KBATEK    TECIJ   POLITICNE   EKOMOMIJE Ljubisav Markovič:
.   PROIZVODNJA
(Nadaljevanje) Preden začnemo obravnavati vlogo  proizvodnih  sil  v   zgo-
dovini človeštva, se moramo dotakniti ie nekaterih vpra-šanj.
Delo in njegovi cimtelji
Na človekovo delo moramo gledati z dveh strani: V sploš-nein stnislu je delo najbistve-nejša dejavnost, brez katere ne bi mogla obstajati nobena družba; po drugi strani pa ima delo vedno določeno igo-dovinsko obliko, na pTimer delo v suženjstvu ali delo v socializmu. Človekovo delo irria. da tako rečemo, svojo na.Ta.vno plat, po kateri je v vseh zgodovinskih obdobjih enako. Toda ono imo obenem tudi svojo družbeno plat, po kateri se razlikuje v vsakem ekonomskem obdobju. Poglej-mo najprej glavne lastnosti dela v njegovevi splošnem smislu, ne upoštevajoč oblike druibe, v  kateri se vrši.
S tem v zvezi Marx pravi: »Proces dela... v njegovih enostavnih, abstraktnih mo-tnentih je smotrna dejavnost zaradi izdelovanja uporabnih vrednosti, zaradi prisvajanja naravnih stvari za potrebe člo-veka, splošni pogoj za izme-njavo materije med človekom in naravo, večno naravni po-ffoj za življenje Ijudi, prav zaradi tega pa je tudi ne le neodvisen od katere koli ob-like tega življenja, pač pa ena-ko lasten vsem oblikam člo-veške družbe (Kapital L, str. 133).«
Delo se predstavlj najprej kot odnos med človekom in naravo. V tem sta že zapopa-dena dva glavna elementa vsa-kega dela. Prvi je osebni — človek sam, ki kot aktivna sila deluje na naravo. Clovek je dejansko nosilec dela, on ga ureja in upravlja. Drugi ele-fnent je predmetni — zunanja narava, )ct se predeluje.
Vrnimo se k človeku kot osebnemu pogoju dela V zoo-dovini je človek delal na ra~ne načine, z različno tehniko ifl umetelnostjo. Bil je divjaški lovec in blag pastir. Bil je prav tako dobrodušen kmeto-valec. Talil je rudo in tkal. Pritiskal je leseno ralo in ... obračal ročice in vzvode moč-nih strojev, pred katerih me-hanično sllo je njegova mi-šična moi postajala nepo-membna. Toda vedno je imel v glavi, v zamisli opravilo, fci ga je nameraval izvriiti prej, preden se je lotil dela. Clo-vek ima zavesten odnos do svoje dejavnosti. V tem se tudi razlikuje od nekaterih iivali, ki nagonsko počno stvari, fci vzbujajo navdušenje, na pri-mer pajkova mreia ali fcolo-niia   bobrov.
Zato je človekovo delo smo-trna dejavnost, z delom ustvar-ja človek smoter, Jcj ga ve le vnaprej, ki ga ima že v glavi.
ČloreJcouo delo »ključuje tudi predmet, fci je nanj usmerjeno, t. j. ki aa prede-luie v dp'nčeno uporabno vrpd-nost   Prelcu je predviet volna
ali boinbaž; rudarju — sloji rude, vlakovodji — prostor. ki   ga  niora  prevoziii
Toda človekovo delo vse-buje poleg predmeta dela tudi sredstvo dela. Clovek ne pri-jema in ne obdeluje predmeta z golimi rokami, temveč ima za to sredstvo (orodje), s ka-terim sprovaja svoj smoter na predmet dela.   Kmetovalec
uporablja koso, plug, traktor in podobno orodje. Rudar kla-diuo, mino itd. Tkalec statve, a   krojač   škarje,   šivanko   itd.
Predmetne pogoje dela. — sredstva za delo in predmete dela skupaj imenujemo — sredstva za proiivodnjo-
Clovekovo delo je torej ved-no enotnost treh činiteljev: osebnega tiniielja — človeka, t. j. njegove smotrne dejav-nosti, in predmetnih činiteljev — sredstev za delo ter pred-metov dela.
