8. številka. V Trstu, v sredo 26. januvarja 1887. Tečaj XII. Opazke. Vni n, v«.»kn sredo in lotooto ob 1 uri popolndn«. Cena za vse l»>Jo H prilogo 1 for , zm pol 3 for &0 nov., za četrt l< ta I for. )*> nov — Edinost brez priloge *tane za celo leto 41 for., za pol leta 3 for., za iVtrt leta 1 for. C.O nov. — l'n-a-mezne Številke ft« dobivajo pri oprav-niStvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po & nov., v Gorici in v Ajdovščini po J • nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. (Veiiinoftti J« mo(!». Nrav, namen in dolžnosti delalskih podp. društev. (Dalje.) Potreba kakega orodja ali stroja «e kaže v Sašu njih rabe; enako tudi razne ustanove pokazujo svojo korist ▼ teku let. Čas je dober sodnik, in v istini se je pokazala v toku Saša korist podpornih društev, katerih se je ustanovilo. Da so velike pomembe za človeštvo in osobito za delalski stan, za katerega prav za prav so ustanovljena, spoznala je tudi avstrijska vlada, ker v bližnjej državnozborskej sesiji bode najbrže tudi podan predlog zadevajoč podržavljenje podpornih delalskih druStev. Kar ni bilo skoraj mogoče državi izvršiti, izvršili so človekoljubni in sposobni veŠČaki: govorili so na srce delalcem ter jim predočili živo potrebo, da se skupljajo v društva ter si meju-sobno pomagajo; kar ni možno posameznikom doseči, doseže se združenimi močmi! — Ta misel vodila jih je pri osnovanji teh velekoristnih društev. In res idejo, kojo so namislili, oživotvorili so, in čas, dober sodnik, pokazal je in kaže še dandanes, da je seme, koje so vsejali, obrodilo dober sad. Ekonomija ali dobro gospodarstvo je vendar le Še sedaj glavni pogoj, od kojega je odvisno dobrostanje in napredovanje kakega stanu. Z podržavljenjem podpornih društev, čegar korist in važnost je obče spoznana, primora tako rekoč vlada sama delalski «tan, da skrbi vsak posameznik za slučaj, ko mu moči omahujo ter ne inore več delati; vsakdo se potem s tem večjo gotovost o teh društev oklene ter bo vanjo svoje malo doneske vplačeval, ker podržavljenja jim zagotovi trajnejši in gotovejši obstoj v tem, ko jih sedaj marisikdo z nezaupnostjo gleda, čeprav so pod državnim nadzorstvom ter le z državnim dovoljenjem ustanovljena. V drugem ostanejo notranja organizacija in pravice družabnikov menda tudi potem, kakoršne so sedaj z jedinim razločkom, da bode blagajna le jedna in ta pod državno oskrbjo, radi £esa tem trlnejša in gotovejša. Število podpornih društev bode potem rastlo, ker ideja ta se oživotori v vs^li občinah s hvalevrednim namenom, bornemu delulcu v bolezni pomagati. Postane potem takem jedno jedino delniško podporno društvo z svojimi podružnicami ali uradi v vsa-kej večjej občini; tako nekako kakor «o pred malo leti ustanovljene poštne hranilnice. Predlog, kukor smo uže omenili, pride najbrže na duevni red v državnem zboru še v tem letu, ali vsaj k malu; in želeti je, da bi se ideja oživotvorila ter bi država opravljanje društvenih fondov prevzela v lastno oskrb. Povdarjali smo uže važnost teh društev za namene in probuditev na- roda našega. Mi tržaHki Slovenci, živeči v mestu mej prevladajočimi Italijani, skoraj ne b; se spoznavali mej seboj ; ali lepo se razcvetajoče »De-latsko podporno društvo« dalo nam je, od njegovega ustanovljen a sem, priliko se m^jusobno boljše poznavati. Z ustanovitvijo tega društva pokazali smo složnost v idejah in težnjah in željo, drug druzemu skromno in skoro nevede pomagati. Naša je ustanova in v njej lahko v svojej govorici občujemo in uradujemo tako, da nam ni treba klanjati se tnj-cem, iz česar nam je jasna važnost teh društev tudi v narodnem obziru. Pri slučajnem podržavljenju teh društev, pri obstoječih ustavnih zakonih, upati nam je, da ostane naš jezik tudi pozneje v istej pravici ter da se bode i potem z strankami v zadnjem umljivem jeziku občevalo, kakor se to godi pri uže omenjenih poštnih hranilnicah in istej pošti in sploh v državnih uradih. Upanje je tudi, da ta predlog obvelja, kajti korist takega počenjanja z delalci spoznala so uže davno razna podjetja, pri kojih je vpreženih mnogo delalnih moči. Odtrgajo namreč zadnja delalcem neznaten odstotek od njihovega dnevnega zaslužka, ki je namenjen za poseben fond, iz kojega v slučaju bolezni se izplačuje delalcu podpora v znesku, nekoliko celega, nekoliko pa polovico navadnega zaslužka. Enako ravnajo sedaj tudi razna podporna društva, izplačujoč navadno bolnemu udu nekoliko Časa (3 mesece) 1 f. na dan, potem pa le 50 kr. in to dokler traja bolezen. Naj spregovorimo tu še nekoliko besedi o penzijskem fondu, ki je navadno sedaj z podpornimi društvi združen. (Dalje prih.) Deželni zbori. Tržaški. Pri seji v pondeljek razpravljal se je vladin predlog o postavi, katera bi predpisala gozdnim in poljskim čuvajem kako javno znamenje na obleki. Deželni zbor je bil menenja, da jo za to zadevo me-rodajna mostna občina in to iz tega uzroka, kor so deželne meje in občinsko ene in iste. Nastala je daljša razprava, katere so se udeležili poslanci Vierthaler, Burn'-staller, Crisanaz, dr. Luzzatto in poročevalec dr. Dompieri in sicer so govorili prvi trije za predlog, zadnja dva pa proti njemu. Pri glasovanju je večina odločila, da se preide o predlogu na dnevni red. Zatem je bilo tretje čitanje „promembedeželnega stavbenega zakonatt, katera pre-osnovanja so bila sprejeta. S trikratnim „Evviva* na Nj. Veličanstvo se je slednjič zasedanje dež. zbora zaključilo. Goriški. (Deseta seja, 13. januvarija.) Deželni glavar naznani peticijo cestnega odbora gradiškoga v dosego podporo za skladovne cesto tamkajšnjega okraja, posebno za ono med Medejo in Fratto, katero se imajo uvrstititi med skla-dovne. Poslanec Dottori predlaga o tej peticiji nujno razpravo, pa da bi se odstopila deželnemu odboru v njegovo pod- ročje. Sprejme se nujnost in obvelja Dot-torijev predlog. Na to dobi dr. Gregorčič besedo za dve interpelaciji do visoke c. k. vlade. Prva interpelacija o državni cesti po 3o£ki dolini, druga interpelacija, katero so podpisali sledečima vprašanjema: 1. Alije znano visoki c. k. vladi, da v evangeljski privatni ljudski šoli in ž njo združenem odgojišči Elvine grofinje La Tour v Rušici se no izpolnujejo niti postave niti pogoji ministerskega odloka z dno 28. julija 1879. št. 11632, oziroma odloka dež. šolskega sveta z dne 9. novembra 1879 št. 486 P — 2. Ali ne misli visoka c. kr. vlada, da gre tu postopati po 73. državne postave z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, ali vsaj prepovedati, da se v imenovano solo in odgojišče ne sprejemajo otroci katoliškega veroizpo-vedanjaP Vladni komisar, dvorni svetovalec baron Rechbach, kateremu je deželni glavar podal interpelaciji, obečal je, da jih izroči visoki c. k. vladi. Na to dobi besedo dr. Rojic, da prebere znano interpelacijo, v drugoj, krajsej obliki. Dodal je interpelaciji kot prilogo obširno utemeljevanje in razna spričevala, ki naj bi podpirala njegove trditve; a deželni glavar je priloge zavrnil, češ ker niso bile prebrane. Vitez Pajer je zahteval, naj se interpelacija prebere tudi v italijanskem joziku. Deželni glavar ga je zavrnil rekoč, da o interpelacijah ni pripuščena razprava, da do zdaj ni bila navada v deželnem zboru, da bi se interpelacije prevajale v drugi deželni jezik, ter da je to tem manj potrebno pri pričujoči interpelaciji, ki je obrnena do slavne vlade, katera mora umeti vse deželne jezike. Potem prestopi zbornica k dnevnemu radu in sprejmo po nasvetu posebnega odseka, ki je bil v to izvoljen in v čegar imenu je poročal dr. vitez Pajer, tudi v tretjem branji naslednji načrt postave o namakanji Tržiško rovani: Postava od... zastran izvršitve in ohranitve namakal po Tržiškem polji (Agro di Monfalcone). Po predlogu deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: §. 