala iz dvorane, ker niso dovolili nastopiti Miru Cerarju. Danes za enega tekmovalca skrbi cela ekipa strokovnjakov, včasih pa so na tekmovanja odhajali tekmovalci sami, celo brez trenerjev, ki so bili v tistem času večinoma po službah in so gimnastiko trenirali v svojem prostem času. Poškodbe so jih spremljale ves čas, pa so malo pomagali drug drugemu, stisnili zobe, pa je šlo.
Vsi trije gostje so doživljali revščino prvih povojnih let, ko so bili večkrat lačni kot siti. Tudi kot vrhunski telovadci niso imeli hrane v izobilju, o kakšnem posebnem režimu prehrane za športnike pa sploh niso razmišljali. Zato ni čudno, da so se jim tudi ta večer misli pogosto ustavljale pri hrani, pa tudi precej anekdot so napletli na to temo. O življenju, delu in dosežkih Mira Cerarja sta bili že izdani dve knjigi: 1966 sta Miran Sattler in Vlado Šlamberger izdala knjižico Poslednji romantik na konju, leta 1970 pa je
Evgen Jurič izdal 90 strani obširno knjižico Volja, žulji in kolajne ob Cerarjevem odhodu iz športnih aren. Zdaj je izšla tretja knjiga Miroslav Cerar in njegov čas. Knjiga je ob sodelovanju več avtorjev nastajala nekaj mesecev, zato pa je dodelana in domišljena ter nudi prijetno, duhovito in zanimivo branje ne samo za športne navdušence. Janez Brodnik je bil zadolžen za anekdote, Tine Šrot pa za dogodke. Izdala jo je Gimnastična zveza Slovenije, izkupiček od prodaje pa je namenjen izgradnji nove telovadnice. Izšla je tudi v angleškem jeziku. Idejo za knjigo o življenjski poti Miroslava Cerarja je padla že ob njegovi 60. obletnici, a se je s tem kar odlašalo, dokler pred letom dni niso dobili soglasja. Za pripravo knjige so imeli bolj malo časa. Knjiga ni le življenjepis Mira Cerarja, ampak so se v njej dotaknili tudi zelo pomembnega dela gimnastične zgodovine. Delo ni bilo enostavno, treba je bilo pregledati vse časopisne zapise v športnih rubrikah tistega časa, ki jih ni bilo malo, in še to v več jezikih: v slovenščini, srbohrvaščini, ruščini, nemščini in angleščini, saj se samo na spomin ni dalo zanašati. Mira Cerarja pa niso odlikovali le izjemni športni dosežki, temveč tudi življenje ob treningih in tekmovanjih. Ob gimnastiki je uspešno končal študij prava in dolga leta delal kot odvetnik. Redki so športniki, ki jim uspe študij uspešno združiti s kariero vrhunskega športnika. Poleg športnih dosežkov gre izpostaviti tudi njegove pomembnejše aktivnosti v času samostojne Slovenije. Po koncu kariere je postal aktiven športni delavec, izjemen borec za fair play, eden izmed ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije in je ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play. Cerar je tudi nosilec visokih odlikovanj, kot so: olimpijski red (L'Ordre Olympique), najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (nagrada AVNOJ) in Sloveniji (Bloudkova nagrada). Letos je prejel iz rok predsednika države Danila Turka Zlati red za zasluge za narod. V prvi vrsti pa je poleg vseh njegovih domačih in mednarodnih aktivnosti tudi mož, oče, dedek in vzornik vseh mlajših rodov. Žal med poslušalci ni bilo veliko mladih in tistih, ki bi radi v življenju uspeli, da bi lahko slišali, kaj vse se da ustvariti ob zelo skromnih pogojih, vendar z veliko volje in z močno željo nekaj doseči.
Marija Samec
kultura
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Magistra Breda Škrjanec in njena nova razstava
Razstavo Drugačni Galič je postavila v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani v sodelovanju z Galerijo in muzejem Lendava. V Ljubljani so na ogled grafike, v Lendavi pa slike akademskega slikarja Štefana Galiča, ki se je po končanem študiju umaknil na obrobje slovenskega prostora in tam iskal svoj likovni izraz.
Breda Škrjanec je povedala, da je bilo prvič, da se je ukvarjala z razstavo že pokojnega slikarja, torej z že zaključenim opusom. Slikar in grafik je prepoznaven po motivih Marija Samec
metulja, violine in simbolnih znamenjih črk in številk. V lesorezih je izrabljal že same vzorce lesa, letnic, poškodb. Avtorica razstave nas je poznavalsko popeljala skozi ustvarjalni svet zanimivega slikarja. Slušatelji umetnostne zgodovine »tretje univerze« smo ji bili hvaležni, da nam je posvetila svoj dragoceni čas in nam predstavila svoje delo. Prispevala je tudi svoj članek v knjigo o slikarju Galiču z naslovom »Gre preprosto za magičnost ustvarjalnega postopka.«
Božično-novoletno okrasje Cvetličarne Midve
37 - Novosti iz domoznanske zbirke
Cvetličarna Midve iz Grosupljega je v začetku decembra predstavila prodajno razstavo božično-novoletnega okrasja. Na prijetni razstavi smo bili seznanjeni z modnimi trendi, letošnjimi modnimi barvami in pripomočki. Lepi in zanimivi so bili adventni venčki iz naravnih in umetnih materialov v kombinaciji različnih barv in oblik. Prijazni cvetličarki sta nas tako spomnili na prihajajoče praznike, ki so
lepši, če je tudi prostor primerno urejen in okrašen drugače, kot vsak dan. Že samo iskanje zelenja in pisanih okraskov ter potem urejanje in postavljanje okrasja v prostor je dogodek, ki ga družinski člani lahko izkoristijo za skupno preživljanje prostega časa in kot opomin na prijetne družinske praznike, ki prihajajo. Zelo obiskana razstava ni nikogar pustila hladnega. Vsi, ki so obiskali razstavne prostore v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje, so bili zadovoljni. Vsaj za čas ogleda so se ustavili in marsikdo se je spomnil, kako smo se na paznike pripravljali nekdaj. Ob vse večji naglici vsakdana le še čutimo potrebo, da si naredimo praznične dni drugačne, da se ne posvečamo samo delu in hlastanju za materialnimi dobrinami, ampak se zamislimo tudi o kulturi bivanja in ohranjanju starih običajev, ki se vse bolj izgubljajo ob vedno bolj agresivnem oglaševalskem bombardiranju s tujimi načini preživljanja praznikov. Marija Samec
25. slovenski knjižni sejem v Ljubljani pod geslom Beri mi misli
Vsako leto v novembru odpre svoja vrata slovenski knjižni sejem. Na ogled
L_postavijo letno knjižno
Ifi^^^Hi^ bero, na predstavitvenih večerih, debatnih kavarniških predstavitvah in založniški akademiji poskušajo opozoriti na dobre in slabe pokazatelje stanja v slovenskem in svetovnem založništvu in knjigotrštvu. Marija Samec
ŠKRJANEC, Breda
»Gre preprosto za magičnost ustvarjalnega postopka«. - V: Drugačni Štefan Galič. - Ljubljana : mednarodni grafični likovni center, 2009. - 115 str. : ilustr. ; 20 cm.
Mag. Breda Škrjanec je postavila razstavo grafik Štefana Galiča in napisala esej o njegovem ustvarjanju.
JEREB, Janez, 1873-1937
Kako sem vodil škocjansko godbo / Janez Jereb ; [izbral, prepisal in redigiral Edo Škulj]. - Škocjan : Kulturno društvo, 2009.
-	40 str. : ilustr. ; 21 cm.
Dr. Edo Škulj je popisal pestro kulturno dogajanje v Škocjanu v začetku 20. stoletja, ko je župnik Janez Jereb ustanovil godbo in naučil igrati mnoge godbenike.
SEVER, Leopold
Prazgodovinski svatje in mi : kultura staroveških gradiščarjev jasno odseva tudi v naš čas / Leopold Sever. - Male Lipljene [i. e.] Ivančna Gorica : Turistično društvo, 2009. - 152 str. : ilustr. ; 24 cm. Leopold Sever iz Malih Lipljen je izdal novo knjigo, v kateri poskuša iskati naš izvor pri Venetih. Sporočila starejše železne dobe s situl bere na novo, razmišlja o prazgodovinskih pticah in Tičnicah.
ZOREC, Miha
Digitalna temnica : obdelovanje digitalnih fotografij -1. koraki/Miha Zorec ; [fotografije Manca Zorec, Špela Zorec in Miha Zorec]. - Grosuplje : Knjigca, 2009.
-	191 str. : ilustr. ; 25 cm. Grosupeljčan Miha Zorec je izdal knjigo o obdelovanju digitalne fotografije.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
kultura
59
Prva samostojna slikarska razstava Alenke Rožac
Gospa Alenka Rožac je razstavila svoje slike v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Je članica društva in šole Meviart iz Ljubljane in društva Paleta KUD Teater Grosuplje. Direktorica knjižnice Roža Kek je v uvodnem nagovoru ob otvoritvi razstave izpostavila, da v knjižnici govorijo knjige s pisano besedo, v galeriji pa slike s svojo govorico. O slikarkinem ustvarjanju je njena mentorica in učiteljica Metka Gosar Peternel zapisala, da je »po eni strani dekorativno, filigransko natančno in predvsem očem všečno, po drugi strani pa globoko sporočilno in simbolično. Njeni portreti in figure mistično zasanjanih ženskih podob, stereotipno lepih, karakterno opredeljenih in prepletenih z magičnimi predmeti delujejo na simbolni ravni«. Lepe
in posebne so krajine, precej prazne, pogosto temačne, vendar pomenljive in polne drobnih detajlov, na katerih se ustavi pogled, in tihožitja, sončna, živahna, celo rože imajo skrivnostno vstavljene oči in skoraj človeške obraze.
Slikarka uporablja različne tehnike v olju, akrilu, pastelu in akvarelu. »S trdim delom, dobršno mero talenta in s pomočjo likovnih učiteljev je Alenka Rožac dosegla slog, ki je z njej lastno likovno govorico v njenih delih prepoznaven,« je še ugotovila njena mentorica.
Avtorica sama pa je na otvoritvi povedala, da ima občutek, kot da se je razgalila pred nami, saj so njene slike njena izpoved. Slikarstvo jo je obsedalo že ob vpisu v srednjo šolo, pa ji ni
uspelo, zato je iz užaljenosti to zanimanje odrinila in zdaj je napočil njen čas. V življenju ne moreš nič za stalno odvreči, ko napoči čas, pride na dan.
Kaj sporoča s svojimi slikami, se je vprašala. Žensko energijo prenaša v svet, poln moške energije, kjer je vse togo, funkcionalno, manjka pa 'tisti poprček na vrhu'. To je pa žensko delo, samo upati si moramo. Ženske naredimo svet lepši.
Lep katalog in posnetke slik na zgoščenki je izdelal njen sin. Po zvočnikih je vso prireditev spremljala klasična glasba po slikarkinem izboru.
Čestitali so ji tudi predsednica Kulturnega društva Teater in članica likovne skupine Paleta Zora Trilar, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Grosupljega Andreja Smolič in kolegice in kolegi iz obeh slikarskih društev, v okviru katerih avtorica deluje.
Marija Samec
16. srečanje harmonikarjev - Turjaški harmonikar 2009
Kulturno umetniško društvo Marij Kogoj Turjak je v dvorani Doma krajanov v soboto, 5. 12., priredilo v čast rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna že 16. srečanje harmonikarjev z naslovom Turjaški harmonikar 2009. Med 21 nastopajočimi glasbeniki jih je bilo tudi 7 iz naše občine. Pretežno so nastopili z diatoničnimi harmonikami, trije pa s klavirsko. Poleg njih pa še v spremljavi posamezniki s kitaro, baskitaro in baritonom. Že lani smo zapisali, da je gonilna sila in organizator teh srečanj Franc Pečnik - Aco, ki je bil nekaj let v osnovni šoli tudi moj sošolec. V življenje mu ni bilo postlano z rožicami, a se kljub možganski kapi, ki jo je doživel že pred več leti, dobro drži in se med drugimi svojimi dejavnostmi precej ukvarja tudi s kulturo. Ena od teh dejavnosti pa so tudi srečanja har-
monikarjev, kjer se zberejo harmonikarji iz domače velikolaške in še iz več okoliških občin (Iga, Grosupljega, Dobrepolja, Litije, Ribnice, Sodražice in še katere druge. Letošnjega srečanja sta se udeležila poleg staršev, prijateljev in drugih poslušalcev tudi velikolaški župan Anton Zakrajšek in predstavnik JSK D RS - Območna izpostava Ljubljana okolica, ki je na koncu vsem prisotnim podelil priznanja za nastop. Pa naj še naštejemo vse nastopajoče: ansambel Gama (ki je po nastopu harmonikarjev poskrbel še za glasbo na družabnem večeru), Primož Ogrinc, Peter Tekavec, Primož Padar, Manca Bavdek, Klara Zidar, Ubran Kraševec, Blaž Matjaž, Danijela Purkat, Gaber Purkat, Jani Žnidaršič, Jure Ahčin, David Laninšek, Srečko Hadet in Manca Kaplan ter Barbara Cimperman.
Iz naše občine pa so nastopili Ambrož Ahec iz Vina, Tea Kraljič iz Velikih Lip-Ijen, sestri Petra (diatonična harmonika) in Ana Virant (bariton) iz Rožnika, Nina Kralj iz Velikih Lipljen, Saša Gač-nik iz Št. Jurija (frajtonerica - v duetu z baskitaristom Simonom Petričem, ki je skrbel tudi za ozvočenje) ter Stefan Ra-ndelovic iz Velike Loke. Vsi "zastopniki" naše občine so glede na svojo starost pokazali dobro znanje. Naj pa še zapišem, da je to srečanje še po nečemu zelo značilno. (To se sicer ni zgodilo nobenemu našemu predstavniku!) Če se je komu ali kateri kaj zataknilo, ga je publika v dvorani vzpodbudila z aplavzom. Prav zato so ta srečanja tako prijetna in bodo še dolgo živa. Prireditev je vodila tudi to pot Tina Jaklič. Jože Miklič
kultura
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Utrinki štirinajstdnevnega bivanja v Gani
V Gano sem se odpravila s povabilom na slikarsko kolonijo. Pred odhodom sem se oborožila s tehničnimi podatki o državi in njeni zgodovini, predstav o ljudeh in običajih pa nisem imela. Morda je bilo tako tudi prav. To potovanje zame ni bilo prvo srečanje z Afriko, gotovo pa prvo tako doživeto. Že polet čez Saharo je bil lekcija prazgodovine z jasno vidnimi ostanki neke davno izginule civilizacije, ki sem jo poznala le iz knjig. Razsežnosti področja puščave so osupljive. Pristanek v Akri. Utrujenost. Nemir neznanega pričakovanja, morda celo kanček nelagodja in vročina.
Prvo presenečenje. Ljudje, ki se rokujejo z nami in nam vzklikajo dobrodošlico. Pomislim na Slovenijo, na Evropo. Ali smo mi, ki se za nekaj imamo, sposobni takšne preproste spontanosti? Vožnja skozi mestni vrvež. Promet je specifika, ki se je nisem trudila razumeti. Vedno se pride in to brez prask, včasih tudi brez cestišča. Prihod na cilj. Barbarina vas. Noč, medla razsvetljava, vonj po morju in razgreti mivki, tiha glasba v ozadju. Sprejme nas drobna ženička z raskavim glasom in radoživim pogledom. Razkaže nam svojo vas in nas razporedi na svoja mesta. Totalni šok. A to je zdaj to. Pristna Afrika. Hiške na kolih iz bambusa in rafije, krite s travo, odprte na vse strani. Tesnoba. Kaj pa če se nas lotijo kače, krokodili, povodni konji, opice, lahko tudi sloni ali divjaki? Nič od tega, tudi komarjev ne, so le prijazni in radovedni kuščarji, neopisljivo lepih barv, ki
se sprehajajo povsod, v spodobni razdalji, ker se nas bojijo.
