List 24 i? ■ fs m v • lecaj L VII oboli na ščipanju in je večkrat bolno. Će se vzame žrebetu prvo mleko, dati se mu mora kaka čistila ali drista. Med tem, ko so imeli opraviti z mladičem nad pol ure. » prešlo Polagoma so se pokazali majni popadki, za nekaj minut so odpadli strebi t kar se nakrat obrne kobila duha jih, a kmalu jih zgrabi s svojimi zobmi in nazaj, hoče jih požreti. o » se večkrat zgodi w pravem času zapazi sosed to, iztrga kobili strebe, a takoj jo stavi tudi iz žrebičnjaka. Menil je, da da požrejo matere strebe, kar pa upliva kolikor toliko na prebavijanja. Zategadelj je treba paziti » na to, da odpadejo strebi i katere se mora takoj proč vreči, ako ne, se lahko pripeti, da iste kobila grize in tudi požre. Zgodilo se bi to sedaj prav lahko, ako ne bi bil noben prisoten. Sosed je menil i da bilo bolje, če ostane kobila nekaj dnij po porodu v žrebičnjaku i in da bila po vsem prosta » ker potem se ne pripeti tako lahko i da poškodi kobila svoje žrebe, to se bi zgodilo, če bi bila kobila privezana kot drugekrati. Napram svojemu mladetu se je vedla mati kolikor mogoče previdno in čudežno pripravno. Kobile, katere se vedejo napram svojim mladim nepripravno in sovražno, niso za rejo, tudi če imajo še toliko druzih dobrih lastnostij, ker bilo bi pri največji pozornosti nemogoče ovarovati žrebe kake škode. Pri rjavki ni bilo se treba bati, ko se je itak že privadila sesanju. Še preveč dobra je bila; niti pustila ni, da se kak dotakne njenega žrebeta; hlapca bi kmalu vgriznila,- ko je isto pogladil. Sosed za tem zahteval toplomer, da uvidi, ko- lika toplota vlada v hlevu. 16 °R je kazal toptomer, s čimur je bil sosed popolnoma zadovoljen. Rekel je 1 170 toplote popolnoma primerno pri porodih. Ko so obesili še neko svetiljko, so vsi odšli. Sosed je še zaukazal, naj se ne daje preveč hrane kobili kakih osem dnij, ker potem bi postalo mleko preda ima kobila še precej mleka in tudi močno. „Vidi se, dobrega", pridene sosed (Konec sledi.) 211 AA^tï^^^ft^^tt/l^^rfc^^^^^.^t^činskih volitvah nasproti m m Novice. » » -g* samo w .— lokalni interesi in izid do- tičnih ■ ■ b S B B • v y w volitev ni nikacega splošnega pomena. Zdaj pa so se W9WW vwwvwwwwv wwwwwwvwvvww» začeli že v kmetskih občinah boji za načela, za politična načela. bratov Na jedni strani se zbirajo „klerikalci", na drugi pa „liberalci". To seveda poostruje obstoječa nasprotstva. Nam Osebne vesti. Sekundarijanom v bolnici usmiljenih Se to zdi popolnoma nepotrebno, zlasti ker se bode odslej pri Kandiji pri Novem mestu je imenovan dr. J. Papež, državnozborskih in deželnozborskih volitvah volilo direktno. Telovadni učitelj v Gorici Josip Janovsky je imenovan udom izpraševalne komisije za ljudske šole Carinski Streljanje proti toči. C. kr. poljedelsko mmi- asistent v Trstu Just P i š č imenovan carinskim ofi cijalom istotam Sodni pristav v Motovunu dr p ančič imenovan okrajnim sodnikom v Buzetu Ste- Sodni svetnik v Dinjanu B je premeščen dež sodišču v Trst Finančna komisarja v Trstu A. Groljevšček in dr V is c on t i sta imenovana finančnima tajnikoma Cerkvene vesti. Katehet č. g. Fr. Bleiweis pride . Ludvik Schiffrer v Sla- za kaplana v Železnike, kaplan vini pa je stopil v začasni