i 0 PROLETAREC JE DELA VSKI LIST ZA MISLEČE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvotno Matico OFFICIAL ORGAN Of J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU &T__NO. 2l«8 Entered m liter, Dec. 6, 1907, at tfcc mt • Act Comtm Ol H*rt*s, UtJV. it Chicago, II., CHICAGO, ILL., June 8, 1949 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6„ LETO—VOL. XUV. TAKiH SUK is stavk je bilo letos ie veliko v tej deželi. Ene predstavljajo pretepe, druge kakšno posebno poudarjeno agitacijo sa unijsko stvar, druge pa policijo v spoprijemih s stavkarji. Angleški taboriti v zagatah vsled kritik med delavstvom Letna konferenca delavske stranke se burno začela. — Stavka proti vladi in vodjem unij. — Prevelika odvisnost od pomoči Zed. držav L. 1945 je delavska stranka v volitvah za poslance v parlament zmagala — kot pravimo po naše —- "na celi črti". Potem je še dolgo zmagovala tudi v dopolnilnih -volitvah, namreč kadar je kak poslanec umrl ali službo pustil. Toda poslednje čase pa so glasovi konservativcev posebno v okrajna in v občinska zastopstva jako narasli. Za konservativce malo upanja Vzlic temu pa nihče v Angliji resno ne misli — saj letos še ne, da bodo v prihodnjih volitvah t dobili konservativci večino. Bržkone so ob njo za zmerom. Kajti Anglija je nehala biti imperialistična sila. Nekoč vladarica valov, je danes le baza Zad. držav za vojne in ekonomske ter diplomatične manevre. To naše davkoplačevalce veliko stane — milijarde — že, prilično milijard dolarjev, toda ako se hoče ameriški kapitalizem vzdržati se je moral zavzeti za ohranitev britanskega cesarstva in tako ga sedaj imamo na svoji grbi. Toda med angleškim ljudstvom jc vzlic ogromni ameriški podpori vendar veliko nejevolje. Nagajanje laboritom Konservatici dobe veliko ploskanja vselej, kadar udrihajo po laboritih bodisi v parlamentu ali pa na shodih. Churchill, Eden, lord Beaverbrook in nešteti drugi toriji se norčujejo iz labori-tov, češ, vaš takozvani socialistični program vam mora otevati ameriški kapitalizem! Laboriti so vsled tega v zadregi — kajti nikakor ne bi mogli zanikati,, da fe Angliji bil in ji je po dveh svetovnih vojnah baš Washington — to je — ameriška vlada in s tem vse ameriško ljudstvo, v največjo pomoč. Nekdanja mogočna Velika Britanija je postala podložrtlca tiste trinajstorice njenih kolonij v Severni Ameriki, ki se je z obo- Ali vam je naročnina roženo silo uprla angleškemu kralju in ustanovila republiko, ki nosi sedaj ponosno ime USA. Laboriti so prevzeli vlado te nekdaj svetovne velesile — državo itjegovega veličanstva, vla^ darja Velike Britanije. Vladarja si ja Anglija la ohra Mnogi v Ameriki (toriji ame-riške sorte) priporočajo, da naj se Anglija prijavi za vstop v unijo Zed. držav s Kanado, z Avstralijo in Novo Zelandijo vred in naj opusti svoj kraljevski luk-sus. ' Churchill na drugi strani pa priporoča, da naj se Zed. države "vrnejo" pod okrilje Velike Britanije. Sala, ki ni šala Mnogi ameriški reporterji to označujejo za norčijo brez pomena, pa ni! Kajti ako je mogel Churchill pridobiti na svoj shod v Fulton, v Mo., predsednika Trumana, in ga potem prepričati, da le on je mož na svojem mestu za oklic protikomunistič-ne doktrine, čemu b! ga ne mogel prav tako prepričati v nujnost direktne anglo-ameriške zveze? Churchill uspel Tudi to mu je uspelo. Kajti hil je Truman, ki je razglasil (Konec