Noč prespim kot v komi in z jutrom se rodi raj na zemlji. Plazeči se sončni žarki naznanjajo še enega od vseh sončnih dni. Petelini iz okoliških vasi že nekaj ur glasno preštevajo svoje kokoši. Ptiči najrazličnejših barv bahavo nastopajo, se razkazujejo in tekmujejo v glasnosti prepevanja vsak svoje arije. Iz daljave komaj slišno bobnajo, verjetno še sinočnji bobnarji. V zraku je sol in v ušesih pomirjujoče bobnenje oceana. To je to. Potrebujemo še kaj? Malo hrane. Stike z ljudmi.
Ljudje so nenarejeno prijazni, neposredni, brez predsodkov, nevsiljivi, sproščeni, široko nasmejani in lepi. Ni mi težko razumeti, zakaj se toliko Evropejcev, sposobnih ločiti se od bremen visoke civilizacije, odloči preseliti v te kraje. Brez poguma seveda ne gre, saj imajo tudi tu banke, urade, pravila in zakone, nakupovalne centre, skratka vse kot povsod po svetu.
A kljub temu je življenje enostavnejše, predvsem pa zelo drugačno. Obala Atlantskega oceana, neskončna v levo, neskončna v desno, topla in mehka mivka, školjke in mogočni peneči se valovi, ki se razkošno razlivajo in dvigujejo meglice vodnih kapljic ter soli, da zabrišejo mejo med nebom in vodo. Ribiči vsako jutro, razen v torek, ko morje počiva, vlečejo mreže z ulovom na obalo, kjer jih čakajo ženske in otroci, da si postrežejo z obrokom rib za danes. Nobenega prerivanja in grebatorstva, za vse je dovolj. Kar ostane, prodajo. Kako drugače, kot smo vajeni mi. Ženske z majhnimi otroci, ki jih nosijo na poseben način privezane na hrbtu, večji otroci in tudi moški ob cestah in na obali, prodajajo vse, kar si le lahko predstavljamo: ribe, žive rake, školjke, raznovrstno sadje, blago značilnih vzorcev, spominke, nakit, kruh, bananin čips, raznovrstno hrano in kaj vem kaj še vse. Vse, kar nudijo, ponujajo dostojanstveno in nevsiljivo. Toliko stvari je, ki bi se jih lahko naučili od njih.
Bivanje v Gani je nedvomno zelo zanimivo in prijetno, če stopimo iz svojih okvirov ali če si omislimo bivanje pri Barbari, ki nas je razvajala po slovensko in po gansko. Hrana je bila prilagojena našemu okusu, vsebovala pa je vse značilnosti ganske kuhinje. Sadni sokovi in marmelade, ki jih pripravljajo sami, so božansko dobri. Bivanje v njenih hiškah je udobno in predvsem zračno, kar je najbolj pomembno, saj ponoči ni bistveno hladneje kot podnevi. Zelo prijetno. Pri Barbari sem se počutila popolnoma varno in brez skrbi. Organizira in priskrbi dobesedno vse, kar si posameznik ali skupina želi. Eno
ali večdnevne izlete v bližnjo in daljno okolico vodijo njeni ljudje, zato so izkušnje še bolj pristne.
Posebna specialiteta bivanja v Barbarini vasi pa so popoldnevi ali večeri učenja afriških plesov in bobnanja, po želji tudi česa drugega.
Igranje na bobne me ni nikoli zanimalo. Morda zato, ker nikoli nisem razumela tega razbijanja. In sem poskusila. Ko sem ugotovila, da imajo bobni melodijo, sem »padla noter«. Kdor ne vidi in ne sliši domačinov igrati na bobne, kdor tudi sam ne poskusi, ta ne ve o Afriki nič. Še manj kot nič pa ve, če nikoli ni videl domačinov plesati ob zvokih bobnov. Kot skupina smo imeli možnost obiskati vaško šolo. Otroci od tretjega do štirinajstega leta so nam pripravili nepozaben program. Priporočam vsaki slovenski osnovnošolski učiteljici vsaj eno leto prakse v takšni šoli. Koliko pohvale, spodbude, radosti, lepote so deležni ti otroci. Koliko samozavesti in pozitivizma jim privzgojijo z igro, plesom in glasbo, v zelo skromnih pogojih. Ubogi naši otroci. O Gani in Gancih bi se dalo povedati še veliko. Vredno je videti in doživeti. Slovenci imamo za to izjemno priložnost. Kot posamezniki ali še bolje kot skupina imamo možnost udobnega in kvalitetnega bivanja v ganski vasi s slovenskim pridihom. Navdušeni boste, kot smo bili mi, skupina amaterskih slikarjev, ki smo bili gostje gospe Barbare Bizovičar od 17. do 30. oktobra 2009. Slike, ki sem jih naslikala v Gani, sem pustila tam. Če jih bodo uspeli prodati, bodo s tem denarjem pomagali šolskim otrokom v teh krajih.
In naj me zdaj kdo vpraša, kje je lepše in boljše, v Sloveniji ali v Gani, mu ne morem odgovoriti in tudi ne bi hotela. Nikoli ne gre za boljše ali slabše, vedno je samo drugače, kamorkoli na tem svetu greš. V tem je čar. Alenka Rožac
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
zdravje
61
Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov)
Cepiti se ali ne cepiti, to je zdaj vprašanje
S temi dvomi se zagotovo ukvarja velika večina od še ne cepljenih prebivalcev Slovenije, saj je t.i. »nova« gripa na pohodu
O cepljenju je bilo prelitega že veliko črnila, tako zagovorniki kot nasprotniki imajo veliko znanstveno podprtih dokazov in močne argumente. Klasična medicina trdi, da je cepljenje eden večjih dosežkov medicine nasploh, saj so ljudje še nekaj desetletij nazaj umirali zaradi nekaterih bolezni, ki jih danes praktično ne poznamo več. Pri tako hudi in včasih celo usodni bolezni, kot je npr. klopni meningitis, verjetno ni utemeljenega razloga proti cepljenju. V državi je cepljenje otrok proti določenim boleznim predpisano z zakonom, proti nekaterim drugim boleznim se je mogoče cepiti prostovoljno.
Strokovnjaki predvidevajo, da bo letos zaradi virusa gripe zbolelo večje število ljudi, saj bosta hkrati na delu oba virusa, virus sezonske gripe in virus nove gripe.
Nova gripa H1N1 je nevarna, kar dokazuje dosedanje število smrtnih žrtev. Zdravljenje mnogih bolezni z antibiotiki ni več tako uspešno kot nekoč. Ker gre za nov virus, bo zaradi nje zbolelo veliko prebivalcev, najbrž vsaj 25 %, verjetno pa celo več. V državah, kjer je prvi val gripe H1N1že mimo, je bilo največ bolnikov v starosti od 5 do 45 let, vendar lahko zboli vsak, ne glede na starost. Prenaša se enako učinkovito, kot siceršnja sezonska gripa ali celo bolj. Ob prejšnjih pandemijah je trajalo pol leta, da je virus obkrožil svet. Virus H1N1 je to pot opravil v vsega šestih tednih. Prve analize kažejo, da lahko pričakujemo, da od milijon bolnikov z novo gripo umre 250 do 1250 bolnikov. Nekateri od teh imajo že druge kronične bolezni, nekateri pa so bili prej popolnoma zdravi ljudje. Zaradi večje usmerjenosti virusa na pljuča lahko pri posameznikih povzroči hudo obliko virusne pljučnice. Ko pride do takšnega razvoja bolezni, so možnosti zdravljenja dokaj omejene. Ena tretjina bolnikov, ki so pristali na intenzivni negi, je bila prej povsem zdravih. Velika je umrljivost pri nosečnicah, otrocih do dveh let, pri debelih in pri tistih, ki imajo druge pridružene bolezni. Najboljša preventiva je seveda cepljenje. Cepivo je varno, trdijo strokovnjaki in poznavalci. Lahko povzroči prehodno bolečino na mestu vboda, bolečine po telesu, blago zvišano telesno temperaturo. Z novim cepivom so že cepili na milijone ljudi, pri tem pa ni znanega smrtnega primera. Zaradi nove gripe je že umrlo na tisoče ljudi. Cepivo, ki je na voljo v Sloveniji, je odobrila Evropska agencija za zdravila.
Cepljenje zdravniki priporočajo vsem, posebej pa še ljudem, starejšim od 65 let, odraslim in otrokom s kroničnimi obolenji ali slabšo telesno odpornostjo zaradi najrazličnejših razlogov: zaradi bolezni, načina življenja, izpostavljenosti stresu, zaradi stika z velikim številom ljudi... Še posebej opozarjajo na otroke v starostni skupini od šest do 23 mesecev in za varovance domov za ostarele. Otroci, ki so bolj dovzetni za viruse, prinesejo okužbo domov in posledično lahko zbolijo vsi člani družine. Nosečnice, pravijo strokovnjaki, niso bolj dovzetne za okužbe kot vsi ostali, pač pa so v primeru bolezni bolj ranljive. Zapleti pa seveda ogrožajo tako mater kot otroka.
Za tiste, ki so dokazano alergični na jajca, je pri cepljenju potrebna previdnost, oziroma se cepljenje z običajnim cepivom odsvetuje. Cepivo namreč vsebuje snovi iz jajc, zato bo za cepljenje proti gripi tipa H1N1 v kratkem na voljo še dodatna pošiljka cepiva, ki je primerna tudi za alergike. Zaščitno cepljenje proti gripi je potrebno ponoviti vsako leto, svarijo zdravniki, saj je zaščita razmeroma kratkotrajna, poleg tega pa se virusi iz leta v leto spreminjajo.
O učinkovitosti zaščitnega cepljenja proti novi gripi govori prof. dr. Franc Stele: pri ljudeh, ki nosijo največje tveganje za zaplete, t.j. pri starostnikih in kroničnih bolnikih, je učinkovitost najmanjša (30 do 40 odstotna). Mladi in zdravi ljudje pa so s cepljenjem dosegli kar 70 do 90 odstotno zaščito. Ne glede na statistiko velja, da je pri cepljenih osebah, ki vseeno zbolijo, potek bolezni lažji, manj dramatičen in izid boljši. Imunost se vzpostavi v približno dveh tednih.
ZNAKI:
povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, bolečine v žrelu, zamašen nos ali izcedek iz nosu, bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, utrujenost, bruhanje, driska.
Če opazimo naštete znake pri sebi ali svojih družinskih članih, ostanemo doma in obvestimo zdravnika. V ambulanto pa moramo, če se stanje zaplete še z dodatnimi simptomi: težko dihanje, hude bolečine, krvav izloček, zmedenost, omotica.
PREVENTIVNI UKREPI
Z naslednjimi dokaj preprostimi ukrepi se lahko bolj ali manj učinkovito zaščitimo
pred boleznijo, predvsem pa pripomoremo k manj uspešnemu širjenju okužbe:
-	pogosto umivanje rok: roke si je vedno potrebno umiti po kašljanju, kihanju, zehanju, brisanju nosu in kadar se dotikamo površin, s katerimi prihaja v stik veliko ljudi. Tu so mišljene predvsem kljuke vrat, ročaji stopnic, oprijemala, javni telefonski aparati, denar., te površine po možnosti večkrat popršimo z razkužilom in/ali si roke po stiku z njimi umijemo;
-	pri roki imejmo osvežilne robčke z alkoholnim razkužilom, saj nimamo vedno možnosti za umivanje rok;
-	bodimo pozorni na lastno obnašanje, velikokrat nezavedno segamo k obrazu, očem, nosu; virus na ta način sami prenesemo v telo;
-	pri kašljanju ali kihanju si usta zakrijemo s papirnatim robčkom namesto z roko; tako lahko preprečimo prenos virusa, robček pa takoj po uporabi zavržemo; virus gripe H1N1 lahko zunaj človeškega telesa preživi na trdih površinah (plastika, kovina) od 24 do 48 ur, na mehkih površinah (blago, papir, tkanina) pa od 8 do 12 ur; tudi čas, ko se lahko okužimo z virusom, je odvisen od tega, na kakšni onesnaženi površini se virus nahaja. Okužimo se lahko v obdobju od 2 do 8 ur po tem, ko se je pojavil na trdi površini, ali le nekaj minut po tem, ko se je virus pojavil na mehki površini;
-	stikom z ljudmi, ki imajo očitne znake bolezni, se izogibamo, oziroma se jim ne približamo na manj kot en meter oddaljenosti.
Mojca Sajovic
Vir: www.ustavimo-gripo.si; Revija ABC zdravja (nov. 2009); Revija Viva
Popravek
V članku Kluba zdravljenih alkoholikov v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov je na strani 61 prišlo do »tipkarske« napake: V tretjem (zadnjem) odstavku, v stavku »Od začetka dela kluba do danes se je vpisalo 15 zdravljenih alkoholikov in 95 svojcev«, bi morala biti namesto 15 napisana številka 150.
Članom kluba, njihovim svojcem in ostalim prizadetim se za napako opravičujem.
Jože Miklič, odgovorni urednik
62
med ljudmi
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Urška in Tomaž Petak: "Družina je vse, kar imaš in česar ti ne more nihče vzeti!"
Ati Tomaž, mamica Urška in njunih sedem malčkov: n-letna Manca, io-letni Nejc, 6-letni Jakob, 5-letna Ajda,3 in pol-letna Julija, 2-letni Jurij in 9-mesečni Lovrenc - to je družina Petak z Malega Vrha pri Šmarju - Sapu. Eno samo pozno popoldne, preživeto z njimi, je veliko več kot v mavrične barve zavito božično-novoletno darilo. Kajti vsa darila, ki jih človek prejme ob teh prazničnih dneh, se zgubijo v pozabi, globoka doživetja tega lepega popoldneva pa ostanejo, če le s srcem prisluhneš pogovoru, če le hočeš poslušati in sprejeti.
Alenka Adamič
Da bo ta obisk svetel sončni žarek kljub turobnemu vremenu, saj je zunaj lilo „kot iz škafa", sem začutila takoj, ko sem vstopila v njihov prijazni dom, ki ga je otroško čebljanje naredilo še bolj prijaznega, širok nasmeh najmlajšega, Lovrenca, pa je bil iskrena dobrodošlica, namesto običajnega pozdrava.
»Se morda spomnita ideje, odločitve za tako veliko družino,«
mi radovednost ni dala miru, ko so otroci samodejno posedli za mizo, Lovrenc je bil zadovoljen v mamičinem naročju, Jurij pa zlezel v atijevo naročje. Eno samo srečanje z očmi obeh je bilo dovolj, da je mamica Urška začela pogovor: „Ni bilo posebne ideje, odločitve „za življenje" so zorele sproti. Ko sva se poročila, sva v najine pogovore vpletala želje, da bi najina družina ne ostala tipična za današnji čas s samo dvema otrokoma, morda tremi... "
„Je pa od vseh sedmih otrok vsak svoja osebnost, vsak drugačen, se pa Jurij od vseh najraje crklja," je podkrepil oče Tomaž, s pogledom za trenutek objel vsakega izmed njih, kot bi hotel povedati, kako dragocen dar je vsak izmed njih.
Vsak otrok naju povezuje na poseben način!