pokoj. strstvo je za streljanje proti toči dovolilo 1000 goldinarjev podpore, katere bo razdelil deželni odbor občinam na dotične prošnje. Vrhniška železnica je popolnoma dograjena in se otvori prve dni meseca julija. Promet na tej progi prevzame južna železnica. j* Županska kriza v Ljubljani je popolnoma poravnana in sicer tako, da se je obč. svet izrekel za zatvoritev J^^D A, tiste hiše, radi katere so nastala nasprotja, toda hiša ostane odprta, Cesarjeva zahvala. Vseslovenski delavski shod urediti. dne 28. maja je brzojavno sporočil cesarju sv^jo udanost, na dokler obč. svet ne sklene, kako prostitucijo drugače kar je cesar dal po dež. vladi kranjski hvalo. . sporočiti Umor v železniškem vozu. Min. sredo zvečer je svojo za- bjráj lekarnar, ki je pobegnil iz norišnice, dr. Bach, ustrelil v železniškem vozu 11 letnega dečka Radiva prav brez Šestdesetletnico mašništva je obhajal dne 11. vsacega vzroka, seveda v blaznosti. V Trstu je bila radi tega junija vpokoj bogoslovni profe prečastit dr. Matija silna razburjenost. Lebe n. slavnosti Ljubeznivemu starčku čestitamo iskreno na ti redki » • Slovenska Matica ima v sredo dne 21. bij Napadena redarja. Zadnjo nedeljo sta bila v Lju- napadena dva redarja. Jednega so ranili vojaki lahko, junija drugega Martina Okičkega pa neki kmetski fant. Redarja sta izredni občni zbor, na katerem se bode sklepalo o odborovém se branila in ranila oba napadalca predlogu, naj se proda društvena hiša v Zvezdi. Odboru je došla prav ugodna ponudba. Neumljivo postopanje. Finančni minister je imenoval zdravnika dr. Hôglerja v Ljubljani zdravnikom tobačne „Bravec" ali „bralci" ? imenuje se 44 strani ob- tovarne. Tu se je prav jasno pokazalo, kako vlada povsod in segajoča knjižica, katero je napisal R. Perušek kot opombo k pri vsaki priliki protežira nemške nacionalce in kako jim profesor Levcevemu „Slovenskemu pravopisu". Ker stari pre- preskrbuje vse boljše službe, dočim Slovence sistematično od- Poslušaj ob** zvona, da izveš kdo prav ima! riva. Za službo v tobačni tovarni so se potegovali različni izborno kvalificirani zdravniki, a vsi so propadli, ker imajo na sebi madež, da so Slovani. Dr. Hogler ni kot zdravnik prav nič posebnega, ali on je fanatičen nemški nacionalec in zna le za govor pravi : f priporočamo to knjižico v presojo našim naročnikom. — Cena knjižici 30 kr. po pošti 3 kr. več. Prodaja jo knjigarna L. Schwentner v Ljubljani. Zanimiva kazenska obravnava se je vršila dne največjo silo slovenski za to je bil tudi imenovan. 8. t m. v Gradcu. Obtožena sta bila c. kr. avskultant Fraiss Nova železnica. Pred koncesijo za zgradbo nor in umirovljeni c. kr. profesor Polzer, dasta snovala skrivne malnotirne železnice Rečiška vas —Mozirje —Kamnik je želez za agitacijo za prestop k protestantizmu in da sta niSko mini3trstvo podelilo notarju K. Bratkovicu v Gornjem družbe razširjala prepovedane tiskovine. Pri ti obravnavi se je pokazalo, da se veleizdajsko nemško gibanje v Avstriji podpira s pruskim denarjem. Polzer je bil popolnoma oproščen, Fraiss pa zaradi kolportaže prepovedanih spisov obsojen na 100 gld. globe. Škoda, da je prepovedano, kritikovati razsodbe. Občinske volitve v Pomjanu so izpadle za Slo- vence