1. Vodnej zadrugi Tržiškega polja so dovoljene za nemakdla, katera ima svoj račun napraviti s proračunjenim potroškom 956.000 gld., naslednje podporo: — 1. deželni zajem znašajoč 40% proračunje-nega potroška, to je 382.400, katere bo morala zadruga povrniti deželi v enakih letninah v 40 letih od 8. leta po preteku dobe, določene za končanje zgradi), naprej (§. 2. Štv. 1); med tem bo plačevala odstotne obresti; — 2. pod pridržkom poustavnega odobrenja iz državnega iz-boljševalncga zaloga (postava 30. junija 1848 štv. 116 drž. zak.) nepovratni donesek 40 odstodkov dejanske potrebščine za napravo namakdl, — lo da se ne vznme v poitev potrošek za priskrbenje deželnega zajma, doveljenega pri točki 1., in za dotične obresti, in da donesek ne preseže v nikakem slučaji 40 odstotkov pro-računjenega potroška, to je, da bo znašal k večemu 382.400 gld. 2. V §. 1. naštete podpore se ne izplačajo, dokler se ne izpolnijo naslednji pogoji: — 1. Deželni odbor, zadruga in državna uprava so morajo med seboj sporazumeti, kako naj se izvrši namakalno podjetje, do kdaj se ima končati in kdaj se izplačajo podpore, posebno pa se je treba pogoditi: — a) da se grlu glavnega namakalnega pretoka tam, kjer vhaja v pretok luke Rosega, določi taka oblika, da ne bo nikakor zavirala, da se isti namakalni pretok morda usposobi za broda-renje od Tržiča vzdol; — b) da prevzame zadruga dolžnost, dovoliti državni upravi, ali tistomu, kateremu bi država dala oblast, predelati namakdlni pretok v broden pretok na stroško države ali njenega poobla- stenca, pa tudi dopustiti brezplačno bro-darenje na brodnem kosu, da se le pri tem ravnd s tako previdnostjo, kakoršna *e zahteva za namakalne namene; — ?. med deželnim odborom, zadrugo in državno upravo ima biti pogojeno, koliko se bo imel vtikati v oskrbovanje zgradb in sploh v celo podjetje deželni odbor in koliko vpliva bo imela državna uprava. §. 3. Zadruga je dolžna ohraniti namakala na svoje stroške v prikladnem stanji in sposobna za rabo, in politična okrajna gosposka bo imela oblast preskrbeti vso česar treba, na stroške tistega, kateri bi kodar koli zanemaril spolnjevati to svojo dolžnost. §. 4. Zastran dolžnosti povrniti posojilo navadeno v §. 1 štv. 1 z obrestmi in potroški vred in zastran razdelitve istega med zadrugarje veljajo pravila določena v §§. 60, 61, 65 deželne postavo od 28. avgusta 1870 štv. 41. — Odrajtvila, za-stanki na glavnicah, obrestih ali letninah, razdeljena po omenjenem načinu med zadrugarje, potirjajo se na zahtevo zadružnega predsedništva, ali tudi samo deželnega odbora sč zamudnimi obrestmi po 5% nft račun obteženih zemljišč prav tako, z istimi sredstvi in predpravicaini in po istih opravnikih, kakor javni davki. (Postava 30. junija 1884 drž. zakon. št. 116 §§. 17. 18. 19.) 5. Po tej postavi se nič ne spremeni §. 4 državne postave 30. junija 1884 štv. 116 državnega zakonika, zadevajoč dolžnost dežele, da kot posestnica zemljišč ali stavb kaj donaša zadružnemu podjetju po namenu postave o vodah. §. 6. Pod pridržkom poustavnega odobrenja je v zmislu §. 7 državne postavo od 30. junija 1864 štv. 116 drž. zak. dovoljen deželi zajem iz državnega izboljše-valnega zaloga v zneskn 191.000 gld., ki se ima podeliti in potem povrniti brez obresti ob istih dobah, kakor so določeno za zajem, ki ga ima dežela dati zadrugi po določbi § 1. §. 7. Ta postava obvelja tistega dne, ko se objavi, in neha veljati, ako se v naslednjih 10 letih ne zadosti pogoju, postavljenemu v predstoječem 2. št. 1. 8. Mojima ministroma za kmetijstvo in finance je naročeno, da zvršita to postavo. Dr. Gregorčič dobi besedo, da bi poročal v imenu fiuančnega odseka o računu za leto 1885 glavnega zaloga za uboge. Dr. vitez Tonkli nasvetujo, naj bi poročevalec no bral svojega poročila, ker je precej obširno in ker je že tiskano in razdeljeno med poslance v obeh deželnih jezikih, temveč naj bi stavil samo predloge, katere je sprejel finančni odsek. Dr. Gregorčič opozori najprej na nekatere nedostatke, ki so se vrinili v italijanski prevod omenjenega poročila, ter prebere potem predloge finančnega odseka v slovenskem in italijanskem jeziku, ki se sprejmejo brez ugovora. Isti poročevalec poroča potem o proračunu glavnega zaloga za ubogo za leto 1887. Nasveti finančnega odseka sprejmejo se nepremenjeni. Glavar je sklenol sejo in letošnjo sezijo zbora z evviva in živio na cesarja, kateri klic so poslanci navdušeno trikratno ponavljali. Kranjski (Enajsta seja, 15. januvarija.) Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se razdelć došle vloge. Dr. Moše poroča v imenu finančnega odseka o računskem zaključku deželnega zaklada za leto 1885, pri katerem je za 33.000 gld. več došlo, kakor se je izdalo. Gotovine je ostalo 66.81 H goldinarjev 66 kr., zastankov 290.019 gld. 82 kr., v ka-pitalih ima dežela 874.250 gld., v posestvih vrednost 84.400 gld., v inventaru 12.989 gld. 28 kr. Vsa imovina toraj znaša 1,328.472 gld. 76 kr. Dolgov je v konečnih zastankih 1 f»«i. 109 gld. 55 kr. toraj se v primeri z skupno imovino kaže konečna imovina 1,162.363 gld. 21 kr. V primeri z imovino koncem leta 1884, ki je znašala 1,155.233 gld. Sl/9 kr., se je toraj povekšala za 7130 gld. 1272 kr. Ta zaključek se odobri, ter se ob enem sprejme že lani od. dr. Bleiweisa nasve-tovana in sprejeta resolucija, da se morajo v računskem zaključku natančno objavljati vse deželnim uradnikom dovoljene nagrade in podpore. Dalje poroča o zaključku zemljišeno-odveznega zaklada za 1. 1885, iz katerega je razvidno, da se je deželni dolg za opravila zemljiške odveze zmanjšal za 226.252 gld. 89V2 kr. Koncem 1. 1884 je namreč znašal 6,002.413 gld. 49V2 kr., koncem 1. 