Sredstva (orodfa) za delo
Poseben pomen imajo sred-stva za delo. Po njih človek sprovaja svojo dejavnosl na predmet dela. To so nekaki umetni orgam, lci se nadove-zujejo na človekove naravne organe. Pri tem večajo moč človekovega dela v toliki meri, v kolikor so sama razvita. Kajti sredstva za delo so do-ločene naravne sile, ki jih je človek spoznal, si jih podredil xn spremenil v sile svoje de-lovne moii. Na prrmer vodna para v kotlu lo/comotiue pred-stavlja moč, s katero člotefc upravlja in vleče stotine va-gonov s hitrostjo nad 80 km na uro. Električna eneraiia. lci jo dajejo hidrocentrole, po-meni torej moč rekr ati je-zera, fci je spremenjena r moS, s katero človek poganja tovar-ne, promet, tali jeKlo tn dvAga rudo iz osrčja zemlie.
Razume se, da človek z mot-nejšimi sredstvi za delo Inhko 2 enakim tTošenjsm svoj' de-lovne moti predela večje fco-ličine naravnih materialov v uporabne dobrine. Plodovitost njegovega dela je odvisna v prvi vrsti od razvitosti sred-stev, s katerimi dela. Vze-mi-mo zo primer proizvajalca prejinjih obdobij z njegovim drobnim orodjem: preslico, ra-lom, in današnjega proizva-jalca, Jci premika mehanične velikane, močne strojne si-steme, traktorje in kornbajne. Dandanašnji človek pa začenja spreffimjatt w svojo moč tudi nepojmljivo močno silo atom-ske energije. Jasno je, da so rezultati dela sodobnega pro-izvajalca   neprimerno   oečji  v
pmneri s tistim, IcaT je v prejšnjih stoletjih proizvedel fcniet ali obrtnik. Zato pa sredstva zo. delo pomeniio okostje in mišičje proizvodnje. Toda sredstva za delo $o bi-stvenega pomena tudi za samo družbeno obliko (red), v fca-terem Ijudje proizvajajo m živijo. Od tega, koliko so sred-stva dela razvita in koliko oborožujejo rnoč človekovega deia, je dejansko odvisen glav-ni ekonomski odnos v družbi: na kakšen način Ijudje pro-izvajajo m razporejaio razne dobrine. V sredstvih za delo je marksizem našel ključ za znanstveno tolmačenje člove-ike zgodovine. Morx pravi: »Ekonomska obdobja se ne razlikujejo po tem, kaj se vse izdeluje, temveč po tem. kako se izdeluje, s katerimi sredstvi zo delo. Sredstva za delo niso samo merilo stopnje razvoja človekove delovne moči, tem-več nam odkrivajo tudi druz-bene odnose, v katerih se delo vrši (Kapital  I., str.  128  ciri-
Še več, sredstva za delo so odlačilnega pomena tudi za nastanek človeške družbe. Clo-vekov prednik se je v teku dolgiega razvoja takrat do-končno ločil \z živalskega sveta, ko je zaiel izdelovati in uporabljati sredstva za, delo. Niso se motili nekateri znan-.stveniki (Franklin), ko so po-udarjoli, da je človek v osnovi žival,  fci izdeluje orodje.
Sredstva (orodja) za delo imenujemo včasih tudi mate-rialne proizvajalne stle drui-be. O njihovi vlogi bomo še govoriU.