neugodno. Boj za Pomj je velevažna postojanka traj že več let. Slov bi bili gotovo zmagali, da je volilna komisija količkaj pravično postopala. Vrla tržaška „Edinost je priobčila o postopanju te komisije Gradu in župniku A. Rodošeku v Mozirju. Sejmišče v Žireh. Deželna vlada je odločila, da se sejmi v Žireh prestavijo iz katastrske občine Žiri v katastrsko občino Dobračevo, to je na tisti prostor, katerega si je izbral obč. odbor. Porotne obravnave. Pri obravnavi doe pri kateri so bili obtoženi Jakob Iglič in njegova iz Lahovč in Andrej Slejko iz Kamnika radi goljufije, . junija, žena Ivana tacih podatkov, da se Slejko je bil oproščen, Iglič je bil obsojen na 18 mesecev v ječo, čitatelju kar lasj ježe kadar jih čita. Nedavno tega je neki njegova žena pa na 5 mesecev. Isti dan je bil na pet let ječe vseučiliški profesor v Curihu rekel kulturnimi državami, češ, da se ! da A v atrij zadnj me obsoj Peter Stele iz Podboršta je 13 maja t ubil na svetu zakoni tako Janeza Kuželj Dne junija je bil obsojen Ivan Urbas ne prezirajo in ne teptajo kakor pri nas, in primorske raz- iz Lazov na 18. mesecev težke ječe, ker družbi z ubeglim mere svedoČij da temu res tako Antonom Nangarjem na pepelnicno sredo ubil Jerneja Vidriha Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. De- Marij Blažun iz Olševka pa je bila radi detomora obsoj na štiri mesece Dne junija je bil na dve leti v ječo želoa vlada je odobrila pravila trgovskega in obrtnega društva obso en jerQej prašnikar iz Verneka v litijskem okraj za Kranjsko, čegar ustanovitev je bila sklenjena na shodu dne aprila. je 10 aprila ubil vžitkarja Jožefa Dobravca Dne 10 ker ju- nija je bila zadnj obravnava Obtožena sta bila 13letna Te Človeške kosti so našli pri kopanju kleti v novem režija Klanjšek in 591etni Jakob Smrdel hudodelstva zažiga mengiškem župnišču. 131etna deklina tekom nekaterih dnij zažgala na več mestih Slabo znamenje za bodočnost Tekom zadnjih in je požar naredil veliko škodo. Smrdel je bil oproščen » de tednov so bitke pri nekaterih krajih na Notranjskem bile prav ljute klina pa radi nedoletnosti obsojena le na štiri mesece v ječo občinskih volitvah. Navadno si stoje pri ob Pozneje se izroči v prisilno delavnico % — Poroke. Postajenačelnik v Mirni peči gospod Ivan Tavčar se je poročil z gospe. Marijo Jerše iz Trebnjega. — Vladni koncipist v Krškem gosp. R. pl. Hofbauer Holi en wall se je poročil z gospodičino Rafaelo Rupnikovo iz Leskovca. — Plače državnih službencev. Ministrski svet je dne 14. junija sklenil, aktiviiati zakon o regulaciji plač državnih slug in finančnih straž, kakor zakon o uredbi plač državnih železniških uradnikov z dnem 1. avgusta. — Jugoslovanski shod na Dunaju bo dne 25 junija t. 1. v Wienerterassenrestauration, Margaretenplatz. Začetek ob 9. uri zvečer. — Zdravišče v Kamniku. Prašnikarjevo zdravišče in zdraviško restavracijo v Kamniku sta vzela v najem Ivan Friedl in dr. Wackenreiter z Dunaja. — Nova pošta se je odprla 16. junija na Viču pri Ljubljani. ^^ . .: \ v j* — Električna železnica na Šmarno goro. Železniško ministrstvo je dalo knezu Alfredu Wrede dovoljenje za izvršitev tehničnih priprav za zgradbo električne železnice nižje vrste iz Ljubljane čez Št. Vid, Vižmarje