1885 pa 5,866.160 gld. 60 kr. Tudi ta račun se odobri. Tretja točka je bilo poročilo finančnega odseka o konečni vredbi najnižje dopuščene priklade za zemljiško-odvezni zaklad. Poročevalec dr. Moše v imenu finančnega odseka predlaga: „Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nalaga ter se pooblašča je: 1. Da temeljito razjasnovaje pravno stališče, ter ob jednem naglašovaje go-spodarsveno deželno bedo prosi c. kr. vlado, da v predrugačenje dogovora z dne j 20. aprila 1876 (zak. od 8. majnika 1876; drž. zak. št. 72) glede konečnega urav-nanja minima priklade na neposrednje davke za zemljiščno-odvezni zaklad tako privoli, da se ta s 15% na polni predpis J vseli neposrednih davkov določi, — da' potem dotični dogovor pri obvel janji določbe sklene, da ostane tudi v prihodnjo predrugačenje tega minima odvisno od slu-' čajno spremenitve splošnih merodajnih dačnih postavkov, — kakor da pridobi pritrjenjc visocega državnega zastopstva 1 in Najvišjo sankcijo za to sklenjeno pri-1 klado na neposrednje davke. Sprejeto. I 2. Da v slučaji, ko bi to privolitve! ne bilo mogoče doseči, dotični dogovor' sklene z ustanovljenjem minima na 16% neposrednih davkov." Za njim poroča baron Švegelj o pomanjkanji prostorov v bolnišnici in blaz-iiici, ter v imenu finančnega odseka na-svetuje, naj deželni odbor naslednje rečf prevdarja in prihodnjemu deželnemu zboru poroča: 1. V blaznici na Studencu naj bi se dozidala dva trakta, vsak za 36 bolnikov.' 2. Vsi blazni, ki so v stari blaznici pri sedanji bolnišnici, naj se pošljejo na Studenec; prostori stare blaznice naj se pa porabijo za navadne bolnike, zlasti za opazovalno sobe in za sobe I. in II. raz-! reda za plačujoče bolnike. 3. Bolnišnico na Poljanah naj bi se odpravila in poslopje prepustilo prisilni delavnici, vendar pa bi se moralo skrbeti, da se za kužne bolnike napravi poseben oddelek. 4. V bolnišnici naj se napravi novo kopališče in prostor za desinfieiranje. Po daljšej debati, katere so se vde-ležili gg. d. Bleivveis in dr. Vošnjak za in Apfaltrern proti predlogu, je bil sprejet predlog finančnega odseka. Glede priklad, ki jih prosijo razni cestni odbori, sprejmo se naslednji predlogi : „1. Okrajnemu cestnemu odboru Čr-nomeljakemu in Ribniškemu so dovoli, da sme leta 18K7 v svojem cestnem okraji pobirati 15% priklado na vso neposrednje davke z izvanrednim nakladom vred v ta namen, da se pokrije v proračunu za 1. 1887 izkazana potrebščina. II. Deželni odbor se pooblasti, da dovoli: 1.) Okrajnemu cestnemu odboru Žu-žemperškemu pobiranje 15% priklade, 2.) okrajnemu cestnemu odboru Ra-doljškemu 14% priklade, 3.) okrajnemu cestnemu odboru v Ložu 15% priklade, 4.) okrajnemu cestnemu odboru Idrijskemu 18% priklade na vse naposrednje davke z izvanrednim nakladom vred v isti namen, kakor ad I., toda še le potem, kader bodo načelništva navedenih cestnih odborov prošnje za dovoljenje priklad dopolnila z dokazi o zvršenem razglašenji dotičnih sejnih sklepov. 5.) cestnemu odboru v Logatcu 20% priklade. III. Deželni odbor se pooblasti, da onim okrajnim cestnim odborom, ki z 10% priklado na neposrednje davke ne bi uiogli pokriti potrebščino za leto 1887, pri dokazani potrebi in na podlagi pravilno sestavljenega proračuna dovoli znotraj postavnih mej priklado na 10% ter da ukrene potrebno zaradi pobiranja dovoljenih priklad. IV. Deželni odbor so pooblasti, da okrajnemu odboru v Ložu potem, ko je /.vršil dotične poizvedbe po deželnem inženirju na lici mesta, in sicer po enej strani z ozirom na najdeno stanje cesta tega okraja ter da je konstatovano, da okrajni cestni odbor z manjšo množino gramosa, kakor ga je proračuni!, leta 1887 te ceste ne more vzdržati v dobrem stanji in po drugoj strani z ozirom na dotične, pri deželnem zakladu na razpolaganje stoječe novce dovoli in izplača podporo do najvišjega zneska 1500 gld. S tem je bila seja končana. Politični pregled. Notranje dežele. Naš cesar je prejel na novega leta dan od ruskega carja presrčno brzojavno voščilo, na katero mu je naš cesar na dan, ko obhajajo pravoslavni kristijani novo leto (13. januvarja), enako srčno odgovoril ter pristavil, da prijateljstvo obeh vladarjev zmore vse težave ter obvaruje narodom blagoslove mini. To bi toraj bilo dobro znamenje za mir, vendar pa se v poslednjih dneh kopičijo hudourni oblaki na političnem nebu; polastila so je svetfi neka bojazen, ki nič dobrega ne obeča in čujejo se sem ter tja vesti, ki niso ugodno miru. Tudi borso, ta politični termometer, pretresel je strah, da so papirji vslod tega silno padli. Mogoče, da se letos mir še ohrani, a preveč bajonetov ga varuje, in tudi so v Evropi take razmere, da ga dolgo ne bo mogočo ohraniti ; prej ali slej vzropota strahovita evropska vojna, ki promeni lice Evropi in gorje narodom, katere bo tepla krvava ta šiba. Določbe o urodbi črne vojsk o je zadnjo dni objavila vladna „Wie-ner Ztg." Po teh določbah ima črna vojska nalogo pripravljati in sestavljati krdela za posadke, čuvanje meje in deželno brambo, opravljati službo za vojne namene, kakor so tehuična in upravna opravila, prevažanje za vojno potrebnih stvari, od-važanje in postrežba bolnikov in ranjencev; nadalje pokrivanje zgub pri stojnej vojski, vojnej mornarici in deželnej hrambi. Ministerstvo za deželno bran ima vrhovno vodstvo vse črne vojsko. Kadar se črna vojska skliče, podvržena je vojaškim po-poijnikom. V vseh rečeh, ki zadevajo črno vojsko, posebno njo službo in upravo, ako no obstoje posebne določbo, merodajni so vojaški zakoni in predpisi za pravico in dolžnosti in za odgovornost pri črnej I vojski udeleženih osob. Vsi k črnej vojski I spadajoči so uvrščeni v 24 razredov po letih, v najvišji razred spadajo dvainštir-desetletni, in v najnižji dcvctnajstletni možje. Vsi ti razredi se dele v dve klicni I skupini; prva klicna skupina zapopada 19 razredov, in sicer možč od 19. do 37. leta; druga klicna skupina zapopada 5 razredov in siccr može od 38 do 42 let. — To so trde določbe, k sreči, tako vsaj upamo, stopijo lo v zelo redkih i nevarnih časih v dejansko rabo. V gališkem dež. zboru jc bila 21. t. m. na predlog kneza Sapiehe soglasno aklenena resolucija, po katerej se deželnemu zboru dajo neomejen kredit, da se prestolna nastopnika pri obiskovanju Galicije dostojno sprejmeta. Sapieha je utr-1 jeval svoj predlog z velevažnirn politiškim I pomenom tega popotovanja. Metropolit Sembratovič je izjavil, da Rusini z veseljem pritrjujejo temu predlogu in da pri izjavah udanosti do cesarsko hiše vlada v deželnem zboru popolno soglasje. — Krakovski odbor za razstavo gospodarskih pridelkov, obrtniških izdelkov in poljsko umetnosti pa je sklenol, da se razstava namesti meseca avgusta uže meseca junija odpre, da jo moreta obiskati visoka gosta meseca julija, ko se bosta mudila v Krakavi. Vnanje dežele. 0 bolgarskem prašanji se 21. t. m. poroča iz Bukrešu, da jo tamošnji bolgarski zastopnik Stojanov dobil ukaz, naj nemudoma odpotuje v Sredec in da je on izjavil, da se v Bolgariji pripravljajo ozbiljne dogodbe in da iina vlada voljo, zaukazati ostre naredbe. 