Odnos osebnega in predmetnih pogojev dela v kapitalizmu in socializmu
Kadar koli se odvija kakino delo, morajo nujno biti pri-sotni fcot ena sama celota vsi trije njegovi činitelji: človek, sredstva za delo in predmet dela. Brez tega nl moč opra-viti nobene vrste dela. Celo nabiralec gozdnih jagod mo^a. imeti kakšno košaro ali tanko stebelce rastline. Toda polo-iaj človeka - proizvajalca pri detu ni bi! enak v vseh eta-pah zgodovine člove$tva. Na-sprotno, v brezTazTedm družbi, fcafcržna je bila v prvotnem komunizmu ali kakršna bo nekoč v komunUtični dru-bi. ima  človek  posebno  vlogo  in
položaj. Povsem drugačna pa jp njegova vloga in položaj v izkoriščevalski družbi: suženj-stvu, fevdalizmu in kapitaliz-mu. Potemtakern obstajajo raz-like v odnosih med dinitelji dela v tem ali onem drui-benem  redu.
Vzemimo kapitalizem kot zadnjo, toda najbolj razvito izkoriiievalsko družbo. V njem je gospodaTski odnos med či-nitelji dela pretrgan, pravza-prav obraten od narotme za-povTstnosti, ki smo jo raz-tolmačili.
Sredstva za proizvodnjo: to-varne,   rudniki,   železnice,   je-
klo, bombaž, nafta itd., so lo-čena od dejanskega proizva-jalca, delavca. Le-ta so last-nina kapitalista neproizvajalca. Za delavca so tuja sila, v ro-(cah drugega. Kapitalist pa gleda nanjo kot na svoj fca-pital, ki bi ga rad povečal in s tem povečal svoje boga-stvo in moč v druib'%. Delavec po, oropan teh sredstev, ne more proizvajati. Izpostavljen je lakoti in siromaštvu. Da bi proizvajal, mora iti h fco-pitalistu in se podvreči nje-govim ukazom in delovnim pogojem. Tofco delauec pro-izvaja bogastvo, fci ne pripada njemu, temveč njegovemu go-spodarju - kapitalistu. Res je, delavec dobiva od svojega pro-izvoda tudi nekaj malega, dct bi ostal pri živlienju m še vnaprej večal bogastvo svojih gospodarjev. Vendar se njegov delež zmanjšuje tudi tedaj, če se količina tega, kar dobi, malo poveča, kajti bogastvo raste mnogo hitreje, toda le v  korist kapitalista.
Potemtakem v kapitalizmu niso sredstva za delo sila de-lavčeve delovne moči, temveč sila, s katero kapitalist delavca podreja sebi %n izkorišča. Na-raesto da bi razvoj sredsteV dela ustvarjal bogastvo za de-lavca, mu prina&a le nego-tvost v življeniu, negotovost glede na vpraSanje, ali bo imel delo ali pa ga bo kapi-talist kot nepotrebnega od-vrgel. Delavec ne upravlja sredstev za proizvodnjo, tem-vei z njimi despotsko uprav-Ijajo nod delavcem. To po-mcni, da smotrnost dela — proizvodnja materialnega bo-gastva, ni pri tistem, kl dela, temveč je izven njega, pri tistih, fci delo zasuinjujejo. Delo ima svo) smoter le za kapital, za delavca pa pomeni prisilnost. Zato le-ta tudi ne more imeti v delu duhovnega zadovoljstva in ugodja.
Zato ga je treba prtsiljevati fc iniciativnosti. Temu name-nu služi spreten sistem mezd, bedeče oko nadzornika in strah pred brezposelnostjo.
V socializmu pa je povsem drugače.* Odnos činiteljev dela — osebnega in predmetnih — ustreza naravnemu redu, ka-kor smo ga opisali v zaSetku. Po odpravi kapitalizma, v pre-hodni dobi človek-proisvajalec znova osvaja kot zav-esten nosilec dela svoje pravo mesto.
Socializem vzpostavlja pred-vsem enotnost proizvajalca i.n njegovih sredstev za proiz-vodnjo. Kajti le-ta niso več lastnina posameznika, temveč splošna družbena dobrina. Sredstva za delo — visoko ro2Uiti strojni sistemi — funk-cionirajo tedaj kot sila živega človekovega dela, proizvajalec
' Pod socializmom razume-mo zgrajeno brezrazredno družbo ne pa p-rehodno dobo izgradnje socializma.
jih   poganja   in   upravlja   kot sile  svoje  delovne moči.