in Tacen na Šmarno goro. Koncesijonar je znan kot mož, ki za dobro plačilo posoja svoje ime raznim podjetnikom. Bil je na Dunaju tudi na čelu neke židovske družbe, ki je hotela postaviti avtomate za smodke. Ministrstvo je družbo koncesijoniralo, a izkazalo se je, da dotični židje vsi skupaj nič nimajo. Upajmo, da stoje zdaj za Knezom Wrede boljši ljudje. — Bojkotirana okrajna bolniška blagajna. Zdravniška zbornica kranjska je v daljši izjavi pojasnila, da so razmere zdravnikov pri ljubljanski zdravniški zbornici zdravniškega stanu nevredne, in je pozvala vse zdravnike, naj se odpovedo službi pri tem zavodu To se je tudi zgodilo, in v kratkem bo blagajna brez zdravnikov, če se ud ukloni zahtevam zdravniške zbornice. — Slovensko vinogradniško drušť o se je ustanovilo v Ljubljani. Predsednik je drž. posl. Vencajz. če bo društvo moglo preprečiti uvažavanje tirolskega petijota v deželo, si pridobi v tem veliko zaslugo. i — Slovenski lesotržci imajo dne 18 t. m. v Postojni shod, da se dogovore glede ustanovitve prekomorske družbe za lesno trgovino. — Za strelanje proti toči na Kranjskem je poljedelsko ministrstvo dovolilo podpore 1000 gld., katere razdeli dež. odbor. — Cigan Held je bil, kakor znano, obsojen v Novem mestu na smrt na vešalih. Stal je takorekoč že pod vislicami, a zapeljal je sodišče z neko zvijačno izpovedjo, da je odložilo izvršitev obsodbe. Zdaj je najvišje sodišče odredilo revizijo tega procesa. — Umor pred sedmimi leti. Pied mariborskim porotnim sodiščem stal je 14. t m. 31 let star Anton Belec iz Ločičke vasi, obtožen roparskega umora, in poleg njega je stala njegova 56 let stara mati, obdolžena sokrivec. Belec je pred nekaj meseci na cesti ubil Jakoba Vraza potem pa šel klicat ljudi, češ, da ga je mrtvega našel na cesti. Šele več mesecev potem je prišlo na dan, da je Belec Vraza usmrtil, a Belcu se ni moglo dokazati, dasi je isti imel pred umorom blizu 200 gld. pri sebi, in vse poizvedovanje ni moglo dognati, kam je denar prešel. Belec je bil vsled tega obsojen samo radi uboja. — Kes ali jeza? V Trstu je policija aretirala necega zasebnika, ker je razbijal ulične svetilke. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je dejal: Ob tem svetilniku sloneč sem dobil — prvi poljub od poznejše svoje zaročenke." Zdaj je-le vprašanje, ali se mož kesa, da se je dal poljubiti, ali se jezi, da ga izvoljenka več ne poljubuje. — Kaj pa je tega treba bilo? V Trstu je začel izhajati nov italijanski list „Verità", glasilo za interese Židov, ki je pravi nebodigatreba, ker je itak vse laško časopisje ali neposredno židovsko ali vsaj navadno židovskega duha. — Samomor. V Celovcu se je ustrelil prostovoljc pri kranjskem pešpolku št. 17. Cezar Kartin doma od Sv. Jurija ob juž. železnici. — Drzni tatovi so na Reki poskusili oropati železniško blagajno. Ker se jim to ni posrečilo, so poškodovali vse v dotični sobi nahajajoče se mobilije. — Neroden biciklist je v nedeljo v Sp. Šiški povozil necega dečka in ga na glavi tako hudo ranil, da fantič najbrž ne bo okreval. * T * ^ — Umrli. V Zagrebu je umrl dr. Josip Ton rodom štajerski Slovenec, odličen rodoljub in znamenit zdravnik, v starosti 53 let. — V Velenju na Štajerskem je umrl zdravnik