na 5. strani.) čemu ne bi iMovstvo imelo It en parlament in f o z vzgojnimi smotri * Vse se tako razvija, da svetovni reakciji uspeva razdvojiti proletariat še ceio bolj kakor pa po prvi svetovni vojni. V ospredju snovanja nove svetovne delavske strokovne internadonale so sedaj Američani. Njihov pogoj je, da mora biti v prvi vrsti proftkomunistična, torej antisocialistiina ob enem in za demokracijo, kakor je tolmačena v leksikonih anglosaškega kapitalizma. • 1 Ne na eni ne na drugi strani se niso naučili, kako pogubno je bilo bratomorno trenje pO prvi svetovni vojni. Ameriška socialistična stranka se je v onih dneh pridruiila naporom takozvane dunajske socialistične unije, ki je delovala za skupno internacionalo socialističnih in komunističnih strank. Tudi Moris Hil-quitt, ki je bil smatran za konservativnega social demokrata, ie bil zanio- Eugene V. Debt jo je propagiral. Toda v Moskvi so navedli pogoje, ki jih niti Debs ni hotel sprejeti, dasi je bil levičar. Tisti, ki so takrat v kominterni odločevali, lo bili pozneje obtoženi izdajstev in skoro vsi od kraja so bili v Moskvi obsojeni v smrt. Po njihovi zaslugi se je pričel v Zed driavah strašen f rakci jski, strankarski boj, ki je ugonobil na političnem polju obe stranki — oziroma vm, ki so se cepile druga od druge ter se oglašale za "edino tveli-čavne". Sedaj se Thomasova ie social-detnokratska stru-ja zbliiujeti, toda rezultat jbo ničev. Kadar je enkrat kaka taktika zavožena, okane zavožena in nobeni pakti je ne izvleče ja iz grape. Komunistična stranka na drugi strani ima sijajno publiciteto — za noben denar si ne bi mogla kupiti boljie - toda v politiki - kaj je mogla dosečiI Poskusila je pomagati v kampanji za Walladm lani z vsemi svojimi močmi — a rezultat, kot je neuradno sama priznala, ni bil zadovoljiv. Sedaj je preganjana bolj in boli — poč znamenje za ***** f*"/*" f>""" oče Winston Churchill. Spočel' jo je ¥ jem govoru v Fultonu, Mo., in predstavil ga je Harry Truman. Po prvi svetovni vojni so se razdelili komunisti in social-demokrati v Nemčiji v dva skrajno sovražna si ekstrema. Hitlerju je bilo to všeč* In kot je obetal, glave obojih so se kotalile po pesku. Sedaj so v Nemčiji napeti duhovi nekam slično razdeljeni. Socialdemokrati, izgleda tako ~ so ie bolj desničarski kakor po prvi svetovni vojni — toda tudi komunisti v rajhu ne govore več o revoluciji temveč predsem o demokraciji, o zedinjenju Nemčije ter kako potrebna bi ji bila pravična mirovna pogodba. Socialistična delavska internacionala je razpadla kmalu po zlomu weimarske republike. Kominterna je bila uradno razpuičena med vojno. Strokovna delavska internacionala se je sesula ie prej. In po vojni? Bilo je nekaj sestankov iz vrst predstavnikov starih socialdemokratskih strank ter angleikih laboritov. Prvi, drugi, tretji, na nobenem ni bilo volje za obnovitev internacionala• Kpjti položaj je danes drugačen— ^ (Konec na 4. strani) ^mmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmt^tmmm^mm^mmmmmmmmmmmtmmmrnm^^^m^m^m^B^mmm^ Ekonomsko stanje te dežele se naglo razvija v poslabšanja Delavski department ugotavlja, da so se cene življenskih potrebščin zvišale letos še v tretjič, namreč v marcu, aprilu in maju. Ne dosti sicer, a vseeno, obetano nižanje cen se ni dogodilo. Sle so sicer nekatere potrebščine navsdol v cenah a druge so se dvignile, tako da ni za konsumente nobenih