1 z mej trojice bolgarske deputacije sta se 24. t. m. Orekov in Stojlov v lirindisi vkrcala v Carigrad, kder bode bolgarska deputacija neki vendar le sprejeta; Kalčev pa se je iz Rima napotil v Milan, kamor je odpotoval tudi poprejšnji bolgarski knez Batenborg; ni toraj skoraj dvombe, da jo sedanja bolgarska vlada še vedno v tajnoj zvezi z Baten-bergom. Iz Petersburga se oficijelno poroča, da so vse vlade sprejele ruske predloge, glede rešitve bolgarskega prašanja, le angleška želf neke predrugačbe, ona namreč priporoča, naj so najprej vredi prestolno prašanje. Rusija pa odločno zahteva, da prod vsem drugim mora odstopiti sedanja vlada. Francoska vlada na nemških mejah zbira močna vojna krdela tako celo, da vseh ni mogoče pod streho spraviti; zato se postavljajo velikanske lesene barake za vojake; potrebnega lesa v ta namen je francoska vlada nakupila v nemških deželah; tudi konj se je mnogo kupilo; vsled tega se pričakuje, da nemški cesar izvožnjo konj prepovč. V Belgiji še vedno delajo nemir delavci in socijalisti in tam pač no bode mini, dokler se socijalne razmere temeljito ne predrugačijo, a delavcem ugodne predrugačbe so silno težavne, pravo Šisi-fovo delo. Francozi so v Tonkinu, ko jim je došla pomoč, upornike v Mikalu, provinciji Tanhod, popolnoma zmagali. Uporniki so na mestu pustili 5000 mrtvih; Francozi niso imeli nobene zgube. DOPISI. Na južnej železnici, dne 8. januvarja 1887. [Izv. dop.| Ob novem letu so čita skoraj po vseh časnikih o nesrečah, ko so so zgodile v minolem letu; tako je v va-1 šem cenjenem listu o nesrečah na morju, j Ali tudi na železnicah se je mnogo nesreč 1 pripetilo, posebno slabo leto je bilo za južno železnico zadnje leto, dosti Ijndi je živenje zgubilo, pa teh nesreč ni moj namen naštevati, saj jih svet predobro ve. 0 tem pa sem se sam prepričal, da na južnej železnici se ne more nič prav dobro goditi, in tudi se ne more posebne sreče pričakovati, to sem sam skusil, ker sem 1 trideset let pri njej služil, zato sem 8e1 ■ tukaj namenil opisati živenje železničnega osobja. Gospodje južne železnice ne poznajo velikega praznika, ne nedele, ne 1 Boga, takaj je vedni „m u s s", ubogi služabniki so vedno napeti, noč in dan ne-majo miru, da bi se odpočili, kakor jo potrebno človeškemu rodu. Ker je tudi, mene taka osoda zadela, tedaj po pravici j takaj svojo službo popišem. Predno sem i I prišel na železnico služit, služil sem celih 1 16 let pri vojakih, in ker sem so naveličal ( 1 po gorkej Italiji kolovratiti, zvedel sem iz 1 domovine, da se leta 1857 odpre želez- j niča mej Ljubljano in Trstom; tedaj sera so vojaštvu odpovedal in se namenil v svojo domovino z namenom, da tam ka-košno službo dobim, da bom mogel vsaj pošteno živeti. In res, ko sem domov prišel, poprosil sem nekega gospoda, da bi mi podelil kakšno službo pri južnej železnici. Blagi gospod mi je precej odločil službo, če tudi revno, za čuvaja sera bil odločen, hvala Bogu, mislil sem si, da je uže to, vonder bom preskrben, da mi ne bo treba okoli kruha prositi, in som bil s tem zadovoljen; leta 1859, po nesrečnej vojni v Italiji sem dobil dekret; če prav je bila majhna plača odmerjena, vendor sem si mislil, ščasoma bo kaj več, ali težko sem sam opravljal težko službo kakor samec, ker nisem imel nobeno pomoči, moji gg. predstojniki so mo nagovarjali, naj se oženim, in ker sem videl, da drugači ne bom mogel shajati, poiskal sem Ri dovojko, katero še zmerom prav presrčno ljubim. In tako jo prišlo osodo-polno leto 1860 za južno železnico in njeno osobje; prezvestni Prus, minister Bruck, prodal je francoskim židoin za 99 let južno železnico in njeno osobje v sužnost. Uže istega leta meseca julija so nam prinesli plavo oblačilo v znamenje, da ne služimo več cesarskih gospodov, ampak da smo postali sužnji francoskih Židov, naše poprejšno oblačilo so nam pa naši nadzorniki vzeli in zase pridržali, k ljubu temu, da nam je tedanji železniški vodja Fuchs isto daroval, nnj ga za spomin obdržimo. In tako sem služil do leta 18(57., ne vedoč, kaj sem, istega leta pa so gospodje južne železnico ustanovili štatuto za pokojnino služabnikov; v ta zavod sem tudi jaz pristopil in vedno v blagajnico plačaval; to društvo dobro napreduje, ker z letošnjim novim letom jc imelo kapitala okoli štiri milijone gld. Naj mi bode še dovoljeno povedati, kako mi je bila služba odločena: iz prvega sem imel po 48 ur službe in potem 24 ur prostih za počitek, to je trajalo do leta 18(54; to leto pa so na železnici vidna znamenja, tako zvane koše, odpravili in telegraf v hiše napeljali, tedaj so našim ženicam tudi službo dali in sicer na mesec pet gld., imeli srn nepretrgano službo, samo da smo bili poen dan na mesec prosti, da smo mogli po svojih opravilih, to je trajalo do leta 1870. Istega leta pa so zopet našim ženicam službo vzeli in ž njo tistih pet gol d. in so nam dali 24 ur službo in potlej 6 ur za počitek ter nam pustili še tistih '24 ur na mesec za posebna naša opravila, če jih kdo ima. Pred šestimi leti pa je nastopil nek trdoserčen gospod kakor vodja zgornjih železničnih del, ta pa nas jo priklenol kakor pse, da se nismo smeli nikdar od hiše ganoti, dal je povelje, da so nam vzeli tistih 24 ur na mesec in tudi tistih 6 ur, katere smo imeli za počitek, da ne smemo pod kaznijo iz hiše stopiti, od tistega časa smo še le pravi sužnji postali. Veliko čuvajev je, ki imajo po celo uro in še več do cerkve, tedaj nikdar nemajo časa, da bi šli v cerkev ali k spovedi, njih otroci so popolnoma podivijo, ker zanje se ne meni ni deželska ni duhovska gosposka, da bi se za ubožice potegnoli in jim dušno stanje z laj šali, to šo nobenemu na misel ni prišlo- Ker som tedaj sprevidel, da tukaj ni več mogoče živeti, namenil sem julija meseca za penzijo prositi. Dobil sem odlok, da sem s zadnjim decembrom 1886 izpuščen iz službe pri južnej železnici in da z novim letom 1887 dobim majhno penzijo, takšno, da ne bom mogel ni živeti ni umreti, vender je boljše nekaj, nego nič; ali še nekaj se mi je pripetilo, česar ne morem znmolčati: zadnji dan starega leta je prišel naš že-leznični nadzornik in mi je vse moje stare cape, kar sem jih od železnico imel, vzel in odnesel tako, da sem skoraj nag ostal. Ko je moj stari kožuh z mojih starih kosti iztrgal, zbudil so mi jo stari vojaški duh in dobro zanj, da nisem imel tistega orožja pri sebi, s katerim som se bojeval na Laškem pod slavnim vojkovodjem rajnkim Radeckijem proti verolomnim Lahom in na Ogerskem pri Komoranu proti brezbožnim Košutarjem. Zdaj paje moja stara ženica pristopila in me tolažila s temi le besedami: „Ljubi moj, ne jezi se zato, saj si užo star in boš malo časa več na svetu, bodem pa jaz molila in prosila Sv. Martina, da ti košček svojega plašča odreže in tvojo stare kosti ogrne". Res aem so hitro potolažil, pa vender sem jezne izrekel, da jo večna sramota za vodje južno železnice in njih gospodarje, ki iz vsega cesarstva ves denar in 1 dobiček ulečejo in v svoje kremplje spravljajo, da 66 letnega služabnika, kateri jim je skozi 30 let zvesto služil in na železnici vso svoje moči izgubil, nagega iz službe podč, V svesti sem si, ako bi tedanji vojni minister to izvedel, da bi mi poslal tisti stari plašč, kateri sem leta 1857. v Vcroni na Laškem pustil, dd si svoje staro kosti z njim pokrijem. „Stari vojak čuvaj". Iz Tomaja 22. januvarja. [Izv. dop.J Ni davno, kar smo imeli tu volitve. Srce nam je veselja poskakovalo, ko nam je ; pokanje topičev naznanilo, da jo gospod Anton Pupis, pošten in sposoben mož, ki bo gotovo na srečo ljudstvu občinske zadeve vladal, za župana izvoljen. Zupano-val bo drugič. On je pravičen in ne saroo-priden mož, in je občinsko premoženje, katero jo pod prejšnim županom veliko trpelo, spet