Fran Š u b i c, bivši župan in prvi slovenski^ načelnik okrajnega zastopa šoštanjskega. — V Jarenini na Štajerskem je umrl velezaslužni župnik č. g. Anton Fišer. — V Ljubljani je umrl v starosti 57 let mestni registrator gosp. Kari Mulaček marljiv uradnik in vrl narodnjak. — Umrla sta tudi č. g. Martin Per va j ne, župnik v Idriji na Bači in č. g. Martin Z u ce In at i, upokojeni župnik v Gorici. — Poboj. Zadnji dan meseca maja stepli so se v Mi-šečivi gostilni v Novem mestu zbrani kmetje, in je bil Janez Piškur iz Žubnega tako udarjen na levo oko, da najbrž oslepi. — Po toči provzročena škoda v litijskem okraju znaša po uraani cenitvi 55 200 gld. — Nesreče. V nedeljo, dne 4. junija je imoviti kmet v Dražgošah, Jakob Kavčič padel tako nesrečno nà neko skalo, da se je ubil. — Minoli torek je v Novem mestu utonil gim-nazijalec Fran Marinko iz Dobrave pri Ljubljani. — Utonila je v Ljubljanici 31/,, leta stara Leopoldina Zaje iz Dobrunj. — Puškinove slavnosti. Rusija je sijajno praznovala stoletnico velikega svojega pesnika Puškina, tako sijajno, da je obrnila ž njimi pozornost vsega sveta nase. Zajedno, četudi samo v duhu in s srcem, so se teh slavnosti velikemu Puškinu udeleževali tudi vsi drugi slovanski narodi in tudi slovenski narod je poslal v slavni Petrograd svoj ponižni pozdrav. Puškinovih slavnosti se ni udeleževalo na Ruskem samo višje občinstvo, ampak udeležil se jih je ves narod/ In ves ruski narod je proslavil ta dan z ustanavljenjem kulturnih naprav, novih šol in drugih prosvetnih zavodov. Ruski car je v tem oziru dal najsijajnejši vzgled z naslednjim najvišjim ukazom: „Najvišji ukaz na upravljajoči senat. V vroči ljubezni do materinščine in domače književnosti, ki smo jo podedovali od svojih vzvišenih prednikov, smo spoznali za dobro, upoštevaje predlog Nj. cesarskega Veličanstva Velikega kneza — predsednika „Akademije znanosti", počastiti stoletni praznik rojstva velikega ruskega pisatelja Puškina z ustanovitvijo novega, njemu posvečenega, posebnega razreda na carski „Akademiji znanosti" za lepo književnost in Puškinove ustanove na isti „Akademiji znanosti". Razred, ki se ustanovi na novo, mora biti združen z oddelkom ruskega jezika in literature carske Akad. znanosti, ki je nastala iz carske ruske akademije, katere člen je bil Puškin. Na nove akademične stolice tega oddelka naj se skličejo odlični pisatelji in učenjaki na polju književnosti. Puškinova ustanova je namenjena za izdajanje del ruskih pisateljev, slovarja ruskega jezika in ostalih del dru- 219 gega oddelka Akad. znanosti. V to svrho milostno ukazujemo zalo uvesti pri vseh konjenikih sulice. Avstrijska kavalerija je sledeče: 1.) V dopolnitev najvišje potrjenega ustava cesarske je sedaj jedina, ki je oborožena samo s sabljami in puškami. Akademije znanosti od 1. junija 1893. naj se ustanovi na odkar so ulancem vzeli sulice, a kar se je drugod pri konje- Strupeni uhani. Krasnoj arskem na Ruskem se drugem oddelku za ruski jezik in književnost šest novih mest nikih kar splošno uvedla sulica, je treba, da se pri nas v tem rednih akademičnih profesorjev za ustavno plačo. 2.) Za Pu- oziru kaj ukrene. Skinovo ustanovo naj se razen dosedanjih prispevkov za drugi oddelek Akademije znanosti prispeva letnih 15.000 rubljev. 