pridobitev. Čudno pri tem je to — kar je razvidno is statistike delavskega in trgovskega departmenta: Število brezposelnih stalno narašča. Veletrgovine izkazujejo vedno nižje prejemke — znak, da so odjemalci ob prihranka in zaslužek se jim znižuje. Lanskega novembra je stala produkcija na 195 pointih. Januarja letos je padla na 191 pointov — nazadovala je torej za štiri stopnje v dveh mesecih. V aprilu je znašala produkcija v primeri z januarjem 179 pointov — torej je nazadovala za pet točk. Od lanskega novembra do letošnjega aprila je industrtalna produkcija nazadovala več kot osem odstotkov. Nazadovanje se je nadaljevalo tudi v maju ln Še bolj se bo ta mesec ter skozi vse ostalo poletje. Kako bo v jeseni, se ne ve, a obeta se nič dobrega. Industrialna produkcija aadaj je 10 odstotkov nižja kakor je bila lanskega novembra. Ako se pomisli, da delodajalci plače znižujejo, bodisi direktno, ali pa s uvajanjem bolj Izpopolnjenega strojnega priga-njaškega sistema, si lahko predstavimo, kako so se dohodki delovnega ljudstva povsod mižali, ne pa cena. Večinoma, kot smo v sodnikih v asai« KOMENTARJI v bližini svojega doma. In bila je tragična tudi radi tega, ker si Zbira in presoja urednik Češka zadružna prodajalna na zapadni strani Chicaga — nje- _ no poslopje je.na Pulaski (Craw- vfdel same stare ljudi—mamica, ford) Rd. in 27. cesti — je sedaj katerih hčere niti ne vedo, kaj stvar pretklosti. Obstojala je ka- jc zadruga. Kupijo kjer ceneje kih 40 let, ako ne več. Nasproti dobe. In nekdo direktorjev je po-nje na enem oglu je podružnica udarjal — mar naj jim zameri- čikaške javne knjižnice—Toman Library. Prav nasproti preko ceste od te zadruge pa je poslopje bivšega Glasa Svobode, ki ga je izdajal Martin Konda in potem še par drugih oseb za njim. Sedaj je ta bivša Kondova hiša posest SNPJ. V tiskarniškem delu bivše Kondove hiše je del arhiva SNPJ, na vrhu pa domuje s svojo družino Frank Bizjak. Od zadruge čez 27. cesto pa je bil salun. Morda je še. Tja smo šli včasi s Kondom, s Sabcom in drugimi takimi, ki smo mešeta-rili, kako bi dobili v Kondovi tiskarni "cenejše kakor mogoče" —ali pa kot se je včasi pisalo — "prej ko mogoče". Zadnji občni zbor te češke zadruge se je vršil 1. junija. Kakih 50 do 60 oseb je bilo navzočih. Med njimi trije Slovenci; Chas. Pogorelec, Angela Zaitz in pa pisec teh komentarjev. Charles je bil navdušen Član te ustanove že dolgo. Angela Zaitz je pristopila vanjo 1. 1935, ko sva imela svoj dom še v bližini te prodajalne. Pogorelec je kritiziral, grajal, svetoval, naj se zadruge nikar ne razpusti. A ravnatelj Konečny, ki je upravljal to prodajalno menda Že nad 30 let, je dokazoval. da ji ne bo in ne bo mogoče konkurirati "chain štorom" in da gre (zadruga) vsled te tekme v izgubo mesec za mesecem. Bila ja tragična ssja za tiste, ki so v to podjetje dali leta in leta svo- Ia sgor. Drugo silno nevšečno stanje ameriške ekonomije Je, ds hrani s — odstavljanjem delavcev. In to vslic raznim Tramanovim načrtom sa oboroževanje Turčije, Grčije, sedaj tudi zapadne Nemčije ter vseh drugih držav, ki so se priglasile v atlantski pakt. Sedaj je že nad štiri milijone delavcev na brezposelnostni podpori. To poletje se bo trg brezposelnih pomnožil sa kakih tri do štiri sto tisoč s graduiran-ci z visokih šol in univerz. Tekma v lovu sa službe torej postaja čezdalje ostrejša. Druga vladna statistika