»Kaj morata čutiti zakonca za odločitve, da je v njunih srcih in domu zaželen vsak otrok, da ju vsako novo življenje znova osreči?« razpredam misli ob pogledu in čutenju ljubezni, ki jo vsak trenutek podarjata svojim malčkom. „Prepričan sem, da je to temelj, na katerem lahko gradiš zakon in bodočnost svoje družine. Ob dejstvu, da se znaš in zmoreš tudi čemu odpovedati, da je družina na prvem mestu v najinem življenju," je izbral prave besede ati Tomaž, mamica Urška pa le nadaljevala: „Zakon moraš sproti graditi, tudi z neko mero odgovornosti. Kljub odpovedovanju, ki ga zahteva družina, pa nikoli ne razmišljava o kakršnem koli žrtvovanju. Vsak otrok naju osrečuje in povezuje na čisto poseben način. Kaj bi lahko bilo lepšega kot biti starša?!" Tako, pravita, so tudi starejši otroci vedno lepo sprejemali mlajše. Z velikim ljubečim pričakovanjem, najmlajšega Lovrenca že prav neučakano. Vsakdo je mlajšega hotel prvi vzeti v naročje. Ti trenutki so se, sta prepričana starša, za vedno zapisali v njuna srca. Toliko iskrene ljubezni, pozornosti med bratci in sestricami! Petakovi otroci ne znajo občutiti
ljubosumja, samoumevno pa jim je deliti, kar imajo. Pa jih tudi tega, pravita Urška in Tomaž, nista nikoli posebej učila. Bojda je življenje, ki ga živi družina, najboljši učitelj za vse pozitivne geste, ki so del njihovega vsakdana. To sprejemanje tudi starša občutita na čisto poseben način, to je še en sončni žarek, ki napolnjuje njihov dom.
Pomena besede dolgčas pri Petakovih ne poznajo.
„Toliko stvari delamo skupaj. Vseskozi nekaj ustvarjamo. Otroci so pravi ljubitelji risanja," pove mami Urška, Manca pa veselo doda, da to ve tudi Miklavž, zato jim je prinesel veliko škatlo barvic, kar 36 jih je, in ob teh besedah se ji očke kar zalesketajo od navdušenja. Skupaj so naredili adventni venček, ustvarjajo novoletne okraske, nedeljsko popoldne so posvetili nabiranju mahu v bližini Županove jame in tako aktivno skupaj preživeli nedeljsko popoldne, otroci so po svojih željah nabirali kamenje, korenine ... in vse, s čimer želijo z vso otroško domišljijo in ustvarjalnostjo obogatiti jaslice, ki jih bodo naredili v prostorni dnevni sobi. Njihove božično-novoletne voščilnice bodo edinstvene, saj jim je, pravijo, mamica pripravila prekrasne čestitke, na katere otroci zlivajo svojo ustvarjalnost in iskrene ideje za otroško iskrena voščila ob prazničnih dneh svojim najbližjim, prijateljem in znancem.
Če sva midva uigrana, potem je vsak dan lepa pesem!
»Ob treh šoloobveznih nadebudnežih in štirih malčkih, ki so dopoldne še v varnem maminem varstvu, pa imata najbrž vedno premalo časa, ali pa se da s posebno uigranostjo orkestra doseči tudi to, da imata čas tudi za tisto, kar si želita in seveda potrebujeta?« nadaljujem naš prijeten pogovor, ko ati Tomaž skrbno odstre zastor v zaodrju, rekoč: „Instrumente odlično obvlada mamica. Čutiva, da rabiva čas zase. Kajti, če sva midva uigrana, potem je res lepa pesem. Midva sva prva, četudi na naju čaka vseh sedem otrok. Veliko dobrih ljudi imava okrog sebe, ki nama, če potrebujeva, priskočijo na pomoč. Prvo mesto med temi gre vsekakor Lovrenčevi krstni botrici Metki, naši tesni družinski prijateljici in Urškini mami, pri kateri otroci, kadar je potrebno, vedno najdejo prav tako topel dom in ljubeznivo sprejetost. Tak čas nama je nujno potreben, posebno
Petakovi v družbi z Lovrenčevo botrico Metko ob praznovanju Lovrenčevega sv. krsta, ki ga je podelil nadškof msg. Alojz Uran.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
med ljudmi
63
Bowling Radia Zeleni val
takrat, ko otroci zbolijo. Včasih so tudi po trije naenkrat bolni, takrat sva oba z ženo vpeta samo v takšno situacijo, tu so neprespane noči, vsako jutro in vsak dan prinaša nove obveznosti in ko prebijemo tak teden, nujno potrebujeva kakšen dan, da si napolniva baterije in novo energijo, da greva spet lahko novim izzivom naproti." „Morda dvakrat na mesec si tudi jaz vzamem nekaj časa zase, saj čutim, da tudi sama potrebujem novo energijo," skromno doda Urška, in se ljubeznivo nasmehne ob mislih, kako jo njeni fantje in dekleta vedno z veseljem in iskrenostjo potrebujejo. »Kljub ljubezni in razumevanju pa pridejo tudi krize, težki trenutki. Kako premagujeta to?« kar nekako ne morem izstopiti iz zaodrja njihovega življenja.
Molk. Nekaj ljubečih, razumevajočih pogledov. Takšni objamejo tudi vsakega izmed njunih otrok. In potem se vsa tista živahnost pripovedi umakne realnosti.
Vse najlepše trenutke je zaznamovala Jakobova težka bolezen.
„Najina iskrena povezanost je tista, ki nama pomaga takrat, ko nama je najhuje," je iskren Tomaž, Urška pa po kratkem premolku prikrite bolečine nadaljuje: „Ko si v situaciji, ko vidiš, da ti stroka ne more pomagati, je zaupanje, iskrena vera edino, kar nama še ostane. V takšnih trenutkih se še bolj zaveš, na kaj v resnici se lahko opreš." Upanje, pravita, jima dajejo tudi preiskave, ki naj bi jih naredili v tujini. Sploh pa je Jakob prav živahen prvošolček, zato skupaj upamo, da se bo vse dobro izteklo!
Božič je praznik družine
»Če bi snemali iz ozadja, kakšen film bi posneli o božičnih praznikih v vaši družini?« mi radovednost kar ne da miru. „Ne glede na to, kako je danes naravnan potrošniški svet, je pri nas drugače. Božič je praznik družine. V teh dneh še posebno živimo in delamo tako, da bi otroci začutili, da je družina tisto dragoceno mesto, kjer so sprejeti, kjer bodo vedno lahko našli ljubezen in razumevanje. Jaslice naredimo skupaj in se ob tem veliko pogovarjamo. Otroci znajo že globoko razmišljati in takšna so tudi njihova vprašanja. Vsi naši pogovori so posvečeni praznikom, družini in nam samim, vsakemu posebej in na svoj način," pove mamica Urška, ati Tomaž pa nadaljuje: „Mi ne živimo po načelih, da so prazniki zato, da bomo dobili darila!Tako sva vzgojila tudi najine otroke, in na praznike nikoli ne gledajo skozi očala daril. Znajo pa se jih iskreno veseliti, saj se nama pri vseh pripravah nanje pridružijo. In naju marsikdaj presenetijo z vprašanji tako, da nam tudi pogovorov ne zmanjka. To so resnični prazniki!"
Kaj Urški in Tomažu Petak pomeni družina?
Samo kratek trenutek tišine, in potem povesta skoraj v en glas: „Družina je vse, kar lahko imaš in ti je ne more nihče vzeti! Avto, služba, vse materialne dobrine, vse je
minljivo, otroci pa so tisti, ki so in bodo del naju in z nama tudi potem, ko bodo odšli po svojih poteh. Družina je kraj, kjer smo vsi sprejeti, kamor veš, da vedno lahko prideš, da si ljubljen in iskreno sprejet! Zato tudi najina želja, da bi to začutili otroci." Skoraj si ne upam dvomiti, da bi se ta skromna želja Petakovih ne uresničila, kajti toliko ljubezni in pozornosti, ki jo namenjata svojim malim nadebudnežem, se lahko samo pomnoži v teh iskrivih srcih ... Tomaž in Urška Petak sta se ob izbiri poklica zapisala zdravstvu. Tomaž je bil zaposlen na kirurškem oddelku ORL v Kliničnem centru, Urška pa je tik pred zaključkom študija na visoki zdravstveni šoli, zaposlena v Zdravstvenem domu Ljubljana; je pa vse težke trenutke poklica najprej spoznavala na urgentnem bloku UKC. Tomaž je zato, da je lahko malo več z družino in v pomoč ženi, zamenjal naporno službo v turnusih in dežurstvih in dela kot terenski zastopnik za stomatološke pripomočke. Kljub temu da je mamica Urška še na porodniškem dopustu, pa je med staršema že dozorela odločitev, da bo za nekaj let ostala z družino. „Bilo je težko. Posebno v današnjem času, ko je - biti samo mama in žena doma - kar manj vredno. Zato pa sem rabila podporo moža; skupaj sva se odločila. Otroci morajo malo odrasti," je kljub mladosti resno povedala, Tomaž pa je nadaljeval: „Starejšima otrokoma, Manci in Nejcu, ni treba po končanem pouku v podaljšano bivanje, mamica jih vedno pričaka doma, po prvošolčka Jakoba mora v šolo. Dopoldne ji mine z Ajdo, Julijo, Jurijem in Lovrencem. Sploh pa si ne predstavljam, da bi prišel popoldne iz službe, pa bi bilo še vse narobe doma. To, da imamo vse lepo urejeno in lahko popoldne posvetimo drug drugemu, je veliko več vredno, kot so materialne dobrine. In če prištejemo še vse neplanirane situacije, ki jih je pri majhnih otrocih vedno preveč, potem sploh ni več dileme - mamičina služba ali dom, družina!"
In ob vsem spodbujajo še ustvarjalnost svojih otrok izven domačega ognjišča; Manca, Ajda in Julija se že poskušajo v baletnih plesih v plesni šoli, ki deluje v Grosupljem; in če bo Jakob prisluhnil nagovarjanju svojih treh sestric, se jim zna pridružiti ... Z lepimi željami počasi zaključujem naš prijeten pogovor, bogatejša za premnogo življenjskih spoznanj. To srečanje sem končno namenila tudi vsem bralcem glasila, namesto včasih že oguljene fraze, ki jo vpletamo v božično - novoletne čestitke. Če ste iz pogovora razbrali tudi nekaj globokih misli zase, za svoje praznično razmišljanje, potem tudi besede - globoko doživete božične praznike! - niso samo neme besede na še tako svetlečih voščilnicah!
Srečno, Petakovi! Še posebno pa so lepe želje namenjene prvošolčku Jakobu!
V organizaciji Radia Zeleni val smo v sredo, 26. novembra, imeli bowling turnir v Galaksiji Trebnje. Poleg štirih ekip zvestih poslušalcev radia so z ekipo Radia Zeleni val »bowlali« še slavni. Pridružili so se nam manekenka Sabina Remar, pevec Vlado Pilja, pevka Nina Pušlar, športnik Željko Moičevič, glasbenik Samuel Lucas, slavna kmetica Maja Prašnikar ter pevec Miran Rudan. Poleg metanja krogel so se udeleženci še zabavali ob nagradnih igrah, animaciji moderatorja Toneta Košmrlja in prijetni glasbi, za katero je skrbela ekipa Radia Zeleni val. Turnir Zelenega vala pa si je ogledal tudi aktualni mister Slovenije Peter Klinc.
Zmagovalna ekipa je bila ekipa poslušalcev v odtenkih sinje modre barve (Janez Fink, Urša Vesel, Erika Sprager, Slavko Klinc in Bojan Okorn), dosegli pa so kar 1239 točk. Odlično zadnje mesto je zasedla ekipa Radia Zeleni val, tik za petami pa jim je sledila ekipa slavnih.
Alpe Adria »ZELENI VAL« d.o.o. Boris Peterka, direktor in odgovorni urednik
iz naših krajev
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Po Krajevni skupnosti Grosuplje v letu 2009!
Krajevna skupnost Grosuplje kot največja v občini po številu prebivalstva se v zadnjih letih kar precej posodablja. O tem, kaj vse so postorili v letu 2009 in kaj načrtujejo v letu 2010, pa sem se na začetku decembra pogovarjal s predsednikom sveta KS Antonom Žitnikom.
Predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Anton Žitnik.
SPODAJ: Dvorana KS, ki še ni opremljena.
Jože Miklič
Osnovne strateške načrte so na svetu KS pripravili že na začetku mandata, ko so ob prevzemu funkcij naredili analize zatečenega stanja in evidentirali potrebe. Nato so skupaj z Občino Grosuplje in Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje uskladili načrte in potrebe po sredstvih. Tako načrtno izvajajo tudi prenovo celih predelov naselja Grosuplje ter izvajajo tudi dela po posameznih vaseh izven Grosupljega, ki spadajo v KS. Pri tem gledajo, da se na delih, kjer pride do dogovora, obnavljajo vsi podzemni vodi (kanalizacije, vodovodi, energetika, telekomunikacije) in javna razsvetljava, pa tudi vozišča in morebitni pločniki. Na ta način so prenovili že kar nekaj predelov starega dela naselja Grosuplje. Celoten letni prihodek (ali »proračun« KS) v letošnjem letu znaša okoli 340.000 €. Od tega je največ transfernih prihodkov iz proračuna občine za tekočo porabo. Povedano drugače: 30 % tega denarja se nateče v KS od
komunalnih prispevkov in nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Med največje stroške spada gradnja oziroma obnova in vzdrževanje javne razsvetljave. Za tokovino in omrežnino v Grosupljem in okoliških vaseh Brezje, Brvace, Gatina, Hrastje, Jerova vas, Perovo, Praproče, Spodnje Duplice bodo letos porabili okoli 150.000 €. Imajo pa precej pobud za gradnjo novih svetilnih mest do novih predelov Grosupljega.
Začeli so s sanacijo javne razsvetljave v Dvorih, saj zakonodaja ne dovoljuje svetlobnega onesnaževanja in bo treba vse luči, ki svetijo tudi navzgor, zamenjati do leta 2015. Z zamenjavo novih žarnic, ki imajo boljši izkoristek, saj 450 W nadomeščajo z 200 W, poskušajo privarčevati na tokovini. Za začetek bodo najprej to storili na glavnih starih cestah, kot so Adamičeva, Cesta na Krko in Taborska.
krajcmkam in krajanom
Grosupljega želi doživete božične praznike
ter srečno, prijazno
' .■'■ i .
in uspehov polno novo leto 2010I
Javna razsvetljava Pod gozdom cesta 2/4.
JčvVt
Mlekomat na tržnici.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
iz naših krajev
65
Druga največja dejavnost KS so vzdrževanje in obnova lokalnih cest. Med prvimi takimi cestami, ki so bile narejene že pred več kot 30 leti, je bila Partizanska cesta, ki pa je prišla šele zdaj na vrsto po večletnih prizadevanjih Občine Grosuplje in tudi same KS. Največ težav v zvezi s tem je pri ureditvah lastniških razmerij; največkrat gre za širitve »javnega dobra«. Precej jih je na Veselovih cestah, pa tudi Pod gozdom. Obnovljenih je bilo tudi več drugih cest, a vseh ne bi navajali. Nekatere so zaradi pomanjkanja časa in sredstev prestavljene v naslednje leto. Zdaj prihaja na vrsto stari predel za gasilskim domom, kjer so bile v uporabi najstarejše vodovodne cevi iz leta 1928. V letošnjem letu bodo ta del, kjer so prav tako salonitne cevi, podaljšali do rezervoarja pri »vojski« v Kamni Gorici. G. Žitnik ocenjuje, da je po Grosupljem okoli 80 % azbestnih cevi že zamenjanih.
