Zgodovinski pomenki. IARMOGIO. AVG. SACR. C. MARJVS. SEROTINVS EX. IVSSV. Razložil Davorin Terstenjak. (Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci?«) Noričani in Panonci Veselijo moj pogled. A. Krercipl. Od zelene Pohorske gore se začne prodnaota iav-nina, kteri pravijo ptujsko polje. Vsaka stopinja, — 90 — ktero človek tu stori, je posvečena. Ne samo, da so tukaj, kakor geologička preiskovanja pričajo, enkrat strašne nevihte razsajale in je celo polje v pradobi (sta-rodavnosti) pod vodo stalo, — ne samo, da si je de-reča Drava po tem polju večkrat svoje rečišče spremenila, tudi na tej široki ravnici je tekla človečja kri curkoma in je terdi prod napajala. V rimsko panonskih bojih in pozneje v turških je to polje večkrat bilo pozo-rišče kervavih bitev. Plužno železo vsako leto izorje nove zaklade stare moči. Ako potnik ponoči po tem polju potuje in divji krič tičov hudournikov posluša, se mu zdi, da so to nemirni duhovi padcih predstarišev. Ako je ktera zemlja klasička v pravem pomenu besede, gotovo je ta! Nar imenitniše mesto na tem polju pa je staro-slavni Peto vi um. V svojem krilu hrani jezero dragih starinskih zakladov. Skoro bi rekel, da ni je bilo ime-nitnešega v stari Panonii. Panonia je bila bogata zemlja polna dobrav fP/t-nius III.25.), cesar Galeri jih je dosti izsekati dal. Ko je August, brez da bi ga bili Panonci raz-žalili nad nje planul, si je skoz same dobrave pot ker-čiti moral, iz kterih so Panonci rimske vojake napadali (Appian lllyr. cap. 22.) Ti staroslovenski narod so dozdaj nekteri zgodovinarji za kelt ičk i, nekteri pa za trački deržali , čeravno že Dio Ca s si (_XLIX. 36) pravi, „da so jim nekteri Gerki po krivem Peonci rekli, — ime, ktero je že dolgo znano, pa naši Panonii ne sliši, ampak tistemu narodu, kteri kraj gore Rhodope poleg zda njih Macedoncev živi". In Dio-Cassiu je verjeti, ker je on rimski namestnik v Panonii bil. Tudi ti prostodušni pisatelj piše, da je August le zato, da so njegovi vojaki kaj dela imeli in na stroške druzih živeli , po svojem načelu ^močnejši vse, kar je njemu ljubo in drago, slabejšemu sme storiti" mirne Panonce napadel. (Dio C™sius XLIX. 30.) Po spričevanju A p piana (Myr. c- 22) so zamogli Panonci 100.000 junakov v boj poslati; njemu so Panonci nar hrabriši narod na celem svetu. To so še zdaj. Oger-ska puntarska, in Italia nezvesta ste skusile. „Strah Taljanov" jih imenuje Appian na več mestih (App. Illyr. c 22.)f in Mamertin (Panegyr. Vet. vol. II. pag. 42.) imenuje Panonio ;?mater hrabrih junakov". Panonci so radi živeli po rodbinah, kakor še Horvati dan današnji živijo patriarhalski. Veilej Patercul (LV. 29.) pravi, da so poznali rimsko slovstvo in rimski jezik. Dio Cassi pa svedoči, da so že pred rimskim prihodom stale mesta in gradovi. Toti izverstni in slavni narod, kteri je mirno gojil umetnosti mira, gre roparski August pobojevat. Stiskani narod se vzdigne, kteremu so Rimljani, kakor njihov vojvoda Bat o pravi (Dio Cassius LV. 33.) y ne pastirjev cede temoč volkove pošiljali. Vojskovodja sta bila dva Bat ona panonski in dalmatinski, in pa Pines, vsi umetni v vojskovanju (Veilej. Pater c. II). Vojska je štela 80.000 junakov samih korenjakov in vestih poznav-cev orožja. Ena stran je sklenila čez mesto Naberdu (Nauportus, Verhnika) in Ter s t vltalioiti, druga skoz Macedonsko. Tretja je ostala za brambo u domovini. Rimsko starešinstvo je trepetalo. Po punskem boju pod viteškim Hanibalom ni Rim takošnega straha prestal, kakor zdaj pred bližajočimi panonskimi Slovenci (Veilej Pat. II.) Huda vojska se je vnela, dosti kervi seje prelilo, in le še Tiberi je kervavemu boju konec storil. Nar poglavitniša bitka je bila pri reki Bathvnum (Veilej. Paterc. IL),jaz mislim, na primorskiBednji. Panonci so prosili za mir, tudi Dalmatinci so se vdali. Prokleta nesloga in izdajstvo (Dio Cass. LV. 2. 29—34) je tudi tukaj, kakor večkrat v dogodivščini Slavjanov najdemo, v propast pomagalo, zato poje tako žalostno slovenski pesnik: »Bato, Bato, kaj si storil Slobodni Panonii? Njaj slobaščino si vmoril, — Ah, vsa stvornost te certi! Dok panonske bo ravene Solncna luč obsijala, Doklar trate do zelene — Te certi Panonia. A. KrempL (Konec sledi.) Zgodovinski pomenki. IARMOGIO. AVG. SACR. C. MARIVS. SEROTINVS EX. IVSSV. Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.) Pa zapustimo to žalostno dobo in podajmo se nazaj v razlaganje našega na čelo postavljenega napisa. Kamen je štirovoglast (Cippus) in je leta 1827 v Dravi ni pri sv. Vida v Halozah najden, poznej pa v Ptuj prenesen bil. Muhar (Gesch. der Steierm. I. st. 409) piše: „Nekteri menijo, da ime ??Jarmogius" je lastno ime (Eigennamen) nekega glasovitega panonskega ptičogleda — 94 — al vračarja , ker pismenke AVG za Augur bero. Sam ee dozdeva, da to ime je lastno ime nekega celo neznanega domačega panonskega boga, kakoršnihje v druzih deželah rimske deržave se več." In taka je. Kako na čela dobrih duhov v Par-zianstvu Ormuzd stoji, in se stvarnik sveta imenuje, tako je v Siavjanstvu Belbog (Anton Erste Linieneines Versuches uber den alt. slav. Ursprung etc. Leipzig H. Th.) epočetnik sveta; zato je svetli njegov stvor, in luč io svet imata enako ime svet — svetlo. Nar višji Belbog v slavjanstvu pa je Svatovit — Sveto vit. Helmold (Chronic. Slav. L c. 53, pag. 4) pjše: „Med različnim božanstvom Slavjanov pervaje „Zwantewita pri čigar pogledu so vse druge le za polbogove čislali. V iztočni mitologii se solnce zmiraj veli „junak", „vi-tez", ^nepremagljivi bojovnik", ker je njeno bojevanje s temo pogodba uspešnega zemeljskega življenja (Creuzar Sgmb.) Rimci so našega S vat o vi ta vsikdar v Mithro prestavljali, zato pridavek „Deo invicto Mithrae" (Seil Mijthrageheimn.) Tudi v slavenski mitologii je Svatovit popisan kot b o j o v n i k, kar njegove vlastitosti (attributi) pričajo*"). Kakor ga vse vlaatitosti stičnega storijo iztočnemu Mithri, tako tudi njegovo ime, ako je po etimologii preišemo. V njem je po pravem samo ena slovka, ia sicer: „YVit", sveto je pridavek, kar sam S a xo si ovni čar poterdi **). Korenika besede Wit pa je že po Dobrovskem (Slavin. pag. 412) tista, ktera je v besedi ;)Vitezu, tako da Svetovit pomeni ^svetega Viteza", den heiligen Sieger. Tako tudi v sanskrit-skem jeziku pomeni beseda: „dži", „vidži", viucere expugnare, iz ktere je Višnu nastalo, kteri je tudi bil nebeški bojovnik. Svatevitova priimena so bila Jero-ali Jarovit lHannsl71.) kakor zmladietno solnce, in Rujevit kot polletno solnce, iz kterega imena je nastalo imenovanje mesca Rujen, R uj a n, in Borovi t — zimsko solnce, od besede Bora, Wetter, sch!echtes Wetter, Sturra, bor, fiusterer Wald. Zato najdemo v litvanski mitologii boga zime „Porevit". Vse ta različna priimena, ktere po pravici S vate vit a pristopijo, imenujejo stari kronikarji, kakor Sax. Gramm. Gretser, pisatelj Vitae s. Ottonis itd. V slovenskem jeziku pa še imamo drugo soime besede „Vita in ta je „m o g" od možem, moči, mogel si m, premogel, premagavec, zmagavec, kar tudi toliko kot ?,vit", victor, Sieger, pomeni. Tudi v sanskritu (Bopp glossarium pod besedo „magur") pomeni „mahan", „mogočni", „mnogiS in ;,magur", visoki, in ?5mahat", mogočni. Jarovit bi tedaj bilo se vernosl o v ensko, Jar-mog pa panonsko-siavensko in pomeni enako. Da je Jarmog enak severno-slavenskemu Jarovitu ia da ni kaj druzega kakor Svatovit, bog svitiobe — solnca (Slavjani so sonce pod imenom Svantovita častili, kar je dokazano v Hofmanu »Monumenta Intreboc. pag. 75. llofm. II. p. 71.«J Samo v poedini dobi mladoletnega — jarnega solnca — pričata tudi imena častitelja , kteri je „ex jussu" taj spomenik postavili, Mar i in Serotin. — Zahajočesra solnca ime je bilo M aro vit (Jung-mannSlovnik H. stran 892. in dalje.) Ker so stari mislili, da umira, kadar se loči, in brez dvombe je na takšni način tudi latinski izraz: „sol occidens" nastal. Zakaj *) »Fascem sagittarum habebat« (Stredotvskg Sacr. Morav. hist. pag. 47), dalje »conspicue granditatis ensis« (Sax* Gramm. Histor. Danite lib. XIV. pag. SI9, 320), >pecu-liarem albi coloris equum«, in posebno »zastavo« (Histor. episc. Camin. II. vol. script. rer, Germ. pag. 509) in »bodež«, kakor iztočni Džemdžid (glej: Klenker Zend Avesta im Kleinen pag. 19 u. 46). **) Affirmantcs se domestico Vito contentos esse. — 95 — M aro vi t se po vsih učečih slavenskih jezikoslovcih izpeljati ima od besede mar, mre ti, zato Mar ena boginja smerti pri severnih Slavenih. Pa tudi ime Sero-tin je vzeto iz bogočastja Svatovitovega. Razun preimen Jarovit, Rujevit, Borovit je tudi S veto vi t imel priime Serovit *). Jaz mislim, da beseda Sero ima koreniko v san-skritki besedi „s ur" novoslovensko zora, poljski z ura, strahlen, glanzen, kteri je tudi gerčka