pravi, da delavec danes producira povprečno več kot pa je pred letom ali dvema. Vzrok, kot rečeno, so boljša tehnična sredstva in pa priganjaštvo. Dokler delavec ve, da ako odpove delo pri enem gospodarju, ne bo iMitiski za zaposlitev pri kom drugem, (Konec na 4. strani) kot pa jih bi lahko dobili po nižjih cenah kje drugje, morda tik mo? Zveza zadrug (namreč kon-zumnih prodajalen) ima v Chicagu za to okrožje tudi prodajalno na debelo. Njen ravnatelj —njegovega imena se ne spominjam (Matt Ogrin v Waukeganu ga dobro pozna) je z mo-notnim glasom govoril, kako da bi morali Čehi svojo prodajalno obvarovati, si dobiti v njo boljšo selekcijo mesnin, nuditi bolj prijateljsko postrežbo itd. Mož, ki je še prilično mlad, zadrugar finskega pokolenja, je ob enem pripovedoval o zadrugah v severni Minnesoti. Ustanovili so jih "Finci, Hrvatje in 'Avstrijci'." Po seji sem ga vprašal, kdaj je še videl "Avstrijce" v severni Minnesoti. Well, Slovenci so njemu Avstrijci, kakor so mu vsi Jugoslovani v severnem Michi-ganu. Nič škode — ampak zadružni veleravnatelj bi moral biti o takih stvareh vendarle boljše poučen. Dasi človek stori lahko veliko neumnosti, baš v zadružništvu bi moral zadružni ravnatelj poznati stvari bolje kot jih on — in posebno se bi še moral naučiti, kdo so ljudje, s katerimi kupčuje. Jacob Mesec je na konferenci krajevne organizacije Prosvetna matice dne 29. maja v Waukeganu govoril o njihovem zadružnem gibanju. Sedaj so vsa zadružne prodajalne v njihovem mestu združene. Vodstvo so kaj- jih aktivnosti in kupovali .v nji pada prevzeli Finci in nekaj slo-potrebščine čestokrat BRA2JZ venskih ljudi — uposlenlh v prejšnji slovenski zadrugi (urad- (Konec na 4. strani) Odbor CIO hoče konec "levičarstvu" potekla Takota itovilka, Proletarca " 2168 . Alte Je številka tik VASCGA imnj« na NASLOVU na PBVI strani nižja, to pomeni, da vam }e naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu In na poštnini! Ko se je pričelo gibanje sa mdustrialni unionizem, je bilo v njemu toliko navdušenja, da je akcija uspela — skoro, kot bi rekli — preko noči. Potem so se začele Intrige. John L. Lewis je zahteval od CIO, da mora slediti njegovi politiki, ali pa bo izstopil. Clan-stvo je glasovalo drugače kakar je on želel, pa je držal besedo in nasledil ga je v predsedništvu unij CIO Philip Murray. Dva prijatelja sta se v tem momentu sprla — Murray in Lewis. Oba sta delala zvesto sa UMW in potem za CIO.,Oba »ta vzela podporo "levičarjev" (na-živali so jih v reakcionarnem tisku sa "komuniste") kolikor največ sta jo mogla. Bila jima je potrebna, ker brez nje ne bi bilo uspeha. Potem je prišel usodni dan, ko je Lewis dejal — Roosevelt mora biti poražen, ali pa on na bo več načeljeval unijam, ki so se odločile sa industrialni unionizem. ,. Lewis — sovražnik levičar-stvs — pa naj bo v kakršnikoli obliki — je s njimi (s levičarji vseh vrst) v podatku CIO kaj dobro izhajal. Zapustil pa je vse kar jc za CIO storil čim je bil FDR izvoljen za predsednika snova proti njegovi volji. Murray je takoj pokazal bolj konservativno lice čim je preV-sel predsedniško službo sa Lew-isom. Ampak levičarje je še vedno potreboval. Bil je s njimi tudi v kampanji, ki se je vršila, da se FDR nominira v četrti termin. Sedaj pa je Philip Murray popolnoma na oni strani. Odločil se je delati nekako tako, kakor države Marshallovega plana in Atlantskega pakta. Tako