na noge spravil. Ve, da je skrb za občane in njih blagostanje prva naloga. To jo tudi večkrat skazal in to posebno takrat, ko so se fantje z Dutovci sprli. Ali kakor v Po-virju, tako so hoteli tudi pri nas nekateri rogovileži, neka krojaška druhal, sami na-puhnjenci, brez vse vesti, pri občinskih volitvah prodreti. Ali z dolgim nosom so odšli. I11 kaj še. Neki „tak" bi bil rad okusil slad županskega stola. Obesil je na vratih naznanilo, v katerem obeta vsem, ki bi ga volili, poslušajte in stermito — hlačo in telovnik, menda ga jc hudič motil. In to še očitno! Kje pa smo! Imel je nokaj privržencev, in to so njegovi dolžniki, ki rnu morajo v strahu biti in vse storiti, kar gospod zapove. Jeli pa omenjeni krojač razumen in zastopenPTo bo uže, ali on ima več veselja do denarja in oderuštva, nego do svojih soobčanov. Le en glas je dobil in šc tega od b ... a. Mi mu pravimo, naj se le zahvali, da mu ne bo troba toliko hlač strani vreči, in da je odrešen tolikanj težavnega posla. Večina so mu posmehuje, mi pa ga obžalujemo, da jo mislil, da iuiajo Tomajci tako malo razuma, da bi glasove za hlače oddajali. Pa pustimo ga, reveža, saj se morda poboljša, Baj je šo čas, in lahko bo letošnjo volitve pri šivanki premišljeval. Mi pa stara, tomajska korenika, veselim Be veličastne zmage in čestitamo gospodu županu. Ho nekaj. V marsikaterej vasi, ki ni veča od Tomaja, imajo ali čitalnico ali bralno društvo, mi pa ne, in to zarad tega, ker v vasi ni za to sposobne osobe, in tista, ki bi so morala zato največ brigati, ne čuti nič kaj narodno in tudi ljudstvo je ž njo prav malo zadovoljno. — Konec pa naj bo! Bog živi vrlega gosp. župana in častivredne može. Z i d o v i č. Iz Gorice 21. januvarja. [Izv. dop.j Kako nesramni in globoko zagrizli so La-honi, in vzlasti trohica tukajšnjih laških naseljencev, kaže nam droben listič, a polen strupa in žel, organ tukajšnjih neodrešencev — Corriere di Gorizia Urbi et orbi je uže znano, kako je zaslepel njen urednik, ali boljšo kratkopamenitna Židinja, ki ga krmi z svojimi neslanostmi, ali da bi ta navadno suhoparni, vedno pa prepirljivi listič vedel posnemati vašo umazano „Šalobardo" v neotesanosti, skoraj ne bi verjeli. V svojoj številki od minolega torka čveka ti nek umazani dopisnik nad sprevodom za ranjkim prof. Erjavcem ter se jezi nad „capocchia sloveni che inscena-rono una bella dimostrazione o meglio pro-vocazione". Govori ti pa ta žabica s tako ponosnostjo, kakor bi Gorica res tičala kde doli v Umbriji, ne pa na slovenskoj zemlji. Čudi se, da so se Slovenci pre-drznoli, kaj takega v „laškem" mestu Gorici prirediti, rekoč, da bi celo Slovenci v Ljubljani no dopustili, da se kak drug narod ali zastopniki zadnjega v njih mestu tako šopiri. Temu goriškemu revežu so gospodje, ki so za mrtvaškim vozom stopali, kakor Coronini, KlodiČ, Pantko itd. itd. vsi pan-slavisti in hujskači, venci pa podarjeni od raznih korporacij, ki imajo državno pravico do obstoja, stvari, ki spadajo bolj maskam in ki bi bolje paradirale na pustni torek v korzu! Razni profesorji in drugi odličnjaki, ki so pred mrtvaškim vozom venco nosili, ti so tej poteponki, vsi državni uradniki, kojim bi morala vlada (seveda, ako bi Corriereva „uredničiča" bila na vladinom krmilu!) — to ščuvanje (!) prepovedati, kakor no dopušča ista avstrijska vlada, da lahonski pobalini javno „Viva Italia" kričo! To vam jo doslodnost, to vam jo kultura, to vam je toliko poudarjana omika, s katero se lahonski sodeželani ponašajo! Vsa njih omika obstoji v tem, da ne morejo niti mrtvecev v miru puščati, ampak, da jih sramote iu svoj gnjev na njo zlivajo še potem, ko spo v črnej zemlji. Res, kaj tako nesramnega pisati, vzmoro le židovska roka Corrierovega urednika — babe! „Altri paosi, altri costumi" — trdi Dante; kar ni običajno v Kalabriji, navadno jo lahko pri nas Slovencih, radi česa ni čuda, ako smo rni svojemu veljaku veličasten sprevod priredili; vsaj mi ga i smatramo takim. Če so pa kaj takega onej babi zdi smešno in bolj podobno maške-radi, naj gre, od koder je prišla, ali tja, kamor hlepi njeno srce, — v blaženo Italijo: morda tam kaj najde po svojej volji! — Domače vesti. Imenovanje. Vladni sovetnik pri do-želni vladi kranjski, g. dr. Ferdinand baron Pascotini Juriškovič, rodoma Tržačan, imenovan je sckcijskim svetnikom v notranjem ministerstvu z naslovom in značajem ministerskega svetnika. Mož ni nasproten Slovanom. Sedemdesetletnico praznoval je v pondelek gospod oče Evstahij Ozimek, provincijal frančiškankega reda v Ljubljani. O. Ozimek porodil se je dno 24. januvarja 1817 v Zatičini in je bil mnogo let na Kostanjevci v Gorici, kder je bIo-vel kakor izvrstni pridigar. Za Erjavčev spomenik so nadalje darovali gg.: dr. Glaser prof. 8 gld., prof. Ivan Legat 1 gld., Jak. Sila 1 gld., Mihel Jagodec 1 gld., Karol Iluber 2 gld., Ivan Valenčič 1 gld., Ignacij Pokorn 1 gld., Ivan Božič 1 gld., Ljudevit Furlani 1 gld., Ferdo Kariž 1 gld., skupaj 13 gld., poprej nabranih 33 gld., vkupe 46 gld. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani jo imelo dne 19. januvarja 1887 ob 3. uri svojo VII. sejo. Navzočni: Prvomestuik T. Zupan. Podpredsednik Luka Svetec. Odborniki: Gregor Einšpieler, Iv. Hribar, Matej Močnik, dr. Iv. Tavčar, dr. J. Vošnjak, blagajnik, Jos. Žičkar, Anton Žlogar, tajnik, Andr. Žumer. Prvo- mestnik pozdravi celo od daleč došle odbornike ter se jim zahvali za njih rodoljubno požrtvovalnost. — Prečita na<"rt oklica do si. načelništev Ciril-Metodovih podružnic, v katerem se opozarjajo na to, da se ples in prehrupno zabave ne strinjajo z načeli našo družbe, ki je osnovana na katoliško-narodni podlagi, toraj morajo plesi izostati in slavna načelništva naj strogo pazijo na to, da se v vsporede veselic, od njih osnovanih, no sprejme ničesar, kar bi nasprotovalo nravnemu in katoliškemu čutu našega naroda. — Oklic se odobri ter koj te dni razpošlje podružniškim na-čelništvom. — Gospod tajnik naznani tekoča opravila. — Gospod blagajnik poroča o denarnem stanji v preteklem letu, ki se smo za začetek jako ugodno imenovati. Obžaljujoč pa naznani, da nekaj podružnic še zdaj zoper § 10 družbenih pravil ni poslalo novcev, kar naj blagovolč v kratkem storiti. (0 tem glej posebni izkaz.) — O prošnji Remsniške občine poroča g. Hribar, ki jo družbo osebno zastopal pri odprtji ondotno razširjene šole. Ker so v kratkem vse potrebne formalnosti izpolnjene, izplača blagajnik darovani tisočak. Glede Vuhredske prošnje postopalo so bo kakor v zadevi Itemšni-sko občine. Ko bodo vse formalnosti dognane, izplača se prošena vsota. — Z načelništvom Vuhredske podružnice obravnavalo se bo, kako bi bilo pomagati ondod, kjer je raznarodovanje v največji nevarnosti. — Prošnja kiajnega šolskega svčta v Lehnu preloži se zbog potrebnih pojasnil na prihodnjo sejo. — Prošnja šolskega vodstva v KoŠani so no usliši, ker to spada bolj v področje „Narodno šole". — Izvoli se soglasno deputacija iz sledečih gg.: prvomestnik T.Zupan, podpredsednik L. Svotec in blagajnik dr. Jo?. Vošnjak, ki so v imenu družbo pokloni milostlji-vemu