3 ) Za vzdrževanje šestih rednih akademičnih profesorjev, in za Puškinovo ustanovo potrebna svota naj se vsprejme v budget ministrstva za narodno prosveto, začenši z letom 1900. Prepričani smo, da drugi oddelek carske Akad. znanosti kakor najvišja instanca v Rusiji, v katere delokrog spadajo literarna raziskavanja, ne prestane Živahno delovati za svoj procvit, za pripetil čuden slučaj. Hči nekega inženerja se je zaročila z mladim bogatašem, ki jej je poklonil dragocene uhane z biseri. Ker nevesta ni imela prebodenih ušes, dala si jih je nalašč bogatenje domače literature in zbiranje vrednih zastopnikov ruske znanosti in literature. Kakor rečeno je ta vzgled našel premnogo posnemovalcev, in zato minole slavnosti o stoletnici Puškine niso imele samo značaja narodnih slovesnosti, nego so bili pravi prazniki slovanske kulture. Bivši duhovnik — oženil Duhoviti propovednik in bivši spovednik cesarice Evgenije, Bauer, se je pred kratkim oženil z neko plesalko velike opere Zaljubljenec ima na hrbtu 70 let. Izvrstna replika. V angleškem državnem zboru prebosti, da more natakniti uhane. Kmalu potem ko je nataknila uhane, je čutila po vsem životu grozne bolečine in v treh dneh je umrla po silnih mukah. Uhani so bili zastrupljeni, in izključeno ni, da so bili zastrupljeni iz ljubosumnosti. V postelji zgorel je zdravnik dr. Jakobi v Eisen-Nesreča je nastala, ker je dr. Jakobi v postelji kadil achu. cigareto in pri tem zaspal. Kuga v Egiptu kazanih vsega 26 slučajev kuge; ozdravilo; ostali se zdravijo. Do sedaj je v Aleksandriji do- oseb je umrlo, jih je Umetna svila. Dunajski „Bankverein" je dobil koncesijo za izdelovanje umetne svile. pomočjo neke nove so razpravljali o nekem zakonu, ni bil po volji cerkvenim krogom Slavni vladika Rochesterki je strastno napadal predlog ter zaključil z besedami : n Torej zgodilo se to, kar sem jaz slutil in prerokoval v lanskem zasedanju, česar pa mi ni hotel nihče vrjeti: udarec proti cerkvi je padel, in jaz obžalujem, da nisem bil kriv prerok." Nasprotna stranka mu strastno odgovarjala ter zanikala, da bi vprašavni zakon škodil koristim cerkve, a nje vodja, lord Conig3by. je zaslučal govorniku v lice britke besede: „Prečastni vladika se je na- iznajdbe je mogoče kemičnim poton izdelovati tvarino, ki ima vse lastnosti naravne svile. ,Bankvereinu ustanovi delniško društvo z enim milijonom kron glavnice. S Iz maščevanja. Neki Anton Caiori se je hotel brez dovoljenja magistrata vrniti v bolnišnico sv. Daha v Rimu, kjer so ga bili več let zdravili na pljučni bolezni. Zdravnik dr. Bondi ga ni hotel vsprejeti. Caiori je vsled tega napal zdravnika ter mu z bodalom presekal žilo odvodnico na vratu. Bondi je umrl, a zločinca so zaprli. v Bosni. Bosanska deželna Ženski zdravniki posled proglasil prerokom Dobro! Ali mi ga ne moremo pri- vlada je imenovala: gospo dr. med. Hedvigo Olszewsko za merjati z nobenim drugim prerokom, nego z besnim Bileamom, provizorično uradno zdravnico v Dol. Tuzli, gospo dr. med. Gizelo Kuhn za uradno zdravnico v Baajaluki ter premestila Smehljanje se je širilo po dvorani, in plemeniti lord je šel gospo dr. med. Teodoro Krajevsko iz Dol. Tuzle v Sarajevo. kateremu