je potegnil CIO Is mednarodne zvese strokovnih unij in sa sporazumel s eksekutivo AFL ter s vodstvom zveze unij t Angliji, v Ksnadl, na Danskem, Norveškem itd. sa ustanovitev nove Internacionala, kot sme v Proletarcu že večkrat pojasnjevali. To rušenje delavske solidarnosti je za svetovni proletariat silno nezdrava. Kajti na smemo posablti, da je proletariat v sa padni Evropi in v Ameriki še vedno prav tako proletariat kakor je hll. Kapitalizem mu ne bo izboljšal položaja razen v kolikor bo to koristilo profitom privatnih investorjev in ravnateljev. Večina eksekutive CIO id pa ves odbor AFL sta se odločila sedanjo mednarodno strokovno internacionalo razbiti, zato ker so v nji tudi sovjetska ter druge unije Iz držav sovjetskega bloka. V tej nameri se je CIO iz nje umaknil in pomaga Wm. Greenu snovati novo — takozvano proti-komunistično strokovno internacionalo. Toda v CIO ja še veliko "le-vičarstva" in pa tudi še nekaj unij, kl so pod levičarskem vodstvom. Večina eksekutive CIO je sklenila, da sa morajo vsi levičarji Is odborov enlj umakniti, sli pa slediti tečno po njenih navodilih ln po resolucijsh, ki jih Ja sprejela. V teh "kasnih" so najbolj prizadeta unije rudarjev In topilni-čarjev (CIO), člani unije FE (uposleni v tovarnah sa izdelovanje poljedelskih strojev), unija pisarniških delavcev CIO (o kateri' Murray pravi, da je še skozi ves čas navaden polom in nezmožna organizatoričnih nalog), dalje se je lotil tudi unije" delavcev v elektro-tehniČni industriji ter še več drugih takih, ki po Murrayjevem mnenju niso zmožne pridobiti delavcev kakršne stroke že v svoje vrste. To je v CIO povzročilo med njenimi lastnimi unijami veliko jurisdikcijskega boja in še več se ga obeta do konvencije CIO, ki se bo vršila prihodnjega oktobra v Clevelandu. Na nji bo narejen po mnenju Philipa Murrayja ter njegovih pomočnikov poslednji uspešni udarec sa "iztrebljenje levlčar-stva" is vrst ameriškega strokovno organist ranega delavstva. Ampak ako nas sgodovina kaj uči, vemo is nje saj to, da sa želj širokih ljudskih množic po pravičnosti ter boljšem življenju nikdar ne more sa jeziti. Tudi ako kakega delavskega bojevnika ubijaš, že bo drugI prej ali slej na njegovem mestu. • Nekaj o naših stvareh Peter Benedict, El Cajon, Calif., je bil pri nas na obisku in je prvi, ki nam je izročil oglase za v prihodnji Družinski koledar — tri cele strani. In pa $10 listu v podporo. Dober začetek za oglaievalni del koledarja. Čitajte na drugi strani v tej itevilki nekaj opisa o našem novem upravniku Antonu Udoviču. Mnogi ga osebno poznajo. Nekateri po deželi so ga zamenjali z našim prevoznikom in starim agitatorjem Frankom Udovičem. O tem je nekaj omemb tudi na 3. strani pod naslovom " Z upravniške in uredniške mize". Joško Oven je v tej številki obnovil svojo kolono "RAZGOVORI". Je na drugi strani. . Konferenca Prosvetne matice za Wisconsin in severni Illinois, ki se je vršila v nedeljo 29. maja v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu, je bila jako živahna. Udeležba iz milwauškega, waukeganskega in čikaškega okrožja je bila obilna. Dvorana, v kateri smo zborovali, je bila polna. Predsedoval je Mjlan Medvešek, tajniško ter razna druga poročila je podal Louis Zorko (ki je delo tajnika znova prevzel) zapisnik je vodila Angela Zaitz, o stanju naših publikacij for o JSZ ter Prosvetni matici je poročal Frank