Skrbijo za obrezovanje in obžagovanje dreves ob javnih cestah ter za zrcala v križiščih. Zadolženi so tudi za sklepanje pogodb z izvajalci zimske službe na približno 100 km lokalnih cestah. Druge ceste »čistijo« občina in država. V sklopu dostopnih cest skrbijo dvakrat na leto za makadamske dovozne poti do romskih naselij - Smrekec 1 in 2, Oaza in pri Nikotu, čeprav slednje teritorialno spada v KS Mlačevo. Ker svetniki v svetu KS poznajo stanje poljskih in gozdnih poti, ki so se v zadnjih 30-ih letih precej zarasle, v dogovoru z občino sistematično skrbijo za vzdrževanje nekaterih, da jih lahko kmetje uporabljajo tudi s sodobno kmetijsko mehanizacijo. S tablami dopolnjujejo ulične oznake. V sklopu svojih prizadevanj si želijo čim prej urediti obojetranske pločnike ob Ljubljanski cesti proti šoli Brinje.
Pri cestah je dokaj pomembno vzdrževanje jarkov, muld in jaškov, da meteorna voda ne more škodovati zgornjim plastem asfalta, pa tudi spodnjim plastem (tampona, nasipom, posteljici) cestišča. Takšno odvodnjavanje jih
Ureditev Hribske in Prečne poti.
Spoštovani bralci, dragi dopisovalci!
Tudi to pot smo prejeli zelo veliko gradiva za objavo in zato 15 prispevkov nismo mogli objaviti. 7 med njimi je daljših in avtorje naprošamo, da jih za morebitno objavo v naslednji številki sami skrajšajo, nekateri ostali prejeti pa niso primerni oziroma niso »dozoreli« za objavo.
Zaradi stiske s časopisnim prostorom bo v naslednji številki objavljena predstavitev
»še čaka« na zgornjem delu Perovega. Tretji sklop so »ostali projekti«, kot jih na KS imenujejo. Takšenjebil ureditev parka pri vrtcu. Predlagali so še postavitev novih ekoloških otokov, da bi jih še bolj približali ljudem. Prek kooperantov skrbijo za izobešanje zastav ob državnih (in občinskem) praznikih. Vsako leto skupaj s Turističnim in okoljskim društvom Županova jama - Grosuplje pripravijo Zlato jesen.
Na KS se obračajo krajani za razna soglasja ali pa tudi z raznimi pobudami in potrebami. Ko preverijo, kam katera vloga spada, jo nato posredujejo naprej določenim službam na občini ali stranke napotijo kar neposredno na te službe.
Približno 20.000 € so investirali v ureditev in asfaltiranje peš poti na pokopališču Resje. Pri teh delih je JKP dalo 60 %, ostalo KS. Na Gatini vzdržujejo tudi mrliško vežico, ki je pod okriljem KS.
Na območju KS Grosuplje deluje tudi veliko različnih društev, ki se obračajo na Svet KS ob različnih priložnostih. KS jim po zmožnostih prisluhne - še posebej, če so le-ta dejavna ter ob kakšnih okroglih jubilejih kot na primer letos ob 100-letnici gasilstva v Grosupljem, ali pa naslednje leto, ko bo Rokometni klub praznoval 50 let. Podobno velja za ostala športna in kulturna društva, pa tudi za razne civilne pobude. O vseh podeljenih sredstvih predhodno sklepajo na sejah. V prihodnjem letu je v načrtu, da bi bil prihodek KS okoli 400.000 €. Tako se bo dalo kar nekaj več zadev izpeljati, vendar pa je tudi res, da se je močno podražila elektrika. Predsednik Anton Žitnik posebej za leto 2010 omeni načrt postavitev 3 jeklenih konstrukcij za pokritje prodajnih mest na tržnici. Pod vsako takšno streho bi se dalo postaviti od 5 do 6 stojnic. Tako bo lahko prišlo do prodaje tudi skozi ves teden, kjer bi poleg obstoječe ponudbe kruha, mleka, mesa, slaščic, lahko prodajali tudi druga živila in ostale potrebščine za meščane in okoličane.
Tri nove svetilke javne razsvetljave na Gatini.
diplomske naloge arhitektke Veronike Ule. Hkrati PR dopisovalcem sporočam, da se je za članke treba dogovoriti in jih v skladu z uredniško politiko in na občinskem svetu sprejetem cenikom tudi zaračunamo. Izjeme so le javne institucije, ki so registrirane v občini Grosuplje in imajo pravico do brezplačne objave, vendar se morajo o obsegu in okvirni vsebini prav tako predhodno pred rokom za oddajo prispevkov dogovoriti z urednikom.
Sodobna oprema v prostorih KS.
Odvodnjavanje v križišču Partizanska - Kersnikova.
Javna razsvetljava Pod gozdom cesta 4/1.
Prestavitev javne razsvetljave na Partizanski cesti.
Vse ostale prispevke (javnih) ustanov bomo objavljali v skladu z razpoložljivim časopisnim prostorom in uredniško politiko, ki je v povzetku navedena na 3. strani (gledano od zadaj) v vsakem časopisu, ter veljavno slovensko zakonodajo. Ponovno tudi prosim, da slik ne vstavljate v wordove datoteke, ampak jih priložite posebej in napišite, kaj predstavljajo! Prosim za razumevanje! Odgovorni urednik Jože Miklič
66
v spomin, vreme
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Vreme v Grosupljem: november 2009
Dragi Matej!
Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil!
Jok, solze, žalostni vzdihljaj, ne vrnejo te nam nazaj. Zdaj si nekje in čakaš nas, da srečamo se spet, ko pride naš čas.
Matej Trontelj
7. 8. 1987 - 24. 11. 2009 iz Spodnjih Duplic
Ob nenadomestljivi izgubi našega sina in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami jokali in delili bolečino že v času kratke in hude bolezni, kakor tudi ob slovesu. Hvala vsem za izrečena sožalja in globoka sočustvovanja, za darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev. Posebno se zahvaljujemo dr. Benediku z Onkološkega inštituta za ves trud ter iskreno in odgovorno poročanje o bolezni in dr. Zavirškovi iz Zdravstvenega doma Grosuplje za vso nudeno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Šketu za opravljen zadnji zakrament, gospodu kaplanu Boštjanu Prevcu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in poliškemu župniku Jožetu Mrvarju za somaševanje, pevcem okteta Polica za zapete pesmi in sodelovanje pri maši ter Poloni Kopač Trontelj za ganljivo zapeto pesem ob slovesu. Iskrena hvala tudi g. Tonetu Adamiču za čustveno in spoštljivo pripravo za pogreb ter družini Kozlevčar za vsestransko pomoč pri poslovilni vežici. Veliko hvaležnost izrekamo tudi PGD Gatina za izvedbo pogreba, predsedniku Jerneju Kozlevčarju za ganljiv poslovilni govor ter vsem gasilcem za počastitev in zadnji pozdrav sotovarišu, ki ste se ga udeležili v tako velikem številu.
Hvala članom Športnega društva Prikaz, še posebej ekipi Risi, ki ste z njim delili njegovo veselje do nogometa. Najlepša hvala tudi vsem prijateljem in sošolcem, ki ste Mateja poznali, ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Matej, hvala ti za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Pogrešamo te.
Mami Majda, ati Vinko ter sestri Polona in Petra z Blažem
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi-med nami si.
Matej Trontelj
(7.8.1987 - 24.11.2009)
Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil Matej Trontelj - prijatelj, gasilec, športnik.
Matej se je rodil 7. 8. 1987 v Ljubljani. Svoje otroštvo in mladost je preživel v Sp. Duplicah, zadnjih nekaj let pa tudi na Gatini. Po končani Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo je študij nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko, ki pa mu ga kruta bolezen ni pustila dokončati.
Gasilcem PGD Gatina se je pridružil leta 1995 in od samega začetka aktivno deloval. Najprej kot tekmovalec v pionirski desetini, nato kot mladinec in nazadnje kot aktiven član. Zadnja leta je prevzel odgovornost in postal mentor članov A in mladincev. Opravil je tečaj za čin gasilec in nadaljevalni tečaj za gasilca. Bil je član operativne enote PGD Gatina in eden tistih ljudi, na katere je človek lahko vedno računal, pa naj je bilo to za delovne akcije, vaje ali kot pomoč sosedu. Za svoje delo je prejel priznanje gasilske zveze III. stopnje in značko za desetletno delovanje v gasilstvu. Znal je nasmejati ljudi. Aktiven je bil v dramski skupini društva, ki vsako leto pripravi pustno prireditev. Sodeloval je pri organizaciji prireditve, pisal scenarije in bil kot igralec dejaven tudi na odru. Umirjen, preudaren, veder in pošten fant kot je bil, je lahko kljub svoji mladosti vzgled ne samo mladini temveč tudi vsem starejšim, ki smo ga poznali in z njim delali. Velika Matejeva strast je bil tudi šport. Bil je ustanovni član in član upravnega odbora ŠD Prikaz, katerega namen je pripeljati športni duh v naše kraje. In le-tega je Matej vedno delil z nami. Šport zanj ni bil samo zabava, temveč način življenja. Matej, hvala ti za vse trenutke, ki smo jih lahko preživeli s tabo. Za vedno se bomo spominjali tvoje pozitivne energije, nesebične pomoči, domoljubnosti, široke razgledanosti in športnega navdušenja, ki si ga delil z nami. Pogrešali bomo tvojo prisotnost med nami, a v naših srcih boš ostal za vedno. Počivaj v miru!
Člani PGD Gatina in ŠD Prikaz
Prvega novembra popoldne smo bili še deležni nekaj sončnih ur, nato pa se je vreme poslabšalo. Dan kasneje je po mrzlem jutru z močno slano pričelo deževati. V noči na 3. november se je dež okrepil. Naslednje jutro se je ob 5. uri med dežjem že pričel pojavljati sneg. Okoli 6. ure je le rahlo snežilo, kasneje pa se je sneženje hitro okrepilo. V nekaj urah se je na s travo porastlih tleh nabralo 4 cm snega, ki pa se je po koncu sneženja pričel hitro taliti. V večernih urah je bilo moč opaziti le še snežne krpe. 4. novembra popoldne so se znova pričele pojavljati padavine. Sprva je rosilo in rahlo deževalo, zvečer pa je krajši čas snežilo in pobelilo tla. Zjutraj naslednjega dne smo imeli centimeter snega, ki se je zaradi pozitivne temperature kmalu stalil. Nestanovitno, a postopno toplejše vreme z občasnim dežjem se je nadaljevalo še vse do konca prve dekade. Nato je nastopilo suho obdobje s spremenljivo oblačnostjo in z več stopinj Celzija previsokimi temperaturami. Glede na prve dni, ko so bili dnevi decembrsko hladni, se je do sredine meseca segrelo za okoli 10 stopinj Celzija! Zmrzovalo je le nekajkrat, zato je bila slana redek pojav. Nadpovprečno toplo vreme z nekaj dežja smo imeli tudi ob koncu meseca.
Povprečna mesečna temperatura je bila +7,0 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2008 1,7 °C topleje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu, pa je bil letošnji november toplejši kar za 3,2 °C. Jutra s povprečno temperaturo +3,6 °C so bila glede na povprečje obdobje 1995-2008 toplejša za 1,6 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +11,0 °C pa so bili toplejši za 2,3 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -3,5 °C (1. 11.), najvišja pa +15,9 °C (18. 11.). Megla je bila opažena v osemnajstih dneh; sedemnajstkrat se je pojavljala v mestu, še dan več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Neviht ni bilo. Imeli smo šest dni s slano, dva dneva s sneženjem, v treh dneh pa se je pojavljala snežna odeja (dva dneva le zjutraj, en dan pa v večernih urah). V šestnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 99 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 78 % običajne količine padavin. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh november leta 2007, ko je padlo 32 litrov padavin, najbolj namočen pa s 308 litri leta 2000. Iztok Sinjur
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
v spomin
67
Hvala ti, mami, za rojstvo-življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Odšla si tja, kjer ni trpljenja in bolečine.
Čeprav boli, ker te ni,
hvala za lepe dni.
Mami, naj večna ti lučka gori!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu zapustila žena, mamica, hčerka, sestra, teta, sestrična, svakinja in prijateljica
Fani Vidmar
roj. Zavržen
Iskrena zahvala vsem domačim, sorodnikom, sosedom, vaščanom iz Luč, Žalne in Črne vasi, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebej bi se radi zahvalili prof. dr. Alojzu Pleskoviču z njegovo ekipo, osebju KO Abdominalne kirurgije Kliničnega centra za nesebično pomoč in lajšanje bolečin v boju z njeno boleznijo. Hvala tudi Osnovni šoli Prule, učenkam in učencem 7.a razreda, Pekarni Kovačič, Reševalni postaji Kliničnega centra Ljubljana, Andreji in Robiju Čož ter bolnišničnemu duhovniku g. Šlibarju.
Hvala župnikom iz župnije Žalna g. Andreju Šinku, župnije Barje gospodu dr. Francu Gorjupu in salezijanskemu inšpektorju gospodu dr. Alojziju Slavku Snoju za lepo sveto mašo, za vse izrečene besede in pogrebni obred. Hvala pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala pogrebni službi (g. Adamič), Krajevni skupnosti Žalna in g. Mesojedcu za vso pripravo in izpeljavo zadnjega slovesa.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat HVALA.
Žalujoči: mož Marijan, sinovi; Marjan, Martin, Jožko in Matej, mama, sestri in brata z družinami ter ostalo sorodstvo
Črna vas, Luče, Žalna, Zgornja Lipnica, Buenos Aires, 2. decembra 2009
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek)
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil dragi mož, ati in dedi
Anton Kocjančič
(1949 - 2009)
iz Lobčka pri Grosupljem.
Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, članom društva Al-amon in AA, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala gospodoma župnikoma Andreju Šinku in Jožetu Kastelicu za lep pogrebni obred, pevcem Moškega pevskega zbora Samorastnik in Mihi Kaduncu za zaigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, zanj molite in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Strajnar,
rojene Dežman,
3. 9. 1923 - 25. 10. 2009,
iz Zgornjih Duplic pri Polici 5,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem, ki so bili kot otroci pri njej v rejništvu, dobrim sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh izrekli sožalje, stisnili roko in se poslovili od naše drage mame, za prelepo cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi.
Iskrena hvala župniku gospodu Jožetu Mrvarju za spremstvo na zadnji poti in pogrebno mašo. Hvala vsem pevkam, pevcem in organistu za poslovilne pesmi, izbrane prav zanjo, in trobentaču za Tišino.
Lepo se zahvaljujemo gospe Fani Grabljevec Miklavčič, dr. med., iz ZD Grosuplje za dolgoletno zdravstveno oskrbo mame in vsestransko podporo.
Hvala vsem, ki se naši mami v življenju naredili kaj dobrega, jo imeli radi in jo spoštovali. Hvala vsem, ki se je boste s toplino, ki jo je tako rada razdajala, spominjali.
Žalujoči vsi njeni.
kinološki kotiček
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes!
Pasje domovanje
Vsako leto se pristojne službe in zaščitniki živali soočajo z neustreznimi razmerami, v katerih prezimujejo hišne živali - predvsem kratko odnesejo psi
Ker smo že opisali nekatere zahteve, ki jih postavlja skrbnikom psov Pravilnik o zaščiti hišnih živali, tokrat nadaljujemo z bivalnimi razmerami. Te so še posebej pomembne za kakovostno življenje predvsem v skrajnih razmerah, v vročem poletju in pozimi. Danes na srečo veliko hišnih živali predstavlja svojim skrbnikom družbo in razvedrilo, zato niti ne pomislijo, da bi svojega psa pustili zunaj v času, ko so sami v hiši.