g. Ljubljanskemu knezoškofu Jakobu, da mu kot višjemu pastirju priporoči družbo. V enakem smislu se zapovrstijo g. prvomestnik poda sam s spoštljivo prošnjo do vseh prečastitih škofijstov na slovenski zemlji. V tem poslanji ga bodo spremljal vselej kak ud iz odbora in pa načolništvo dotične podružnice. — En odbornik pojasni zadeve Celjskega otroškega vrtca in ondotne slovenske dekliške šole. Katoliškemu podpornemu društvu v Celji dovoli se po nasvetu Celjske podružnice 300 gld. — Drug odbornik poroča o koroških zadevah, kjer družbe čaka obširno, najvažnišo delo, katero se bo z božjo pomočjo pričelo že tekoče leto. — Zopet drug odbornik pojasni Mariborsko razmere. — Ob ^/26. uri g. prvomestnik sklene sedmo družbino sejo. Denarničar v. č. g. dr. Jos. Vošnjak je priobčil tudi račun družbe in lansko leto, in sicer je bilo lansko leto 1886 dohodkov f. 6513.61, tro-škov pa f. 892.91, tako tla je ostalo v blagajnici koncem lanskega leta f. 5620.70. V tem računu pa ni dohodkov in troškov tržaške podružnice; prvi iznašajo okolo f. 1300, drugi pa do blizo f. 1000. Ženska podružnica Sv. Cirila In Metoda V Trstu. To dni so prejele nekatere gospo in gospice to le vabilo: Častite gospe in gospodičine! Da bode tudi ženski spol po svojih silah pomagal narodnoj probudi in prosveti, hočemo so združiti in ustanoviti si tukaj v Trstu žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda; zatorej Vas najuljudneje pozivam, da se izvestno udeležite ustanovnega ženskega zbora v nedeljo 30. januvarja 1.1. točno ob uri popol. v dvorani „Slovanske Čitalnice*. Nadejoča se obilne udeležitve, preporoča se z odličnim spoštovanjem Vekoslava Valenčič s. r. poobhiSčona v to po vodstvu. Kakor se čuje se je dosedaj vpisalo uže preko 30 družabnie. Predpustna kronika. Slovanska čitalnica v Trstu bode imela vtorek, 1. februvarja ples s tombolo. Po pripravah soditi bode to prekrasna veselica, katero se udeleži vse, kar je bolj odličnega v krogih tržaških Slovanov. Ples Sokolov v soboto je bil zadosti dobro obiskan, kajti četvorke je plesalo okolo 60 parov. — Dvorana lepo okrašena, vojaški orkester pa je kar clektriziral plesalce. — Na malokaterem letošnjem plesu je bil tak venec najlepših krasotic, v elegantnih, okusnih toaletah, kakoršnih se vidi le na pravih elite-plosih, iz česar se vidi, kako priljubljen je Sokol v obrtniških krogih tržaških. — Smemo le čestitati k zadnjoj voselici, ki je parila eleganco s pravim, neprisiljenim veseljem Za veliki plos delniškega podpornega društva se uže razpošiljajo vabila, katerih so odda do 3500 — Godli bosti 2 godbi, plosalG so bode torej brez odmora in brez pavzo. Gledišče bode letos še lepše okrašeno, nego lansko leto in bodo letos tudi plesalci '„Kola" v oblekah raznih Slovanov. Tržaške novosti: Našla se je na kolodvoru novčarka z precejšno svoto denarja. Lastnik jo more dobin na policiji. Čudno! Nek 601etni gospod je včeraj v ulici Lazzaretto vecchio tako silno kihnol, da mu je počil živec ter so ga morali odpeljati na dom in ga spraviti v posteljo. Nesreče. V pondeljek je prišla vsled lastneneopreznosti služkinja Kranja Ostruš-ka na trgu Barriera vecchia pod neki voz. Pridobila je rano na levej nogi. — 701ot-nega prodajalca Petra Damiani je podrl konj na lesnem trgu. K sreči so konja takoj ustavili ter se je starček samo nekoliko opraskal. — 60 letnega težaka Antona Guigi iz Rojana je^ zadel mrtvoud, ko je nesel sod vina. Čez malo časa je umrl v lekarni Liprandi, kamor so ga prenesli. Nas t op k i pijančevanja. Čevljar Anton Pancuzzi, stanujoč v ulici del Toro št. 4. se je vtorek po polunoči pijan po-vratil domu. Dve uri pozneje so ga našli — mrtvega na stopnicah. Padel je bil namreč v pijanosti in se ubil. Tatinski pes. V mesnico na lesnem trgu št. 1 je uže večkrat prišel nek velik pes, pograbil kos mesa in oddirjal. Pred nekaterimi dnevi jo zopet odnesel 2 kg. mesa, toda hlapec je tekel za njim in opazil, da se je zgubil v nekej hiši ulice Cologna,. kder so jo našlo meso na nekem ognjišču. Pes je bil gotovo na tatvino naučen in dasiravno so tatu „in flagranti" zasačili, ga vendar niso zaprli. Policij8ko. Zaprli so Ernesta C., ker je surovo pretepal svojo ljubico. Prav tako se je zgodilo prodajalcu Celestu A., koji je pijan na borznem trgu razgrajal. — Kavarnar Anton V. je prevari 1 neko udovo, da jo poroči, ako mu posodi 60 gld. Ženska mu je vrjela, toda ljubček je denar zapil in na svojo obljubo pozabil, Zdaj ga imajo pod ključem. — Postopač Janez L. se jo nekemu gospodu predstavil ter mu odnesel suknjo vredno 30 gld. Straže so ga uže slekle. — Na nekem javnem plesu je nek 16 letni po-oič iz ljubosumnosti potegnil nož proti svojemu nasprotniku. Deli so ga v luknjo na hlad. — V neki kavarni sta so stepla dva „gospoda". Udaril jo eden svojega i nasprotnika s ključem po butici ter so ga stražarji zato odveli v ulico Tigor. Zaprli so veliko postopačev in nekaj ponočnjakov. Izpred sodnije. 21. t. m. je stal pred dež. sodnijo Henrik Brunn zaradi žaljenja Nj. Veličanstva. Dobil je z obzirom na svoje splošno zelo slabo vodenje 2Va leta težke ječo. — 371etnega vdovca Antona Vicellio so sodniki spoznali krivim zločina nasiljenja in ga obsodili na 10 mesecev težke ječe. — Obe razpravi sto bili tajni. Ilirsko - Bistriška - Trnovska čitalnica napravi veselico dne 2. februvarja t. 1. v spomin Valentina Vodnika v svojih prostorih pri gospodu A. JelovŠeku. Spored 1, Slavnostni govor. 2. „Moj domu, čve-terospev, vglasbil E. Vašak. 3. „Bob iz Kranja", vesela igra v 1 dejanji. 4. „Domovini", čvotero8pev s tenor- in bariton-solo, vglasbil B. Ipavic. 5. „Piskrovezec", šaljivi prizor. 6. Loterija. 7. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Med posameznimi točkami in pri plesu svira češki kvintet. Vstopnina za gospe 40 kr., za gospode 80 kr., za družine 1 gl. 20 kr. Razpisane službe. Za okolišče finančnega vodstva za Primorsko jo razpisana ena začasna služba koncepista in dve službi konceptnih praktikantov. Prošnje je vložiti v šestih ted tih pri načelništvu omenjenega finančnega vodstva iu dokazati je znanje deželnih jezikov. — Na tržaškej državnej gimnaziji je razpisana služba suplenta za italijanski jezik in za zgodovino in zemljeznanstvo. Prošnje se imajo vložiti do 10. februvarja pri vodstvu omenjene gimnazije. Kramarjevo kmetijsko berilo se dobiva v tiskarni Dolenc v Trstu tudi trdo vezano, in sicer s pošto poslano za 75 kr., v tiskarni sprejeto pa za 70 kr. Predavanje o Afriki. Zadnji petek je popotovalec po Afriki dr. A. V. Mitchni-son v tržaškem planinskem društvu jako zanimivo govoril o prošlosti in bodočnosti Afrike. Mož je dolgo popotoval po Afriki in so dobro poučil o tamošnjih razmerah. Te razmere je slikal zelo črno ter oilre-koval Afriki vsako bodočnost. Z naselbinami tain ne bode nobenega vspeha, ker imajo preveč sovražnikov: neprenosljivo vročino, sušo, ki vbo posuši in zamori, raznovrstne mrzlice, legar in druge bolezni, ki večkrat Evropce, ko bi tronol. pomorr, da so le stopili na afrikansko /pmljo; močvirja, ki zrak kužijo in peščene puščave, ki vsako rast zatirajo in pokopavajo; kobilice, ki vsako travico požro, mravlje, ki pokončavajo žito, če polja suša ne ugonobi, i nazadnje še tamošnja ljudstva, ki se neprestano mej sabo gonobijo. Malo oaz je še iz stare dobe, pa tudi te se polagoma spremen«' v puščave. Afrika bo prvi del sveta, ki postane mrtvo telo, kakor luna in le piramide v Egiptu bodo še oznanjevale, da so v njej nekdaj ljudje prebivali. Opica-domača žival. Francoski nara-voznanec Viktor Meunieur, ki ima učenja-ško ime, izdal je knjigo, v katerej raz-| pravlja prašanje, ali bi so opica dala ra-! biti za obrtniška dela v fabrikah itd. On to potrjuje ter razglaša celo učno osnovo za opico ter sklepa svojo knjigo s zagotovilom, da bi človeštvu bilo v veliko korist, ako se tako cene moči porabijo za delo. — Pride tedaj morda šo čas, ko bodo opice predle, sukale, tkale, kovale itd. Trgovinske vesti. Tržaški promet bil je po izkazu borznega ravnateljstva leta 18S6 sledeči: Tekom Ihh P r . rt . . » M * 08 r r c o in it —.