Zaitz, predstavljen je bil ob tej priliki od predsednika naš novi upravnik Anton Udovič in govoril je o raznih naših stvareh predsednik odbora JSZ ter uprave Proletarca Joško Oven* Poročila navzočih zastopnikov — okrog 50 jih je bilo — so podali sliko kako in kaj se godi v naših naselbinah, v društvih, v klubih in vseh drugih naših ustanovah. r-, Milwaučani in njihovi sosedje iz West Allisa so nam podali sliko naporov, ki jih imajo za zgraditev skupnega shajališča. Eni so se ogreli za izletniški prostor, namreč za farmo — drugi žele, da si najprej oskrbe dvorano, kjer se bodo vršile seje in ljudje pa se v nji shajali ne samo v poljetu temveč tudi pozimi in to v vsakem vremenu. Značilno je, da je Milwaukee-West Allis menda edina velika naselbina v Ameriki, ki nima svojega doma. Vzroki so različni — glavni je ta, da so pred leti imeli druge dvorane na razpolago. Več o tem bo razpravlja no na drugem mestu. Lepo je bilo videti toliko skupino ljudi, ki je delala in še dela, da naše gibanje ne zamre; da se noše publikacije obvaruje in da naše podporne ter druge ustanove ostanejo v naprednih tokih. 19 PHOLKTAJIEC -iuse PROLETAREC LIST IA INXUEtE DELAVSKEGA LJUDSTVA.... IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago. 111. •GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; ta pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo. leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo bttl v našem uradu najpozneje do pon-deJjka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Estsblished 1D06. Editor.......................................Prank Zaitz SUBSCRIPTION KATES: l.iUtod States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. 'Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC ** 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Mho Oven RAZGOVORI Poldrug mesec je že minilo, zemlje za poljedeljstvo in pa vo- )d kar sem jo primahal iz Me-(de. like — čas v resnici beži. Doma me -je čakalo vse tisto delo ka- tero se ti nabere v*ako pomlad i Kar je bilo lepe ravne zemlje u jo je pobral naš Uncle Sam, ""Cemu toliko vpitja radi enega ubitega zamorca?" Irwinton v Georgiji je malo mestece z okrog tisoč prebivalci. Tu je sedež okrajne oblasti (Wilkinson Co.) Okrajni šerif ima tu svojo hišo in ječo. Stanovanje ima spodaj, celice za jetnike pa v j drugem nadstropju. Dne 30. maja je privedel v ta zapor enega črnca, s katerim se je spri v nekem klubu. V spoprijemu je šerifu nekdo vzel ro-j ITALIJA JK VZLIC AMERIŠKI PODPORI V BEDI. Nad milijon dninarjev, namreč onih, ki delaj« volver a je takoj dobil drugega. Ko je črnca zaklenil v celico, je; ua veleposestvili v jusni Italiji, je slo sredi maja aa »svko. Njihove dlusine so obilne in obdelovanje sem- odšel nazaj v tisti lokal, "da si poišče vzeti mu revolver. Ključe odi Ij* »»• f» vrie. je *e vedno po sastaranih metodah, frebivalatvo se viša. pridelki ne. ker je gospodarjem celic je pustil na mizi v svojem stanovanju, ki je bilo nezakienje- v*cn* -t. **'11 oni dwbe ™ b,*»lB{»Jim nl 4 ui * V 4 ui a . . . \ i uii x • Alcida de Gasperi, ki je predsadalk Italijanske vlaie, pa je rešil U problem v svoji nedavni izjavi no. Kmalu sta pnsla v stanovanje dva belca, vzela ključe z mize;fuko|e: *Pridwost £lijanttV je ^^ v d/aiiae'. d Um se je »meril cerkvi, kateri pripada, Kdor ima kos zemlje, ali vrt poleg hiše, me bo lahko razumel. • j Ali kljub temu