Če pade zunanja temperatura pod 0 °C, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) v prostor brez naravne svetlobe, kjer pes ne vidi svoje neposredne okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja. Psice z mladiči in bolni psi morajo imeti zagotovljen prostor s temperaturo vsaj 20° C. Pesjak mora biti narejen tako, da v njem ni nevarnih predmetov, ki bi psa lahko poškodovali ali ogrožali njegovo zdravje.
Pasja uta mora biti dovolj velika, da lahko pes v njej normalno leže, vstane ter se obrne oziroma mora biti vsaj naslednjih velikosti:
-	za psa plečne višine do 55 cm mora meriti pasja uta 100 x 60 x 55 cm,
-	za psa plečne višine nad 55 cm do 65 cm
150 x 100 x 70 cm,
- za psa plečne višine nad 65 cm mora meriti pasja uta 170 - 180 x 120 x 85 cm. Navedene mere so v pomoč skrbniku psa, ko se odloča za izdelavo ali nakup pasje ute. Zagotovo s kakovostno pasjo uto lahko svojemu psu zagotovi, da bo zdrav in odporen preživel mrzle zimske dneve, energije, ki jo dobiva s prehrano, pa ne bo porabil pretežno za ogrevanje, ampak tudi za rast in delo.
Kakovostna pasja uta je odvisno od kraja, kjer bo stala, lahko je enokapnica ali dvokapnica, streha naj bo zaščitena z lahko nepremočljivo kritino. Ker je potrebno pasjo uto vsaj dva do trikrat letno (odvisno od uporabe) temeljito očistiti, je najbolj priročno, da se streha lahko enostavno odstrani. Notranjost ute je po čiščenju nujno temeljito popršiti s sredstvom proti insektom oziroma zunanjim zajedavcem. Sredstvo mora delovati tudi na razvojne oblike zajedavcev, sicer razvojni krog ni zaključen, ampak se bodo bolhe še naprej razvijale v špranjah ute in na ležišču, pa seveda tudi v kožuhu našega psa. Za nasvet o izbiri sredstva se je najbolje enostavno posvetovati z veterinarjem. Skrbniki psov imajo z nastiljem v pasjih utah zelo različne izkušnje. Če se odločimo za suho seno, se je potrebno natančno prepričati, da gre res za biološko neoporečno seno, sicer lahko pričakujemo, da se bo naš pes na škropiva, umetna gnojila, herbicide ipd. odzval z
alergično reakcijo, npr. s praskanjem srbečih predelov kože, ki so prišli v stik z oporečnim senom. Slama za nastilj v pasji uti ni primerna. Prav tako obstaja velika možnost, da se mrčes naseli v starih odejah, zato izbiramo ležišča in blazine, ki so pralne in se po ugodnih cenah dobijo v trgovinah za male živali, ali jih izdelamo sami doma.
Idealna namestitev pasje ute kot zavetja za psa, ki je v času odsotnosti skrbnika na prostem, je mesto pod nadstreškom. Tam se pes lahko uleže pred uto in ima pregled nad dogajanjem v okolici, pa vendar je zaščiten pred padavinami in sončno pripeko.
Uta mora biti dvignjena od tal in dobro izolirana, zato proizvajalci poudarjajo, da so nekatere pasje ute trislojne, kar pomeni, da je v vmesnem sloju med obema stenama nameščena potrebna toplotna izolacija. Nakup pasje ute je, če izberemo pravega proizvajalca, cenovno nezahteven, pri tem pa je potrebno poznati kinološke normative. Ti priporočajo ute iz opaža (sendvič stena) v predpisanih dimenzijah, v celoti toplotno izolirane (vse štiri stranice, streha in tla) s snemljivo pregradno steno, z dvižno streho, prekrite s tegolo in zaščitene s kovinskimi zaščitnimi obrobami. Zaščitene so tudi s premazom, dvignjene od tal in s snemljivo zaščitno zaveso preko vrat. Nekateri proizvajalci ute tudi dostavijo na želeni naslov. Zagotovo pa je pasja uta le začasna nastanitev domačega ljubljenca za čas, ko ga nikakor ne moremo pustiti samega v hiši. Ne glede na velikost psa ta lahko uspešno opravlja svojo čuvajsko službo le, če ima dostop v hišo, ki jo čuva. Pa tudi sicer je od pradavnine mesto psa ob gospodarjevih nogah.
PRAZNIČNI DNEVI
so velika preizkušnja za naše hišne živali, vendar imajo tudi one pravico do varnosti in prijaznega okolja. Zato obvarujmo svoje živali pred pokanjem petard, nepredvidljive posledice lahko skupaj z živaljo nosimo celo njeno življenje.
Vsem bralcem, ki prebirate kinološki kotiček, in vašim ljubljencem želim srečno in mirno leto, ki prihaja. Naj bodo ob hrupnem praznovanju, v mrzlih dneh in še posebej nočeh, pa tudi pri razdeljevanju darilc vaši najboljši prijatelji zraven vas.
Mojca Sajovic
Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra10@siol.net.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
vreme, šport
69
Tjaša Šeme sezono zaključila s sladko zmago
V	dvorani Krim na Galjevici je v organizaciji Kluba za ritmično gimnastiko Narodni dom potekal pokal Slovenije v ekipnem tekmovanju. Najbolje so se odrezala ravno dekleta Narodnega doma, kjer trenira tudi Grosupeljčanka Tjaša Šeme, in osvojila prvo mesto. Narodni dom si je tako z največjim številom nastopajočih ekip priboril zmago v absolutni kategoriji in dvojno zmago v mlajši kategoriji.
V	absolutni kategoriji so v prvi ekipi nastopile Katja Bogdanič (kolebnica), Evita Pšeničny (obroč), Manca Marcelan (žoga),
Vrstni red najboljše peterice:
mesto	društvo	kolebnica	obroč	žoga	kiji	trak	sk.mnog.
1	KRG NARODNI DOM LJ 1	20,075	20,550	21,325	18,825	23,150	103,925"
2	KŠRG ŠIŠKA 1	23,875	17,175	19,525	17,175	20,425	98,175
3	ŠD MOSTE 1	18,725	16,300	22,200	16,875	19,250	93,350
4	DŠRG BRANIK MARIBOR 1	17,275	17,675	15,125	17,525	16,725	84,325
5	DŠRG BRANIK MARIBOR 2	17,100	15,225	17,125	16,575	16,300	82,325
Emina Haračič (kiji) in Tjaša Šeme (trak). Najbolj je blestela članica Tjaša, ki je za odlično izvedeno vajo s trakom prejela daleč najvišjo oceno tekmovanja s tem rekvizitom, in sicer 23,15 točke. Velja pa poudariti, da je bila v ekipi edina članica Tjaša, ki je izvedla eno vajo. Ostale vaje so odlično opravile tri mladinke in celo kadetinja.
Sedaj je nastopil čas za krajši oddih od tekmovanj. Nove tekme se namreč na tekmovalni koledar vračajo šele februarja, ponekod tudi marca. Tjaša je ta odmor že izkoristila za počitnice v Egiptu, zdaj pa jo čakajo študijske obveznosti. V času odmora bo razmislila tudi o tem, kako v prihodnje usklajevati študijske in športne obveznosti, saj je oboje skupaj zelo naporno. Morda bo dodatno motivacijo našla tudi v mednarodnem turnirju, ki ga organizira njen klub. Gre za tradicionalen MTM turnir, ki bo tokrat v začetku marca, na njem pa vsako leto tekmujejo tekmovalke najboljšega kova, ki so po najvišjih mestih posegle že na olimpijskih igrah, svetovnih ter evropskih prvenstvih. Tamara Barič
Martin Črtalic:
Tako je bilo na podelitvi priznanja za doseženo 2. mesto v Centralnoevropski coni v gorskohit-rostnem dirkanju z avtomobili. Podelitev je bila v Budvi - Črna Gora.
Na sliki: Martin Črtalič skupaj z novim predsednikom FIA, Jeanom Todtom.
Martinov komentar: 'Možak' je pri svojih 63 letih še zelo vitalen.«
Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 52
Listje je že odpadlo z drevja, sadje je pobrano in shranjeno za zimske dni. Dolgi večeri so kot nalašč za kuhanje žganja in vasovanje ob kotlu. Gospa Marija Podržaj iz Račne se je žganjekuhe takole spominjala.
Žganje so kuhali skoraj pri vsaki hiši. Sadje je bilo. Nekaj so ga posušili, drugo pa namočili. Vsi niso imeli kotla, pa so si ga sposojali po dogovorjenem vrstnem redu. Kotel je šel od hiše do hiše in fejst so pazili, kdaj je bil kdo na vrsti. Včasih pa so namočili slabo sadje, ali so morali predolgo čakati, brozga ni bila prava, pa tudi žganje ni bilo dobro. Takrat so rekli, da je kuzla. Ko so parli (kuhali), se je lahko tudi zažgalo, lahko je bilo kislo, pokvarjeno, če niso imeli ta prave brozge. Lahko je bila prestara, ali pa prehitra. Tudi prevreta ni bila dobra. Ko je prvič pritekel, so rekli lenga, drugi pa šnopc. Včasih so radi vasovali, pa so žulili tisti fraklček, ker ga pa ni bilo dosti, so ga hitro požulili in ko ga je zmanjkalo, so šli pa v gostilno. Dve gostilni sta bili v Veliki Račni, tretja, pod čušperškim klancem, pa pri Štruklju v Čušperku dolgo let, pa v Predolah. Gostiln je bilo kot toče.
Zapisala Marija Samec
šport
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Grosupeljcana na maratonu v New Yorku
AH se že kakšen Grosupeljčan ponaša s tem podvigom, mi ni uspelo izvedeti, zato si nisem upala v naslovu napisati»Prva Grosupeljcana...« Veličina in pomembnost tega, kar sta doživela Aleš Medved in Roman Škulj, pa ni zato nič manjša. Če ne prva, pa sta dva izmed redkih prebivalcev našega mesta in Slovenije, ki so se udeležili maratona v New Yorku. Dogodek, ki se ga je udeležilo 43.000 ljudi, si marsikdo težko predstavlja, zato sem Alešu zastavila nekaj vprašanj. Maraton je bil 1 novembra, v Združenih državah Amerike pa sta s prijateljicama preživela prvo polovico novembra.
Tadeja Anžlovar
1.	akaj sta se sploh odločila za ta podvig? Kdaj je »padla« odločitev?
Zamisel, da bi tekel na newyorškem maratonu, se mi je porodila že pred nekaj leti, ko sem po televiziji videl prispevek o tem dogodku. Povod in začetek uresničevanja tega »projekta« pa je bil moški pogovor na neki zabavi v veselem decembru. Sledilo je brskanje po svetovnem spletu in prijava prav tako prek spleta. Za oba z Romanom je bila to prva 42-kilometrska tekaška preizkušnja. Lansko zimo in pomlad sva se bolj ali manj zelo resno pripravljala na ta podvig, imela pa sva tudi resne zdravstvene težave. Roman je imel natrgano mišico in je moral popolnoma ustaviti trening, jaz pa sem imel revmatske težave s sklepi. Zdravnik mi je kakršnokoli udeležbo na takem podvigu resno odsvetoval. Vendar sva bila z Romanom trdno odločena, da če ne bo konca sveta, pretečeva to razdaljo.
2.	Povej mi kaj več o tem maratonu.
Maraton v New Yorku sodi med 5 največjih tekaških prireditev na svetu - podobni dogodki so še v Londonu, Berlinu, Chicagu in Bostonu. To je največji maraton na svetu, saj se ga udeleži največ tekačev in tekačic, celo invalidov, ki jim velja še posebno spoštovanje. Letošnjega, 40. maratona, se je udeležilo več kot 43.000 ljudi, spodbujalo pa nas je več kot milijon in pol fanatičnih navdušencev ob progi. Take številke si mi težko predstavljamo in občutek je res izjemen. Kaj takega v Sloveniji ne moreš doživeti. Prav neverjetno je, ko med tekom slišiš svoje ime ali vzdevek, izgovorjen s prav posebnim naglasom. Vzklikajo ga navijači, pevci skupin, ki igrajo brezplačno, in celo DJ-i, ki vrtijo glasbo. Organizator tega dogodka
je uradno Klub tekačev mesta New York. Seveda pa brez predstavnikov mestne uprave in mnogih sponzorjev tega ne bi mogli izvesti. Bila sva zelo presenečena nad organizacijo, ki je bila brezhibna.
3.	Kako je vse skupaj potekalo?
Kot sem že omenil, prijave potekajo prek spleta. Zanimivo je, da tekmovalce žrebajo, se pravi, da ne more vsak, ki se prijavi, teči. Prireditelj udeležence izžreba z loterijskim sistemom. To pomeni, da moraš imeti veliko srečo, da si izžreban. Midva sva jo imela že ob prvi prijavi. Kot sva izvedela, so bili nekateri že večkrat zavrnjeni. Po prijavi je žreb, izidi pa so znani 18. maja. Prijava stane 230 dolarjev in ko prištejemo letalsko vozovnico, stroške bivanja in druge stroške, vidimo, da tako potovanje sploh ni poceni. A občutek zmagoslavja na koncu odtehta vse stroške. Brez ljudi, ki so nama pomagali, ne bi šlo, zato hvala podjetjema GH Holding in N-tv.si, Nika Dodig s.p. Zahvalila bi se tudi ostalim podjetjem oz. organizacijam: Dacommu, Mobinetu, Zavarovalnici Triglav, Kavarnici Flet, Tenis šoli Marko Škrjanc, Aleksandru Čeferinu ter Študentskemu klubu Groš.
4.	Kako sta se pripravila na ta maraton?
Pri 42 kilometrskem maratonu gre za preizkušanje človeških zmogljivosti, kar zahteva veliko treninga. Gre za kombinacijo prehranjevanja in treninga. Posebno vlogo pa ima tudi psihološka pripravljenost. Žal sva morala zaradi zdravstvenih težav izpustiti velik del treninga, kar je seveda vplivalo na uvrstitev in počutje na koncu.
Oba sva tudi samouka in prehrani nisva posvečala dovolj pozornosti, vendar se je kljub odporu do pustega puranjega mesa, zelenjave, pustih testenin, bogatih z ogljikovimi hidrati, glukozo in podobnim, vse dobro končalo.
5. Kako je potekal maraton?
Organizacija si zasluži pohvale od začetka do konca. Tri dni pred maratonom so na sejmišču ob obali reke Hudson odprli sejem, na katerem so vsi udeleženci prejeli štartno številko in vse potrebne informacije. Štart maratona je bil letos v nedeljo, 1. novembra, na otoku Staten Island, do katerega se pride s trajektom ali prek dolgega mostu Narrow-Werazzano bridge. V motelu sva spoznala Kanadčana Jasona iz Toronta, s katerim smo si na dan maratona delili taksi do zbirnega mesta avtobusov pred slavno košarkarsko dvorano New Jersey Nets-ov. Avtobusi so nas odpeljali na štart, kamor so imeli dostop samo tekači, navijači pa žal ne. V tem kampu smo imeli vse, od zajtrka do medicinske pomoči. Zaradi množičnosti je bil štart maratona v intervalih. Ob 9. uri so začeli invalidi, razvrščeni glede na stopnjo invalidnosti, potem ženske, moški profesionalci so začeli 40 minut pozneje. Na štartu sva imela mešane občutke. Rahla živčnost, pričakovanje, navdušenost. Ko je iz zvočnikov odmevala klasika New York, New York, je šlo zares. Prve pretečene milje so padale kot za stavo. Prvo polovico je vse potekalo v duhu humorja med udeleženci in občudovanju množice. Po 30. kilometru pa je bilo šale konec. Z Romanom sva začutila t.i. maratonski zid. K sreči je organizator
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
šport
71
poskrbel za okrepčilo - poseben napitek, ki nama je dal novo moč. Nekaj kilometrov pred ciljem so se začele tudi resne težave z mišičnimi krči, vendar nama je pogled na najini zvesti navijačici Vesno in Tadejo, ki sta potovali z nama, ter na slovensko zastavo, obešeno v Centralnem parku sredi New Yorka, dal še zadnje atome moči, da sva pritekla do cilja.