Sredstva za delo ne sluiijo več kot sredstva za zasuinje-vanje človekovega dela, tem-več za vse večje osvobajanje človeka od težav in neprijet-nosti dela. Edina njihova vlo-go leži v tem, da večajo člo-vekovo moč nad naravo in njegovo gospodovanje nad vse močnejšimi naravnimi silami z namenom, da povečajo plod-nost človekovega dela in bo~ gastvo njegovega življenia. Sredstva za delo zdaj ne ve- ] čajo več nevarnosti in bojazni pred brezpcselnostjo, pač po dajejo možnost za skrajšanje delovnega dne v materialni proizvodnji. S tem pa tudi večajo posamezniku njegov prosti čas za vsestranski raz-voj in za opravljanje druž-benih poslov.
V  socializmu je torej proiz-vajalec   tako   spojen   s   prcd-metnimi pogoji dela, da ulado nad njimi kakor tudi nad de-lom  samim  in  njegovimi  sa-dovi.  Proizvoda  mu  nihče  ne odvzema.  temveč  le-ta  ostaja njemu kot družbeni proizvod, ki ga upravlja v skladu z od-rejenimi   potrebami.    Zato   pa je delo v polnem pomenu be-sede  njegova  smotrna  dejav-nost.   Zategadelj  postaja delo ne le njegova materialna. paL pa tudi duhovna potreba. Delo kot   izraz   človekove   nadmoči nad   silami   narave   mu vliva ponos   in   vzpodbuja   dvha   k ustvarjalnosU.
Tak odnos kaie, da je uprav' Ijanje dela po tistih, ki de-lajo, neločljiv element soci-aiističnega reda. Le-ta se tafco-rekoč prirodno pojavlja ne sa-rtio kot rezultat, pač po tudi Tcot predpostava, da sredstva za proizvodnjo funkcionirajo kot druibena, v korist druibe proizvajalcev. Na določeni s*opnji izgradnje socializma postaja upravljanje dela p» samih proizvajalcev najosnov-nejše merilo sistema družbene preobrazbe.
V  tem se dejansko vidi, ka-ko   se   človek   dviga  iz  dna, kamar   ga   je  pahnila  in  ga teptala izkoriščevalska družba, in   kako   se   vrača   na   svoje pravo mesto zavestnega člove-ikega bitja, ki razum.no vlada nad svojim življenjem in pod-rejeno   mu   naravo.    Odvzem sredstev za delo iz rok izko-riščevalcev   pa   je   Sele   prvi korak. Nadaljnji razuoj nujuo vključuje tudi dejansko vzpo-stavitev   vodilnč  vloge   proiz-vajalca   v   družbi.     Samo   po sebi se razume, da se pota in hitrost    družbene   preobrazbe v raznih   deželah   med   seboj močno  razlikuiejo.  Toda  nuj-nost  takega  gibanja je prak-tično ie potrjena ne samo pH nas,   pač   pa  tudi drugod.   V svetu   je   danes   start   sistem takorekoS    čedalje    bolj    pod stihijskim     pritiskom    zahtev proizvnjalcev,     da     bi     sami upravljali  s proizvodnjo.
Uredništvo ;.n ?'avna uprava »Naše skupnosti« (v srbohrvaščini »Naže zgjednice«) Beograd, Dečanska  35/IV.   telefon  20-118.   —   Glavni  ia  odgovoroi   urednik Ljubisav Markovič. — UredniSki odbor in dooisništvo za Sl-ovenijo, Ljubljana, Ul. TV^eta TomSiča 9/II. telefon 21-605. —
Uorava »Naše skuonosti« za S!wenijo. Liubl1^n?>. TJi   Tone'3 Tom?iča 5/TI. telefon za  l]nbl;an=ke  naročnike  20-453,   za   zunanje   21-832.   poštni   predal   29,   teikoči   ra6ua 60-K3-5-2-367, s posebno oznako »za ,Našo skupnostV — Tiska CasopiJno-založnišk o podjetje »Slovenski poročevalec«. — Za tiisk odgovoren Franc Blevel.                     .