—___ d -o i; UVO- ' izpe- 5 __ženo 1 ljnrm Njo — Kava . . . . k vi m t 397280 412281, tifjOOO Slatkor. . . . . 728G3U 759850 10)200 Kolonijalno blago • ;»U89 47822 1U998 Ba varske tvari . ■ 309T0 4U08 3364 8utljH (južno) . « 207378 I9H3I8 399'jO Žitu..... . 10041)18 toiolor. 1;j4h6 Pamuk . . ... bul 24!(i6ti 23~j8T0 «7'5 Volim .... « 5l2l I 178,-m 4121 Lan............28568 28468 2">0 Kože.....kom 1027440 91.581" 884910 Ribe . ■ • sodov 2079fi 2*i805 4800 Gobe . . : . bul 30.".Hj 4474 >-84 Vosek . . . . k vi u t. 127."»; RW< 280 Olj->............49980 5293C 6351» Peiro je amerik . » 88147| 39208 9094 Spint . . . . sodov 8(53 843: f)00 Zve U ... , kvlnt f>24in; 6196- 400 Kovine, rs/ne . • 53404 56106 7018 Borsno poročilo. Na borsi je te dni počil glas, da je Rusija Avstriji niipovedala vojno, zato je bila v soboto p-nvu *deroute« in eo kur^i skoro vsih papirjev hitro piidub: ali v torek se j«,uže zopet vs popravilo, ker došli so iz Burolimi in bui aju pomirljivi telegrami, tuko sicer, du so se kurzi prav tako hitro popravili, kakor so bili hitro padli Denes moremo nelo zaznamovati juko ugodno tiierienje na bt rsi. Ker t u zopet dohajajo vesti, da našu država niobilizujn, se je hali zopet kuke mule »deroute« — Du se Avstrija pripravlja Za vse eventuaiitete, to je v-rjetno in naravno ; uli to Am ne pomen (a vojske, in nadejuti s - je, du se mir ohrani, in ako bi tudi Avstrija v resnici mobil zovaln, bi to Ne ne pomenilo vojske z Rusijo, ampak k wčemu kako paruMno posedanje za slučaj, ko hi morulu Rusija direktno poseči v Bol* ^arske zmešnjave. Torej s e najbrže zu zduj še 1 b .ti evro ske konflagrucije. Dunajska borsa dne 21. januvarija, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 80'40 „ v Brobru — — — „ 81 "50 Zlata rentu— — — — — — — — „112'— 5% avstrijska rentu — — —--„ 98'6(> Delnico narodno bnnko — — — — „ 871" — Kreditne delnice — — — — — — „ 28(5 50 London 10 lir sterlin — — — — — „ 127 — Francoski napoleondori — — — — „ 10-02 C kr. cokini — — — n s-Slft NeniSko marke — — — — —--w 2-1r» Potrjen,}c in zahvala. Udatio podpisani je prosil pred poldrugim mesecem polnoči nesrečnim 25. novembra |. I. pogor« lim ki.teževcem. Mili Bog |<* bhgoslovil prošnjo, ker lepo število blagih dobrotnikov je poslalo nesrečnim pegorelcein zdutno podporo. Podpisani je prejel milodarov od p. 11. rosdo • dov: Peter Urh proži v Novomesto 10 gld., Andrej AlljanS kanonik v Celovcu 10 gld., Jožef Zukotnik, župnik pri sv. Antonu 11) gld., Priinui Subič, duboven v Utovljah 20 gld., župnija Dovje po ondolnem p. Župniku 10 gld., župnija iu g. župnik na Vačah 25 gd , dobrotnica i/. Bistrico 10 gld., župnija Šent. Helen ku po g župniku 6 gld. 30 kr., Karol VerhnUki iz „Trsta 2 gld., Jos. Levičmk. župan 1 učitelj v Z- leznikih 2 gld., Matej Rebolj, kurut v Slivji 4 gld , župnija Borovniška pO gospodu Župniku 9 gld., župnija Jeseniška po g. župniku 4 gld , kurac ju v Lokvi i 011-dotui g. kurut Andrej Murtinčič 6 gld. 48 kr., Jukob MeZek, kurut v Brgudu 5 ttld , Jak. Kor.tmk, duhoven v Starem Trgu 5 gld., Jak. Strupi, duhoven v Slavini 2 pld., Jan. Škr-janec, duhoven v Harijah 2 gld., M. BtaŽon, iz Begunj 2 gld., Silvester iz Vipave 2 gld., J. CtibaŠek, župnik v Šentvidu i.a l Cirknico v lastnem i župnije imenu 3 gld 50 kr., Rupar, klučur v Šentvidu nad Cirknico 1 gld., Ant. Pouikvar, župnik v KieŽaku 1 gld., Peter Ogrin, duhoven v Teruovem 1 gld., Anton Rogač, dekun v Ilrušiel 3 gld., Anzelm Zaje«r, .tnlioveii v llrušiei 2 gld. Jun. Stmud, duhoven v Trnovom 1 gld.. Anton Notar, duhoven v Klancu 1 gld Citulnicnr iz Vrhnike 1 eld. •"•o kr., Tom. Potočnik, duhoven na Vrhniki 5 gld., A. 8t, duhoven na Selu 3 gld , Jos, Škrlj duhoven v Sežani 3, gid., Matiju Sila, Župnik nt R- pentabru 1 gld. 20 Kr, po predstojništvu županije Jublunske na Doljnem Zeinu 27 gld. I sicer 10 gld,, od go^p. vladnega svetniku Ant. Globočnik, gld. 10 Jurij dr. Strbenc, dskun 1 deželni poslanec, 7 gld ureduiStvo »Slovenca«, Obleko ao poslale Jera Žitnik iz C< Iju, Jera Rihar iz Ljubljana M»r,ja Zupan iz Le« c, ur^dii lit vi i • Nlov-iuvi • i nuka. OH*ba, katera ijhsIov ini ni iloS^I. na p^ćatu je napia: .per crncem ad liicem«. V imenu nesrečnih po ognja tako občutljivo prizadetih izrnk podpisani vnem milim in preblagim dobrotnikom naj srflnejo i toplejo zahvalo Milo*tljivi Bog povrni tiflo-»^ro v živenju a časnim, po smrti z večnim blaprr-m. ;v enkrat stotero »Rog pluti« viem pre-častnim dobrotnikom > vsikemu posebe, v ta namen ee je in ae bo molilo. V Podgrajah dne 14. Januvarja 1687. St. Jenkt vi h arij. < Javna zahvala. Blagorodna gospa Aneta Dejak soproga veletržca in posestnika, g. Antona Dejak-a mlajši v Trstu, blagovolila je v tukajšni bolnišnici nahajajoči se Apoloniji Vatovac iz Trsta eno ponočno suknjo in eno obučo darovati, za kateri blagi dar se goromenjenej g. Dejak izreka najtoplejša zahvala. Občinko glavarstvo v Materiji 24 januvarja 1887. ObSinaki elavar: Kaitelic. Mhrlpnir *tftr kateri je Jiti ii^n miauuiliu. slovenskoga, nemSkegu in Italijanskega jezika. Želi vstopiti h kakemu trgovcu v pisarno. — Vrč o tem zve »e pri uredniku našega lista. fmmmmtGfmmmm* Nič več kašlja. Nič več kašlja. Prvi balzamlčni prašek gotovo ozdravi prehlajenje, plučni katar in nervozni kašelj ter vsako prsno bolezen. Dobiva so v odličnej lekarni Praxmarer Trst, ai due Mori škatljica po 30 kr. Nič več kašlja. Nič več kašlja. ^assssmmtsssaasm Zahvala. Za mnogo dokazov srčnega sočutja mej boleznijo, potem za obilno udeleiitev pri sprevodu do tihega groba naše ljubljene matere MARIJE ANE ae vsim preblagim deležnikom, bodisi sorod« ikom prijateljem in znancem globoko ginien-ga srca zahvaljujemo, ter jim ohranimo iskreno hvaležnost. V Branici dne 23 januvarja 1887. Čehovinovi. Naznanilo. P. t. gospodarjem, čast duhovlčini, g. učiteljem in vaem prijateljem knintijstva vso- tamo si naznanjati, da je na svetlo prišla nova Lmetijska knjiga z naslovom: Ekonomična krojačnica IVANA BATELLI -- Trst, Barriera vecchia št. 6, I. nastp. je vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizko, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati. Vidika z »lega šivalnih gtrojev, it- vornin za vsako porabo. Skledi««« irdolta blagajn t C, k j* tli tnogfče laztuti » atgurue so proti ognju. Vflik izbor Ni'etllulo mm peirolj*. finih in prostih, za oheslu io za pren-«K»ti. Prodaj« vsakovrstnih priprav xm popravljanje la pripravljali je »Irojev, s prsehno oelaln'co kolača in m«kanika; prejemajo se poprave v«ak<>j;tkih strojev pri FILIPU BATICHU T "t, Via deli' Acqu#dotto 23. Naročbe izvršujejo nemudoma povzetjem. Cene ne noje se konkurence. 