6.	V ZDA sta bila dva tedna. Seveda ne samo zaradi maratona ...
Naše potovanje smo razširili na odkrivanje Vzhodne obale ZDA. Po maratonu smo se z najetim avtomobilom odpravili do Philadelphie, kjer nam je košarkar Primož Brezec priskrbel vstopnice za ogled košarkarske tekme NBA med Philadelphio 76-ers in Boston Celtics. Žal je bil Primož takrat poškodovan in ni igral. Sta se nam pa pozneje z ženo pridružila in nam dala uporabne informacije za na pot. Pot smo nadaljevali prek Washingtona DC do Orlanda oz. cilja Miamija. Na Floridi smo imeli tudi čisto poletne temperature; v sedmih dneh temperatura ni padla pod 25 stopinj.
7.	Sta bila edina Slovenca na maratonu?
Sicer se z nobenim nismo srečali, vendar naj bi bilo okoli 30 Slovencev na letošnjem maratonu. Eden izmed njih je bil uvrščen okoli 80. mesta v skupni razvrstitvi, kar je glede na konkurenco občudovanja vreden rezultat.
8.	Uvrstitev, vtisi...?
V enem izmed največjih svetovnih dnevnih časopisov New York Times sva bila objavljena pod številkama 27.674 in 27.675, kar ni ne vem kakšen rezultat, sva pa kljub temu zelo zadovoljna in ponosna, da sva bila lahko del legendarnega 40. maratona. Navijači ob progi so nas ves čas spodbujali na značilen ameriški način, da je bolečina trenutna, slava pa večna. To smo še posebej opazili po maratonu, ko so se v trgovinah, restavracijah in drugih javnih prostorih do udeležencev maratona obnašali s posebno skrbnostjo in pozornostjo. Utrujenost, žulji na nogah in bolečine v mišicah so bili prisotni še 3 dni, a niso zmotili občutka zmagoslavja ob prihodu na cilj.
9.	Bi (bosta) to izkušnjo ponovila?
Seveda. Takoj po maratonu sva si obljubila, da bova poskusila obnoviti rezultat na 50. maratonu, se pravi čez deset let. Potekajo pa tudi že pogovori o tem, da bi bilo dobro, če bi imela v svoji zbirki še ostale 4 velike maratone. Mogoče pa bova že prihodnje leto tekla v Berlinu, Londonu, Bostonu ali Chicagu. Nikoli ne reci nikoli. V New Yorku bova zagotovo še tekla.
Zveza športnih organizacij Grosuplje
Ljubljanska cesta 40A, 1290 Grosuplje 01 7864 - 745, GSM 041 726 898 e-mail: zso-grosuplje@t-2.net
Razpis za priznanja zveze športnih organizacij Grosuplje
Zveza športnih organizacij Grosuplje (ZŠO) razpisuje za leto 2009 naslednja priznanja:
1.	jubilejna priznanja:
•	zlati znak ZŠO,
•	srebrni znak ZŠO,
•	bronasti znak ZŠO.
2.	priznanja za športne dosežke:
•	zlata plaketa ZŠO,
•	srebrna plaketa ZŠO,
•	bronasta plaketa ZŠO,
•	priznanje ZŠO.
3.	priznanje za pomemben prispevek pri razvoju športa v občini Grosuplje:
•	zlata plaketa ZŠO. Za priznanja ZŠO lahko kandidirajo:
•	športnice in športniki, športne ekipe ter športni delavci, ki tekmujejo ali delujejo v športnih društvih ali drugih organizacija s sedežem v občini Grosuplje,
•	športnice in športniki ter športni delavci s stalnim bivališčem v občini Grosuplje, ki tekmujejo ali delujejo v športnih društvih izven Občine Grosuplje,
•	športna društva s sedežem v občini Grosuplje.
V skladu s Pravilnikom o priznanjih in nagradah Zveze športnih organizacij Grosuplje lahko kandidate za posamezna priznanja predlagajo športna društva, organi ZŠO, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, organi Občine Grosuplje, druge organizacije in posamezniki.
Predlogi za priznanja morajo biti poslani na naslov ZŠO Grosuplje na posebnem obrazcu, ki ga dobite na sedežu ZŠO, do srede, 6. januarja 2010. Kasneje prispelih predlogov ne bomo upoštevali. Na sedežu ZŠO lahko dobite tudi Pravilnik, ki natančno opredeljuje kriterije za podelitev priznanj. Če je kandidat posameznik ali športna ekipa, je potrebno posredovati tudi fotografijo kandidata. Fotografija mora biti v elektronski obliki (datoteki) v formatu JPG. Posredujete jo lahko na CD-ju, USB ključu ali po elektronski pošti.
Priznanja bodo podeljena v drugi polovici januarja 2010 na prireditvi "Športni dosežki v letu 2009".
Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje Andrej Cevc
Povabilo za včlanitev v Planinsko društvo Grosuplje - članarina za leto 2010
V	skladu s programom dela za leto 2010 smo se odločili, da vas povabimo v naše planinske vrste.
Morda ste pomislili, da je dovolj, če se odpravite v naravo v organizaciji turističnih in športnih društev, društev upokojencev ali tretje življenjske univerze, ki tudi organizirajo izlete v naravo, gore.
Naj vas spomnimo, da vaša članarina v planinskem društvu pomeni veliko več. Pomeni, da ste pripravljeni prispevati del sredstev za gradnjo in vzdrževanje planinskih poti, za vzdrževanje planinski koč, za skrb, da bomo naše lepote ohranili tudi zanamcem. Morda se še ne zavedate, da ste samo kot člani Planinskega društva v okviru PZS zavarovani za primere reševanj v vseh evropskih gorah, za primere invalidnosti ali smrti in kar je vedno bolj pomembno, tudi za odgovornost za poškodbe drugih po vaši krivdi. Tudi pri nas se lahko zgodi, da vas nekdo, ki se bo poškodoval zaradi vašega neprevidnega proženja kamenja, toži in uveljavi odškodnino. Za vse to ste, kot člani Planinskega društva Grosuplje, zavarovani ob plačilu 20 € članarine (za študente je to 13 € in za predšolske in osnovnošolske otroke 5 €). Poleg tega pa vam članarina zagotavlja tudi 50% popust pri prenočevanju v planinski koči in ugodne popuste pri nabavi planinske opreme (od čevljev, oblek in ostale opreme za hojo, plezanje, turno smučanje in gorsko kolesarjenje).
Društvo ima v svojem programu vrsto pohodov različnih zahtevnosti pod strokovnim vodstvom usposobljenih planinskih vodnikov, tako da si lahko vsak izbere kaj po svojem okusu. Veliko naših najmlajših od 5. leta naprej do najstarejših se na naših plezalnih stenah ukvarja s športnim plezanjem. Skrbimo tudi za več kot 80 km Grosupeljske poti, ki smo jo speljali ob meji grosupeljske občine. Delovanje našega Planinskega društva Grosuplje lahko spremljate na naši spletni strani www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si
Veseli bomo, če se boste odzvali našemu vabilu, se nam pridružili in prišli poravnat članarino za leto 2010 na sedež društva na Adamičevi 29 v Grosupljem. Uradne ure in planinski klepet je vsak delovni ponedeljek ob 20. uri.
Občni zbor društva pa bo v petek, 29. 1. 2010, ob 18. uri v prostorih Pivnice Anton na Gasilski cesti v Grosupljem.
V	upanju, da se kmalu vidimo. vas prisrčno pozdravljamo.
Predsednik PD Grosuplje Franc Štibernik
PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPLJE Adamičeva 29 1290 Grosuplje
šport
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
Ljubljanski maraton - stopnica do Mladinskih Olimpijskih iger 2010
Maruša Mišmaš - zmagovalka Ljubljanskega maratona.
NA NASLOVNICI: Maruša Mišmaš, Kristian Grunfeld, Tamara Dizdarevič.
Ljubljanski maraton je največja tekaška prireditev za osnovnošolce in srednješolce, je kot nekakšno državno prvenstvo, saj je vzdušje pred njo vedno super. Udeležba je veliko večja kot na drugih tekih, saj je nekaj posebnega teči po ulicah našega glavnega mesta.
Na Ljubljanskem maratonu so tekli tudi štirje člani AK ŠPELA in dosegli odlične rezultate. Gal Savšek je pritekel v cilj kot 17. med 293 tekmovalci, Špela Javornik 19. med 354 in Jaka Grunfeld kot 86. med 293 tekmovalci.
Zmagovalni tek pa je že drugič zapored uspel Maruši Mišmaš, ki je v letošnjem letu nastopila v srednješolskem teku na razdalji 4200 m in med 187 dijakinjami od 1. do 4. letnika zmagala. Maruša si je tako na svoj rojstni dan pritekla najvišjo stopničko in udeleženci so ji na zmagovalni stopnički zapeli Vse najboljše. Bila je
zelo vesela in je dejala: »Zmaga je zame dodatna motivacija k cilju, ki sem si ga zadala - mladinske olimpijske igre 2010 v Singapurju. Doseči želim normo na 400 m z ovirami. Vem, da se bom morala še zelo potruditi, vendar menim, da mi bo uspelo, saj imam podporo mame Mateje, kluba in trenerke Špele. Ob ovirah bom tekla še na 800 m in 1500 m, le tako bom lahko v dobri pripravljenosti.«
Seveda pa je zmago Maruše okronal še Kristian Grunfeld, ki je v cilj pritekel v fotofinišu in osvojil drugo mesto med 231 leto dni starejšimi tekmovalci. Kristian je mlad tekmovalec, ki kaže velik talent na dolge proge in je v tekmovalni sezoni 2009 postavil dva državna rekorda: na 1000 m ( 2.52,56 ) in 3000 m ( 9.44,23 ) v kategoriji pionirji U14.
AK ŠPELA želi vsem svojim članom SREČNO, ZDRAVO in USPEŠNO leto 2010.
Rokometaši trenutno na odličnem petem mestu
V prvi polovici novembra so se člani RK Grosuplje v domači dvorani pomerili z RK Ajdovščina. Tekmeca sta bila precej izenačena, kar je potrdil tudi končni rezultat (25:25). Za Grosupeljčane je bil to že tretji remi v tej sezoni. Najbolj je blestel Blaž Fink, ki je kar osemkrat zatresel mrežo nasprotnikov. Rokometaši iz Ajdovščine so večji del prvega polčasa vodili, na odmor pa so odšli z enim golom zaostanka za domačimi. Po 40. minuti so Grosupeljčani vodili za tri gole, na 50. minuti pa gostje z enako razliko.
Druga novembrska tekma za Grosupeljčane je potekala v Novem mestu, kjer so izgubili z rezultatom 22:30. To jim ni vzelo volje in že teden dni kasneje so na domačem parketu premagali člane RD Moškanjci-
Gorišnica. Po polovici tekme so domači vodili za sedem golov. Blestel je predvsem Stopar Simon, pri gostih pa Petek Miha, ki je bil natančen tudi pri izvajanju vseh šestih sedemmetrovk. Domači so zmago pričakovali, saj so njihovi tokratni nasprotniki letos v 1. B ligi slavili le eno zmago. Potek tekme so Grosupeljčani ves čas nadzorovali in zmagali z rezultatom 31:26.
Decembra Grosupeljčani igrajo le še na dveh tekmah, in sicer z rokometaši iz Železnikov ter iz Kočevja. Nato bo sledil krajši premor: na igrišča se bodo namreč vrnili 6. februarja. Takrat bodo na domačem parketu skušali premagati odlično ekipo RK Celje Pivovarna Laško B. Na septembrski tekmi so Celjani sicer premagali Grosupeljčane z rezultatom 34:25.
Statistike tekme 7. kola 1. B lige: najboljši strelci za RK Grosuplje Fink 8, Knep, Strojan, Stopar S. 4; najboljši strelci za RK Ajdovščina Čermelj, Conjac 6, Jelovčan 5. Statistika tekme 9. kola: najboljši strelci za RK Grosuplje: Stopar S. 9, Strojan 5, Petrovič 4; najboljši strelci za RD Moškanjci- Gorišnica: Petek 8, Peček 5, Kljajič, Merdanovic, Balas ter Lozinšek 2. Po devetem kolu Grosupeljčani na lestvici zasedajo odlično peto mesto. V statistiko so do zdaj vpisali tri zmage, tri poraze in tri remije. Tik pred njimi so člani RK Sviš Pekarna Grosuplje, ki so letos slavili že šest zmag. Na lestvici pa trenutno s samimi zmagami kraljuje MRK Krka.
Tamara Barič
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
šport, sociala
Nov trener jih bo popeljal v prvo ligo
Odbojkarice grosupeljskega društva Flip flop sezono nadaljujejo s spodbudno formo. Na novembrski tekmi so dvorano spravile na noge z napeto igro: ko je že kazalo, da bodo Grosupeljčanke zabeležile četrti poraz v novi sezoni 2. državne odbojkarske lige (DOL), so pri rezultatu 0:2 poskrbele za popoln preobrat in z izjemno organizirano ter natančno igro tekmo končale kot zmagovalke (3:2). V statistiko so letos zabeležile pet zmag in tri poraze, kar jih trenutno uvršča na četrto mesto v skupnem seštevku 2. DOL. Po tem, ko so zamenjale trenerja (zdaj trenirajo pod taktirko Janeza Gorjupa, nad katerim so navdušene), imajo dekleta jasno zastavljen cilj: povratek v 1. člansko DOL.
Njihovi treningi ne bodo nič manj intenzivni v času veselega decembra. K sreči se ne ubadajo s poškodbami, so pa imele precej smole z boleznijo. Pred zadnjo tekmo v domači dvorani z ŽOK Kema Puconci je namreč kar nekaj deklet zbolelo za trebušno gripo. Ko so želele tekmo prestaviti, njihove nasprotnice na to niso pristale. Kljub temu se je okrnjena grosupeljska zasedba borila do konca in zasluženo zmagala. Ekipa je letos že tako ali tako majhna, saj so tri dekleta zanosila in posledično seveda nehala trenirati. Zato toliko bolj nestrpno pričakujejo morebiten prihod nove podajalke. Decembra
jih čakajo tri tekme, enako bo tudi januarja. Na domačem parketu si jih boste lahko ogledali 16. ter 30. januarja.
Novost letošnjega leta je Odbojkarska šola s Flipko in Flopkom, ki je namenjena deklicam od drugega razreda osnovne šole dalje. Kot pravijo v klubu, je na treningih precejšnja gneča in to jim daje upanje, da se bo šola z leti uveljavila in bo Grosuplje postalo (tudi) center odbojke.