je, kakor znano, lastni osel grajevalno oporekal! zmagonosno in zadovoljen s svojim dovtipom. Ali Atter- bury se je vzdignil še enkrat ter odgovoril hladnokrvno : nahaja plemeniti in razsvitljen: lord toliko podobnosti ,Ker med Izseljevanje Poljakov v Ameriko. Iz Hamburga odplulo 15. m. m. 35.000 Poljakov; poprej jih je že do- věděl parnik Brazilia" 1400, a na potu je 5 parnikov s predavanjem mojim in Bileamovim, ne morem imeti ničesar 3000 Poljaki. Neznosne razmere v domovini tirajo te siromake ve- proti temu. da se me primerja z omenjenim prerokom, liki zadregi sem pa, komu naj v tej prispodobi prisodim ulogo v negotovost. tretje 03ebe. Blagi lord rekal y vsled tega se edini bo pa i s ki mi je „grajevalno Čebela morilka. opo' Dajčnoofnu na Tirolskem moral sprijazniti z ulogo tretje osebe!" In med občo veselostjo je šel dovtipni vla- dika. Kak obraz je delal o tej priliki oslom proglašeni lord Conigsby, nam ni znano. Pozabljena brzojavka. Irskemu veletržcu Gibbsu se primerila čudna nezgoda. Mož prav potovanju, in ob takem času se je primerilo, vila sinčka. tem novim prirastkom ie pogostoma na da je žena po-število Gibbsovih čebela pičila necega kmeta, ko je spravljal roj v panj, pod oko. Njegov hlapec je šel po vodo, a ko se je vrnil je bil mož Že mrtev. Slabo gospodarstvo. Pri posojilnici v Budinu na Češkem se je razkrila velika defravdacija. Kar celih 340.000 gld. manjka. „Narodni Listy" pravijo, da največji dolžniki niso plačevali nikakih obresti), da se je posojal denar brez varnosti, in da je knjigovodja kradel. To je lahko storil, ker sinov doseglo pol tucata. Ker bila gospa Gibbs v nevar- se je jedino spoznal v knjigah in ga torej ni mogel muče nosti, se je odločila, sporočiti svoj položaj potujočemu možu. nadzirati. Dotična brzojavka se je vročila hišini, da jo odnese na pošto. Sneg v juniju. Na Solnograškem 12 t. m. za Hišina je pa na to pozabila. V tem je gosp. Gibbs prišel domu, poziravil svojega najmlajšega sina, in videvši, da se padel sneg ne samo doline. po gorah, ampak tudi globoko doli v žena dosti odhodu dobro počuti, šel zopet na pot. Po njegovem od- se hišina spomnila na brzojavko, in ker ni znala Čitati, jo je brez pomisleka oddala. Gosp Gibbs je mislil, da ga zadene kap, ko je čital brzojavko: „Gospa je povila sinka. Hrvaški izumitelj v Ameriki. V Buenos Ayresu v južni Ameriki poskušali so nedavno temu nov stroj, kate- rega je izumil liski Hrvat Anton Rukavina. Stroj se bode rabil pri Pridite takoj domov.u Kaj v se jednega, je vzkliknil mož obupan? In kako je to mogoče? Pobral je šila in kopita ter električnih železnicah in tramvajih, da vzdigne in vrže nepoškodovano vsako osebo, ki bi jo vlak dohitel na progi, v posebno mrežo. se hitro vrnil domov, kjer se je seveda pojasnila zmota; hišina Imovita tatica. Neka angleška gospodična je je kajpak dobila takoj svojo poselsko knjižico, da si poišče ukradla svoji prijateljici 18.000 gld. vreden kinč. Sodišče jo drugo službo. je oprostilo, češ, da ima tatinsko bolezen, če lačen siromak kaj Konjeniki s sulico. Razni listi poročajo, da se v ukrade, gre v jeëo, če pa bogataš to stori, pa pravijo, da je vojaških krogih že dlje časa pretresa vprašanje, če bi ne ka- bolan!