16—20 ta nadaljevala« tečaje Ijadakih Sal in gospodarja« a pauk. Po naročilu visokega c. kr ministerutva km«-tljstva spisal E. KRAMER, ravnatelj itlelae knettjake iole v Gorici Knjiga govori na kratko o vseh kmetijskih strokah s posebnim o/.irom na kmetijske razmer« na Kranjskem Primorskem in spodnje Š'ajarskerii, obseza 16 tiskovnih pol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. o. kr. ministerstvo za tisk knjige Zihitno podporo, jej je cena samo R0 kr. dobiva se tudi v tiskarni Dolenc v Trstu in stane z poštarino vred 55; trdo vezana 75 kr. ŽELOOČNE BOLEZNI je moguću ŠRZO in POSVEMA ozdraviti JERDZALEH8KBM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači Da ai človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandeoes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi Čnd»-Ži priporočajo, niao nifldruZega, riff70 Ško.lliivaimes Edini Jerazaleiusk.1 bal-Kana ai je zagotovil vsled svoje priproste »ustave, odločno oživljajoče In Želodčne fivce hitro krepčaliie m >či pravico prednosti nad vs^mi doaedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče praftanje po njemu. Ta balsam bogat na delajočiii snovih kineŠke robar bare. katera korenika je poznana zarad rije n■ bm ucodnega upliva na probavljanje ni Čii5ea|a. je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb vijanja; zalo pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejefionosti. zabasaniu. smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane :iO novcev 19 — 48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v l«kar i Marku ftarasini i G. B. Roti*, na Reki v lekarni al Redenrore. ii. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fraiizoni, v Tominu v lekarni E Pallsca. Podpisani opozoruje slavno občinstvo Zgubljene in oslabljene CiulMt priponi <»č«»k! Vsakdo se popolnoma nzd-tm z genialnim offljenČAvlm »lapoin brez našle iniib notranjih neredov na jro'ov nudin In t* vedno, često k'a t cele v dobi 2 dni, c lo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeSkej dobi k kor tudi polucije, sč prijetnim, nelu'enim, zunanjim zdravenj<»rii. 29—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurice, na t'sofco cahval od po- Eolnoma ozdravelih osob svetujo vsem olnim rubo ogij miVv- gr* -lupa, ki garantira gotov In trajen vspeh Popolna priprav« z dotičnuu pol-iikom in zdravniškimi spričevali for. 5.SO. P/i po8liy.iv ae oob'0 pazi, da se ne upozna kaj zivoj zadržuje in od kol prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol i^ltnjann uaaaj VIL Mar'ahllferstrasse 80. Filijala "tovarne G. Tribaudeau odfikoran totamiČ ir Pariš Besanpon in Bonleaux Corsn 7 / nudslr. na levo, hiša Parente. Bogato skladišče ur kojemu se t kmovaiija ne treba bati Ure iz kovina gl. a, Re-montvirke iz Nikla gld. 3 Remonivirke srebrne gld. Srebrne verižice od * gld. dalje. To skladiSče raipošilja na lahtevanje ure, prosto od poŠt ine od gl. • do gl 1. aooo Filijala G TRlBAUDEvU popravlja vsakovrstne ure po uledećih cenuh in jamči za eno celo leto. Poliranje ur od gl. 1.25 naprej Eno pero • —.75 ■ Eden rubin kamen • —.50 » Navadno steklo • —.10 • lato patent. » —.15 » Zaloga orodja za ura rje 8—20 ni wvopi trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia St. 18 z bot» t< zbi'ko svilenih, volnenih in bombslnll dežnikov. Svilnati od f. 2 5'» naprej, vol n^-ni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr nanrej. — Tudi popravlja p av po oen deŽn-kp in solnčnike. 104 - 45 €lulio Grlmm. Na obroke! (7,)_36) pohiStvo taoecarije, razno striino blago za ob eke. ure vsaki vrste 1VT. Coreni via della Lfiuna Siv. I P. II. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno ' zdravi'o je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudnvita moč Će se le rabijo nekoliko dni, olujšaio in preženejo prav kmalu najt.rdovratniše lelod&nc bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na ietrih in na rrantrt, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-noatih, zoper beli tok, božjast, zop-r seropok ter Čisti pokvarjeno kri Olie ne preganjajo samo imonjenih iioleztii, ampak nas ohva.-ujejo tudi pred vsako boleznijo 12—5 Prodajejo ae v vseh glavnih lekarmcah na evt*tu; za naročbo in po3iljatve pa edino v le-karmoi Criitofoletti v Gorict, v Trgtu v lekarni E. Zanetti i G B. Rnris, G. B. Farabotehi in V Rarastini. Ena steklenica *tane 3U novcev. Varovati se je pokvarjenih vosnetknr, h katerimi zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, daNi nimajo nobene moči in vrednosti. |P riro6no novo darilo. Obvaruje mraza! lepe! gorke! elegantne! v ceno Nenrehodljive mrazu in mokroti so moje v I. dunajski tvornici za gosposke jopice tzdelovane ZIME JOPICE za GOSPODE po nezasl finnej niZKej ceni kotnud samo j gia. 1.80 Mo e zimske jopice za gtspode so naj-goikej^a iti naj/.dravejia obleka ku|ti fb-»nžijo gnn v'24 u rr |i. 10-12 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TF*STU, Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik društvo „Edinost*'. Jzdatetj in odgovorni urednik Viktor Dolonc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu. KMETIJSKO BERILO Ljubljanski Zvon. Gld. 4.60. Gld.2.-30. - Gld. 1.15. Androna Gusion št. 2 v Trstu — priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno, loo-f Priznano nepokvarjene izvrstne ] voščene sveče | izdelujeta • P. & R. SEEMANN! v Ljvik>ljani. c_0 LA FILIALE IN TRIESTE tfflll' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito p«r oommereio td Induilria VERSAMENTI IN CON ! ANTI Banconote: 2*u«/n an«»« Interesa« veri* preavvlso df 4 gl.r« 3 • ■ • » ■ • 8 • 3'u * • » • • • 30 • Per le lettere dl versamento attualment« Iti circolazione, 11 nuovo tasso d' interes«« c o-mim'ierA a decorr«re dalli V corrente. 31 c.ot-rente e 22 Novembre, a sejonda det rispnttivo preavvino Napoleoni: 2Vlo Interen« veri« prtavvlio dl 30 glcrnl 3 • ■ • a • . 3 Reil 3M4 i » • ■ » ■ 6 • Banco Giro: Ban »nate 2V,*/e "opra qualunque somma Napoletnl senza intereul Assegni •opra Vienna, Praga, Peat, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermaniifltadt, Inns-bnick. Oraz. Salisbnrpro, Klagenfurt, Fiume Aprram, franco spes«. Acquisti e Vendite dl Valori. diviae e incasno coupons '/#*/# Antecipazioni ■opra Warranta in contantl, inter- nse da oon-v«nirsi, Mfdiante ap^rtura di «redito a Londra K7o provvipione per 3 nn-ai. orto • »feltlS'!,0/« interesne annuo »ino l'iinp di 1000 per importi superiori da conr Trieate, Ottobr« 1HH 4-