Veliko poudarka dajo na delo z mladimi in to se jim obrestuje. Kadetinje so denimo nedavno presenetile z uvrstitvijo v 1. kadetsko ligo, kar je izvrsten dosežek. Predsednik kluba Marko Potokar se drži načela »hiti počasi« in pod njegovo taktirko klub vsako leto privablja čedalje več deklet. Da glasnih in izvrstnih navijačev na tekmah niti ne omenjamo. Tamara Barič
Strelci v boj za skupno prvo mesto
Zimski dnevi bodo še kako pestri za grosupeljske strelce, ki tudi v novi sezoni nastopajo odlično. Na prvem turnirju 1.A slovenske lige v Portorožu so na ekipni tekmi s puško osvojili prvo mesto (1175 krogov). S 1169 krogi so se na drugo mesto zavihteli strelci iz Kamnika, na tretje mesto pa SD Koloman Flisar Tišina. Posamezno je tretje mesto s 396 krogi osvojil naš najboljši strelec Željko Moičevic, osmo mesto Matic Barič (391 krogov), v ženski kategoriji pa se je Renata Oražem Vršič uvrstila na 14. mesto. Na ekipni tekmi s pištolo so osvojili 4. mesto, posamezno pa se je najboljši Franci Ivanc uvrstil na 7. mesto. Na drugem turnirju v Črešnovcih so s puško osvojili ekipno drugo mesto; Moičevic je bil tretji, Barič enajsti, Oražem Vršičova pa 21. »Za skupno prvo mesto se bomo udarili s SD Kamnik. Do konca so še tri tekme, ciljamo pa seveda na prvo mesto. Zaenkrat smo zadovoljni, čeprav forma še ni prava,« je po zadnji tekmi dejal Matic Barič. Moičevic je medtem nastopal tudi na mednarodni tekmi v Splitu. V kvalifikacijah je blestel, drugi dan pa je doživel manjšo nesrečo: puška mu je namreč padla, posledica padca pa je bil zlomljen diopter (merilna naprava). Kljub temu se je uspel uvrstiti v finale in tam dosegel tretje mesto. »Kaj več pa zaradi 'ne preveč funkcionalne pokvarjene merilne naprave nisem mogel doseči,« je
dejal mednarodno že zelo uveljavljen strelec. Na tekmi je nastopil še en Grosupeljčan Aljaž Poje, ki se je uvrstil na 18. mesto. Zmagal je eden najboljših strelcev na svetu z zračno puško, Madžar Peter Sidi. Trenutno potekajo tudi izbirne tekme za državno reprezentanco. Na prvi tekmi je Moičevic slavil, in to z najboljšim letošnjim rezultatom (596 krogov). Tako se je že uvrstil v ekipo za mednarodni tekmi v Zagrebu in Beogradu. Na podlagi teh dveh tekem bo izbrana reprezentanca za nadaljnje tekme v
Rušah in Munchnu, tam pa bo znano, kdo potuje na evropsko prvenstvu z zračnim orožjem. »Seveda mislim, da se bom brez težav uspel uvrstiti v reprezentanco, cilj na evropskem prvenstvu pa bo uvrstitev v finale med najboljših osem. Evropsko prvenstvo bo sicer nekakšna pripravljalna tekma pred svetovnim prvenstvom avgusta,« pojasnjuje Moičevic. Da lahko od njega veliko pričakujemo, priča dejstvo, daje na nedavnem turnirju premagal tudi olimpijskega prvaka Rajmonda Debevca. Tamara Barič
Piše/ ureja^ brska/ stika,
'tPolde/ Sevet/,
ker ga
Kako je Jur marelo zavozil Kdo pravi,
dane
V prejšnjih dobah so ljudje hodili po dežju kar tako ali pa so se zaščitili pred padavinami s širokokrajnimi klobuki in s preprostimi ogrinjali; včasih je bila to kar v kapuco zavihana vreča. Dežniki so bili namreč draga stvar, privoščili so si jih le premožnejši. Žnidarjev Jur je bil vsakič jezen, ko mu je dež zmočil lase in je hodil naokoli kot polizan kuža. Nekoč, ko je na sejmu naredil dobro kupčijo, je stopil h kramarju in si izbral najboljšo marelo. Bil je to lep črn dežnik z veliko izrezljano kljuko. Jur je bil jako ponosen na svojo pridobitev, zato je jemal dežnik s seboj tudi takrat, ko ni preveč kazalo na dež. Za Telovo je po maši stopil v gostilno na polič vina, svojo zvesto spremljevalko pa je obesil na vidno mesto, da so jo lahko vsi videli. Med pogovorom s prijatelji je vrgel oči na svojo ljubljenko in naenkrat opazil, da je zginila z obešalnika. Strahoma je stopil k oštirju in ga vprašal po sumljivih ljudeh. »Dva neznana kolesarja sta bila za točilnim pultom; pred četrt ure sta se odpeljala naprej,« odgovori oštir. »Daj, zapelji me za njima, da ujamem
zmikavta,« prosi Jur. Oštir, ki je edini v vasi premogel avtomobil, je privolil, a je Jurja opozoril: »Prav, toda vedi, da vsak prevožen kilometer stane toliko in toliko.« Nič zato, marelo moram dobiti!« In sta se pognala po cesti, da se je vse kadilo za njima. Ustavila sta se le toliko, da sta pri ljudeh poizvedela za ubežnikoma. Med potjo je Jur večkrat pogledoval na kilometrski števec in nekaj preračunaval s prsti. Nenadoma pa je obupano vzkliknil: »No, marela je že šla!« Izračunal je namreč, da je bilo z vožnjo že toliko stroškov, kot je bil dežnik vreden. »Kar naprej pelji,« je ukazal vozniku, »kamor je šel bik, naj gre pa še štrik!« Pospešila sta vožnjo in kmalu ujela tatinska kolesarja. Eden od njiju je imel res privezan Jurjev dežnik na ogrodju kolesa. Zmikavta se nista upirala, ko ga je Jur snemal s kolesa. Še vesela sta bila, da se je tako izšlo; orožniki tiste čase z zlikovci namreč niso delali v rokavicah.
Jur je potem še bolj cenil svoj dežnik, saj ga je moral ta dan skupaj s stroški za povratno vožnjo dvakrat plačati.
1.	Za odmev poznamo inačico. Kako bi se z njo imenovalo grosupeljsko občinsko glasilo?
a)	Grosupeljski krik
b)	Grosupeljski jek
c)	Grosupeljski pok
2.	Kateri svetnik se je med prvimi podjetniško ukvarjal s transportom ljudi?
a)	sveti Leopold
b)	sveti Miklavž
c)	sveti Krištof
3.	Kje imajo kobilice ušesa?
a)	na nogah
b)	na glavi
c)	na oprsju
4.	Kako so v starih časih rekli napolnjeni puški?
a)	nabasana
b)	natlačena
c)	zabita
5.	Koliko letnic ima 50 let stara smreka?
6.	Kdo je zapisal del verza: »strahljivca v celem ni imel števili«?
a)	France Prešeren
b)	Simon Gregorčič
c)	Silvin Sardenko
7.	Katera molekula je relativno najtežja?
a)	amoniakova
b)	žveplova
c)	ozonova
8.	Katera ptica je pregovorno najbolj tatinska?
a)	žolna
b)	jerebica
c)	sraka
9.	Označite najvišji vrh ?
a)	Krim
b)	Kum
c)	Kukava
Smešnica, burka, šala, intriga - saj je vse ena figa!
1.	Pepe: »Našel sem denarnico, pa ne vem, kaj bi storil, da bi si ohranil občutek poštenosti in
hkrati denar obdržal?« Polde: »Veš, kaj napravi. Najdbo objavi v časopisu, ki ima zelo majhno naklado.«
2.	Upnik: »Gospod, že celo leto ste mi dolžni1000 evrov. Če mi plačate takoj, vam odpustim polovico dolga.«
Dolžnik: »Imam boljši predlog - počakajva še eno leto, pa sva si bot.«
3.	»Toneta mislite - ne govorite mi več o njem. Človek je baraba skoz in skoz. Ga zelo dobro poznam, ker je bil dolga leta moj najboljši prijatelj.«
4.	»Moj oče je tako močan, da je Krim prestavil,« se hvali Tinček pred prijateljem Saškom.
»Eh, nič posebnega. Si že slišal za Mrtvo morje? Vidiš, moj oče ga je ubil,« odvrne Sašek.
5.	Mama: »Branko, zakaj si zapravil ves denar, ki sem ti ga dala za jutrišnji izlet?« Branko: »Upošteval sem to, kar mi stalno priporočaš: »Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri!«
10. Kaj dela človek na podobi?
Rešitve boste našli nekje v okolici.
gruden - 12/2009	Grosupeljski odmevi	... nekaj	za vedoželje 75
Lahka križanka s pesniško začimbo
Smo v času Lajajočih, piskajočih, hropečih in ne vem kakšnih še kašljev, ki se jih vsi bojimo. Le eden od teh sitnežev nas ne skrbi. Če bi radi vedeli kateri, rešite križanko in odgovor preberite v osenčenem stolpcu. Ker smo v času novoletnih popustov, imate zraven še pesem pomočnico, ki vam bo olajšala pot do gesla. Korajža velja!
Vodoravno: 1. boječa ptica pevka, 2.suha pokrajina, 3. krajseverozahodno od Račne, 4. gostija (požrtija), 5. njiva majhne razsežnosti.
Pesniška začimba
Ko pritisne huda zima in z njo mrazotna klima, se pojavijo težave, pretežno kašljaste narave.
To so gripe razne sorte, kakršnih si mislit morte. Le ene teh se ne bojimo,
ker pride brez posledic mimo. ker je povezan s kokodak. LS
Kašelj ta je le bav bav, ki pride jezikačem prav. Odgovor res ne bo težak, ker je povezan s kokodak.
Stara »novica«: Potujoče cisterne
»Pred nekaj meseci je jugoslovanski podjetnik kupil veliko množino petroleja na Poljskem.
Ker ni mogel dobiti dovolj cistern (vagonov za prevažanje petroleja), je prodal izvoznico belgrajski vladi, ki je prevzela kupčijo. Potrebnih cistern pa ni poslala na Poljsko. Firma je čakala dva meseca, pogodba je potekla in firma jo je z 10 % nabitka podaljšala in obvestila Belgrad, naj cisterne vendarle pošljejo. Iz Belgrada ni ne cistern ne odgovora. Pogodba poteče. Nato se pojavi na Poljskem vladni mož iz Belgrada in zve, da je pogodba že dvakrat potekla, zato odide domov. Medtem pa je na Poljsko prispelo 50 cistern, vendar jih nihče ni hotel prevzeti. Postajenačelniki so jih porivali od postaje do postaje, od ene čistilnice petroleja do druge, naposled so prišle spet nazaj na prvotno postajo. Železnica se je tedaj obrnila na jugoslovansko veleposlaništvo v Varšavo. Poslanik pa je rekel: »Što to mene briga!« in je brzojavko poslal v Belgrad. Iz Belgrada pa je prispela brzojavka z vprašanjem, zakaj so te cisterne sploh prispele na Poljsko in čemu. Jugoslovanske cisterne pa še naprej romajo po Poljskem, da jih poznajo že vsi postajenačelniki in vse se smeje jugoslovanski zanikrnosti.
Končno so se neki poljski židje domislili in začeli po postajah loviti cisterne, jih barvati in označevati z znamenji svojih firm. Tako se po poljskih postajah preriva vedno manj jugoslovanskih cistern, dokler ne bo izginila zadnja. Vsaka cisterna je vredna 1500 kron, 50 cistern pa 7 milijonov in 500 000 kron. Kam bomo prišli s takim gospodarjenjem? - Domoljub, 16. marca 1921.
Uganka šaljivka
Koliko zob ima praviloma odrasel človek?
Odgovor: polna usta
Ljudska primerljivka
Smo uživali kot na Kračmanovi ohceti!
Drugi časi -drugačni špasi
(Humor pred sto leti)
Previdnost je mati modrosti
Dekle: »Medtem, ko boš prosil očeta za mojo roko, bom igrala na klavir.«
Fant: »Oh, lepo te prosim, nikar. Oče bo začel v ritmu dvigati noge proti meni, pa bom hitro na cesti!«
Bistroumnost
Na tečaju prve medicinske pomoči so se med drugim učili, kako pomagati zmrznjenemu.
»Takega človeka moramo zdrgniti s snegom in prenesti v ne prevročo sobo,« je posebej poudaril predavatelj. Pa se dvigne prikupna svetlolaska in pripomni: »Pozimi že, pozimi. Kaj pa poleti, ko ni snega!«
Kar je preveč, je preveč
Edo: »Alenka, moje srce je en sam velik plamen!« Alenka: »Joj, Edi, tako velike brizgalne pa nimam!«
Croza, naredil sem premajhno odprtino za moj novoletni potop v hladno vodoI
Stara »novička«
Ugovor češkega odbora
Na dan kronanja Habsburgovca Karla za ogrskega kralja je v Moskvi zasedal Češki odbor za osvoboditev Slovanov, ki je sprejel sklep: »Odločno izjavljamo, da današnje kronanje cesarja Karla za nas ne velja in gremo neustrašeno naprej za osvoboditev vseh Slovanov«. Rasijsko slovo, Moskva, 28. 12. 1916
Ljudske modrosti o vremenu
Za december (gruden)
Če mrzlo zemljo sneg zapade, snopja bode cele klade.
Prvega tedna v adventu mraz trajal bo ves zimski čas.
Božič zeleni se za veliko noč zameni.
Če ob koncu leta veter ruje, hudo leto oznanjuje. Če v tem mesecu grmi, prihodnje leto viharje rodi. Če se grudnove zmrzline otajajo, rade bolezni nagajajo.
76 mal' za hec...
Grosupeljski odmevi
gruden - 12 / 2009
ni v tem, da hudobne
še pomnite, tovariši?
Kdo je slovenski Stalin?
»Prava tragedija stalinizma je hudoben človek delal stvari. Prava tragedija je v tem, da je iz plemenite ideje nastala groza, ki je bila včasih še hujša od nacistične groze.« - Dr. Slavoj Žižek, filozof
Stalinovi tipični izjavi:
Je človek - je problem, ni človeka - ni problema!
Ubiti enega človeka je tragedija, ubiti 10 milijonov je statistika.
Obvezno čtivo o gulagih
Rusko ministrstvo za šolstvo je sporočilo, da bo knjigo Arhipelag Gulag Aleksandra Solženicina iz leta 1973 uvrstilo za obvezno branje v šolah. Knjiga je izšla na Zahodu, po Sovjetski zvezi pa so s posredovanjem ljubiteljskih založnikov krožile skrivne kopije romana.
Knjigo so prepovedali sovjetski cenzorji in tako spodbodli odhod Solženicina v izgnanstvo. Odločitev o dostopnosti knjige dijakom so na ministrstvu obrazložili s tem, da delo Solženicina sodi v »vitalno zgodovinsko in kulturno dediščino v sklopu ruske zgodovine 20. stoletja«. Odločitev so sprejeli kljub poskusom rehabilitacije nekaterih Stalinovih potez v zadnjih desetih letih. Po nekaterih ocenah je v mreži stalinističnih zaporniških in delovnih taborišč umrlo več kot milijon Rusov. Taborišča si je zamislil sovjetski voditelj Vladimir Lenin, razširil pa Stalin.
Churchilu se je sladko kakšna bo Jugoslavija.
Ko je tik pred koncem vojne britanski zunanji minister Eden vprašal Churchila, če ve, da bo Jugoslavija postala komunistična država, mu je dejal: »Gospod Eden, a boste vi po vojni živeli v Jugoslaviji?«
Žarko Petan o:
-	Stanetu Kavčiču in njegovih ministrih: »Imel je drug pristop, kar je pokazal zlasti takrat, ko je v Slovenijo povabil Cirila Žebota, ki je napisal knjigo Neminljiva Slovenija. Takrat se je zameril vsem. To je bila prva velika stvar, druga pa so bili njegovi ministri, ki so bili na njegovi strani. To so bili ljudje, ki so bili drugačni, ki so mislili drugače. Takrat Kučan ni bil na Kavčičevi strani.«
-	partizanih in četnikih: »Leta 1941 so se partizani skupaj s četniki borili proti Nemcem, potem pa so četnike Draže Mihajloviča naredili za izdajalce.«
-	Fornezzijevem stricu: »Med tistimi, ki jih
je ovadil Tito NKVD-ju pred vojno v Sovjetski zvezi, je bil tudi predvojni komunist Fornezzi, stric Toneta Fornezzija.«
-	vladajoči eliti: »Najhujše pa je to, da teh, ki vodijo državo, ni nič sram. Vse si dovolijo.«
Čestitali so jim 29.11. -ob dnevu republike
-	tistim, ki so morali že v rani mladosti pisati prošnje za sprejem v ZKS zato, da so lahko šibkega znanja dokončali srednjo šolo,
-	tistim, ki so morali v 80-tih letih v uniformi JLA hoditi po študentskem naselju v Rožni dolini,
-	in vsem, katerih žene so morale stopiti v hudodelsko organizacijo samo zato, da so lahko opravljale pomembne družbenopolitične funkcije na OK ZKS, pa tudi v OO ZKS in na sindikalnih izletih.
mi se volimo
Kdo so veliki in mali?
Rusov je od Slovencev več za 70 krat, Rusija pa je od Slovenije večja za približno 850 krat, pa smo jih vseeno premagali.
Precej hudomušni sklep vlade
da naj slovenska reprezentanca na povratni tekmi v Mariboru premaga Ruse z 1:0 in se tako uvrsti drugo leto na svetovno prvenstvo v Južni Afriki, se je uresničil. Najbrž tudi zato, ker Pahorjeva vlada na srečo ni imela nič pri tem. - odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla
Psiholog Vid Pečjak o premierovih evforijah
Evforije, kakršne zadnje čase opažamo pri premierju, so lahko izhod iz obupa. Nenavadno. Spomnimo na neobičajno in evforično ravnanje premierja v zadnjih dneh: • "To je fantastičen dan!" je bil vzhi-čen ob podpisu arbitražnega sporazuma z Jadranko Kosor.
•	Neuglajeno je poskakoval ob zadetkih na nogometnih tekmah.
•	"Krucifiks!"
je zavpil na strankinem shodu,	ko
je govoril o
arbitražnem sporazumu. • "So what (Pa kaj potem)!" je prejšnji teden zabrusil v kamero na tiskovni konferenci. "Evforije so izhod iz obupa, težkega položaja," razlaga psiholog Vid Pečjak in dodaja: "Z evforijo si dam duška, ko imam skrbi. Potem se bolje počutim." Da gredo stvari predaleč, pa lahko opazi samo kdo, ki je evforičnemu človeku blizu; iz daljave se tega ne da zaznati, razlaga. Evforije zaznavamo pri manično-depresivni psihozi, sklene znani psiholog.
Čiščenje kopačk
Jih je ravno toliko očistil, kolikor je izpolnil predvolilnih obljub. No, vsaj za krtačko je prijel, obljuba pa je le izpolnjena.
Türk po tekmi z Rusijo:
»Kdor ne skače, ni Slovene!« in pri tem obstal miren kot kip.
Banditi in - mafija
Ruski milijarder Roman Abramovič je na mariborsko letališče prišel z BANDITOM.^ Komentar: Če je že tako poimenoval svoje letalo, bi svojemu denarju
lahko rekel FAŠISTI. Borut Pahor pa je v svojem komentarju dejal, da je dobro, ker so zmagali v Mariboru, saj če bi v Moskvi, bi ga najbrž zaprli. - Kakšna (NE)sreča!
Kaj bo počel Borut P...
...ko ne bo več predsednik vlade?
Ker je na sprejemu Slavka Avsenika in za uvod v veseli december skupaj z Alfijem Nipičem tako veselo prepeval, predvidevamo, da bo šel med narod no-za(=)bavne glasbenike/pevce. (Narod že zdaj veselo za(=)bava, le pevske rutine mu še nekaj manjka.)
Kakšna bo obala od Savudrije do Dubrovnika poleti 2010. Uganite zakaj?
gruden - 12/2009	Grosupeljski odmevi	... mal	' pa zares 77
Bolj ljubi denar kot RESNICO.
Ugotovili so, da je Patria v času, ko je bil njihov pogodbeni sodelavec, Cekuti nakazovala 4000 € na mesec (od
Patrie je slikar v tem času torej prejel 128.000 €). Cekuta o tem seveda noče govoriti, prav tako pa tudi nihče iz Patrie, ker »je pogodba zaupna«. A tudi Patrio so zalotili pri izkrivljanju resnice: ko so poleti pri njih poizvedovali o tem, ali so imeli s Cekuto sklenjeno pogodbo, so odgovorili, da absolutno ne, »saj s Cekuto nismo nikdar sodelovali.« Pred časom pa je Satu Palm, pri finskem orožarju odgovorna za stike z javnostjo, jasno napisala, da so s Cekuto imeli stike, in priznala obstoj pogodbe. Komentar: Res pa je, da se je nakup osemkolesnikov zelo spolitizirali. Na koncu je šlo za čisti politični spopad. Sploh ni bilo pomembno, ali so ta vozila res ustrezna ali ne. Če ne bi bila, jih nova ministrica ne bi prevzela. - Karel Erjavec
Proračunski primanjkljaj
je konec septembra znašal približno 1,17 I milijarde €. V državni proračun naj bi se | letos predvidoma steklo 7,92 milijarde €, odhodki pa naj bi znašali 9,76 milijarde €.
Izjava M.M C viki a
na sindikalnih demonstracijah v času I Janševe vlade: »Te demonstracije so | velika interpelacija proti politiki vlade!« Komentar: Zdaj izjave ni dal, ker se pripravlja na boljšo službo v Bruslju.
Vinko Vasle o:
-	Tisti, ki trdijo, da je leto dni naše vladavine tudi leto porazov, lažejo! Vzemimo samo enega zadnjih uspehov predsednika vlade Boruta Pahorja - za enega konja je dobil dve kameli in tri obljube.
-	Po Tonetu Ropu bo zdaj na tuje pobegnil še Milan M. Cvikl. Omenjajo pa še nekaj disidentov (odcepljenih - o.p), kot so Franci Križanič, ker ima prazno blagajno, Matej Lahovnik, ki ne ve, kaj bi z gospodarstvom, ve pa kako se do tega pride; in Mitja Gaspari, minister za razvoj, ki ve, kako bi lahko bilo, pa ne bo.
-	Potem ko so pri Dnevniku v zvezi z afero Patria malo omagali in so se začeli samocenzurirati (škoda), so vajeti v roke preiskovalnega novinarstva vzeli v Pivovarniškem listu, da bi si siromak malo popravil naklado, ki mu je neupravičeno padala tudi v času naše oblasti, naših novinarjev in naših urednikov.
-	O resnicoljubnosti Dejana Karbe iz pivovarniškega lista pa ni mogoče dvomiti. Fant je teolog, moli zase in za svoje sogovornike, zagotovo tudi za tiste, ki jih obtožuje hudih kaznivih dejanj, ki jih še preiskovalci ne poznajo.
medunarodni odnosi
Velika ljubezen
Da, gospodje, slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta zaljubljena. Ko ju tako gledam, se z vedro otožnostjo spominjam svoje prve srednješolske ljubezni, tudi vi ste se v gimnaziji na ulici trapasto vedli in prav nič vas ni zanimalo, kaj si mislijo mimoidoči. Gledam Jadranko Kosor, kako čaka, da Pahor izstopi iz črne limuzine, živčno se nasmiha, si popravlja krilo, vsa je iz sebe, popravlja si kostimček, skratka, videti je kot vsaka hrvaška gimnazijka, ki čaka, da se prikaže tisti frajer iz tretjega b. Pahor pa medtem na zadnjem sedežu golta pepermintove bombone. - Boris Dežulovič
Za Hrvati skriti Rimljani!
Slovenian^^^m "chin i'i ivvwaters Sïovcnm ^ ■	Jjij
— '"V cona B(l)/A
mizi in dejal: »Liter na mizo!«
P.S. Lovci so se takoj potuhnili, krajani so se pa že davno prej razbežali...
Sprehod po gradbiščih
Croatian waters
Hrvatje bodo predlagali, da bi Kardeljev spomenik prestavili na trg bana Jelačiča, saj je on najbolj zaslužen, da smo Slovenci izgubili Savudrijsko uvalo, pa še Novigrad zraven.
P.S. Novigrad se je ob razpadu rimskega imperija imenoval Nuova Emona, ko je tja pribežal emonski škof s svojimi prebivalci.
Je že, ali šele bo referendum?
Iz enega izmed VELEUPELJSKIH volišč so sporočili, da za paravanom že čaka eden izmed volivcev, ki bi rad izrazil svoje mnenje na PREDHODNEM REFERENDUMU. Drugi pa trdijo, da je volilec ostal na volišču še od zadnjega NAKNADNEGA REFERENDUMA.
iz naših krajev
Takoj po RAZglasITVI
Račenskega polja se je MEDVED usedel za mizo v enem od bližnjih lokalov, udaril po
Na enem izmed VELEUPEUSKIH gradbišč smo zalotili delavce, ki so iskali senco za kosilo, pa je niso našli...
Kljub vsemu...
... so še pred zimo poasfaltirali cesto proti VELIKI VASI in napeljali vso potrebno energetsko in TELEkomunikacijsko omrežje (poudarek!!!). P.S. Kanalizacijo pa so tako skrili v zemljo, da jo zdaj še komunalci ne najdejo.
uredniška politika
Medijski BALKAN EXPRES
Na ministrstvu za kulturo je menda osnutek novega zakona o RTV pisal nek ŽURER. Zdaj, ko je že v javni obravnavi, ga mnogi že žurajo. Kakšna ŽURKA bo šele, ko ga bodo sprejemali v državnem zboru?
... in kakšna, ko bodo pisali nov zakon o medijih.
Novinarji sprašujejo J0ežka Zagraškega
J0ežka Zagraškega je ena novinarka iz neke ljubljanske privatne televizije na Tro-mostovju 6 ur po izvolitvi novega vodstva Evropske unije spraševala, če ve, kdo je bil izvoljen za predsednika. Seveda: J0ežek je z molkom odgovoril kar na naslednjih devet vprašanj. Zanimiv je bil nato njihov Večernik! Ker novinarka ni imela o čem poročati, se je na ekranu pojavila črta in so se nekateri nato že močno zbali, da je spet kdo od vodilnih v mestu ali državi odšel na obisk k tov. Titu. P.S. Kaj si je J0ežek mislil pri tem? (Saj so mediji zadolženi, da ljudi informirajo in ne obratno. Če pa bi ga novinarka vprašala, ali bo na tržnici kupil solato ali zelje, bi ji postregel s ČEbulo. Baje je od vseh treh najboljša za preganjanje prašičje gripe.)
grosupeljski odmevi
Grosupeljski odmevi
december - 12 / 2009
	
Kolofon	Navodila za dopisovalce
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje
Odgovorni urednik: Jože Miklič,
tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33
e-pošta: joze.miklic H t-2.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparo-vec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2
(Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50]
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje matrice: Miha Črtalič
Fotografije in prelom: Jože Miklič
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2
COBISS-ID: 61148160	/ ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001] je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98] spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2009 dalje] v nakladi 6.265 izvodov] in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V JANUARJU JE TREBA ODDATI do petka, 15. 1. 2009.
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.] ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelu-
jočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF, TXT ALI DOC ZAPISIH BREZ VNEŠENIH FOTOGRAFIJ. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh] besed iz naslova prispevka - npr. RES NAJLEPŠI je mesec maj.
Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO)
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.
Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.
Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno] je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas!
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas,
mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi], naslov datoteke pa naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf.
Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic ra t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu:
Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje,
ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne] ali GSM 041/98-22-33,
lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: joze.miklic @ t-2.net.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
n- " , Td " , T			Sku no	Cena v €	Končni znesek 1
■HiaiiiiiiiiCHiiiiiliiiiiiiCHl			p		zDDVv € 1
A 6,0 x 6,0	36,0	1,650	59	30,37	36,44
B 6,0 x 8,3	49,8	1,549	77	39,44	47,33
C 6,0 x 12,5	75,0	1,347	101	51,65	61,98
D 9,2 x 8,3	76,4	1,339	102	52,28	62,73
E 12,3 x 8,3	102,1	1,143	117	59,66	71,59
F 12,3 x 12,5	153,8	1,060	163	83,56	100,28
G 18,6 x 8,3	154,4	1,062	164	83,83	100,59
H 18,6 x 12,5	232,5	0,994	231	117,92	141,51
I 18,6 x 27,3	507,8	0,918	466	238,33	286,00
1 J (39,6 x 27,3)	1081,1	0,866	936	478,68	574,42 1
Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm] je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.
december - 12 / 2009
Grosupeljski odmevi
oglasi
79
Support skupine - skupine za samopomoč v Grosupljem za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Grosupljem organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapije potekajo v predavalnici Avtošole Grosuplje dvakrat mesečno ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini.
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE
Predsednik: Zlatko Jajčanin
E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
vabila, oglasi
POVABILO OB ZAKLJUČKU LETA 2009
nedelja, 27. december 2009, ob 19:00 uri, Športna dvorana Brinje, Grosuplje
V dobri družbi s simfoničnim orkestrom pod taktirko Marka
Hribernika, solistom Janezom Lotričem, zvezdnikom svetovnih opernih odrov, energično in atraktivno mlado violinistko Anjo Bukovec,
s plesalci fizičnega gledališča FourKlor pod vodstvom koreografa
Braneta Potočana, s koreografijo naših malih balerin TeGIBlo KD Teater bomo v belini in z belimi trakovi, v ketlskem duhu klicali dobre duhove za naslednje desetletje.
S šampanjcem bomo nazdravili prihajajočemu desetletju na tradicionalnem novoletnem opernem koncertu.
Če ste se odločili, da je ta Gala dogodek priložnost za srečanje in druženje, bomo organizatorji počaščeni.
Z dobrimi željami za leto 2010!
Občina Grosuplje Zveza športnih organizacij Grosuplje Zveza kulturnih društev Grosuplje
080 30 35
UNIGARD, DRUŽBA ZA VAROVANJE d.o.o.:
Unigard varovanje d.o.o je družba, katerega dejavnost je varovanje ljudi in premoženja. Za opravljanje svojih storitev imamo pridobljene ustrezne licence. Dejavnost varovanja organi a ramo, izvajamo in vodimo na način, ki uporabniku zagotavlja prihranek in maksimalno varnost glede na razmere ali možnost nastanka škode.
UNIGARD-VAROVANJE d.o.o . Cesta Na Krko 7, 1290 Grosuplje
WWW.UNIGARO-VAROVAHJE.SI Dir. Aleš Adlešič 031/369-909 lnfo@unigard-varavanje.si Sek. Grosuplje Borut Pivec 0411734-505 b orut. p iv ec@ un ¡gard -va rov anje .s I
za novo stranke s leni rffdaitnlin Dgfasnn za v» naše starih* r, rrrsf-tv 2tnb popust
rn
Dejavnost obsega naslednja nosilna področja: -fizično varovanje premoženja in oseb. -feično-tehnično varovanje, -recepcijako službo, -prevoz in varovanje gotovine, -proti požarno varovanje -vgradnja in servis alarmnih in požarnih sistemov, -priklop alarmnega in požarno-javljalnega sistema na dežurni center, -reševanje iz dvigal, -HELP LINE-pomoč vsili -24 urno intervencijsko
službo, -svetovanje in izdelava o varnosti in zdravju pri delu -čistilni servis
Vesel božič
ter polno sreče, zdravja, # ' ljubezni, prijateljstva, /L «s mirn ih razumevanja
,v prihodnjem letu	m> t
vam želimo	*
4 J Barbara, Marija^ Tatjana, Vera;^,
Janez, Mdtjaž in Jože urPtinišfn odbor Grosupeljskih odmevov