bi bil lahko kaj napisal. Toda priznuti moram, da me še vedno tare tisi a stara bolezen, o kateri sem se že dostikrat izpovedal «— Lenoba. .Volj ajo tukaj, ali kadar pride čas izvrsenja, se pa naj-rajge odloži ua — jutri. Mogoče porečete, da sem se nalezel te bolezni tam idoli v v Mehiki* kjer je ta bolezen k4roa-naoa" precej v navadi. Mogoče Ali če kožam biti pošten moram priznati, da jo imam že od mladosti. Vseeno, vzelo mi je nekaj tednov predno sem pr očital vso ia so pise in v revije katere so se nakopičile ob mojem odhodu. Nič posebnega kar že nismo prej vedeli, ali kljub term^ zelo res Ves čas ko. sva se z ženo na ii jo ie pe iiK*k«r je pa ostalo pa komu j zadostuje skromnemu, primitivnemu poljedelstvu mehiškega kmeta. yRes je, da se mehiška vlada še posebno, v zadnjih letih, zelo trudi, da bi postavila domače poljedelstvo na trdnejšo modernejšo podlago. W tem je, napravila že pri lične uspehe. Ali to je šele začetek V#č o tem bdm pisal v prihodnjih člankih. <(.,j | 'Naše gibanje. Kot slišim je koledar za letošnjo'leto do malega razprodan. Ta naš koledar je v resnici selo lepa knjiga- Moral bi bili v vsald'■» slovenski hiši v \Ame-riki. Res. da jo bil malapozen, zaikar so bili gotovi vzroki, kateri se v bodočem letu ne bod? ponovili, saj upam da ne.KKole-d^r za leto 1960 bo izšel pred JB^žičem še to leto, tako mi je zagotovil uradnik. ,zadnjih tednih smo imeli j^nekaj zelo uspešnih veselic, še - posebno SAN Sovo priredbo, kjer hajala v Mehiki sva «e ogibaJa ^ kazar* nov slovenski film odklenila celico ter poklicala ravnokar aretiranega črnca, da naj jima sledi. Priča temu prizoru je bil tudi en drug zaprti zamorec, 'ki pa sta ga belca pustila v miru. Naslednji dan so dobili tega iz celice odvedenega črnca nekaj 'milj daleč od mesteca —- ubitega v jarku. Koroner je dognal, da ; je bil črnec ustreljen v glavo in v srce. Začela se je preiskava. Serif je dejal, da ni vedel, da ni tega črnca več v zaporu. Pravi, da ko se je vrnil iz kluba, je ostal v stanovanju. Ako je to res, potem bi zaprta črnca ne dobila ves dan ne hrane ne vode. Ta slučaj je vzbudil v javnosti veliko zanimanja. Prišli so v mestece reporterji vnanjih listov ter zastopniki organizacij za . zaščito črncev ter razni radovedneži, ki so prisostovali koronerjevi -obravnavi. Njegova porota je soglasno zaključila, da je bil črne ustreljen ter da so storilci nji neznani. Zaališali so tudi zamorca, i ki je bil priča ugrabi jen ju in ga vprašali, ako bi bil v stanju spo-i znati dotična belca, ako bi ju privedli preden j. Ves prestrašen je i dejal, da nikakor ne. Bal se je, da bi ga zadala enaka usoda kot! je njegovega plemenskega rojaka, ako bi povedal kar ve. Jasno je, da bi morali tega šerifa* takoj dati pod ključ; uvesti obravnavo in ga obsoditi. Toda belopolt no prebivalstvo v Irwin-tonu se je čudilo, čemu se tujci toliko brigajo za enega črnca! Georgija ima governerja, ki je zagrizen pristaš belopoltne nadvlade. Sovraži vsakega, ki propagira plemensko enakopravnost. Ubiti črhec ima kopo nedoraslih otrok. Njegov oče je pohab-'Ijen in nezmožen za delo. Žena linčanega zamorca si je vila roke in vzklikala, da je bil edini v družini, ki je delal in jo vzdrževal. A šerif pravi, da je bil "malopriden" prepiri j i vec V kongresu je ali pa bo znova predložen zakonski osnutek, ki bi dal preiskave in obravnave proti linčarjem v področje zveznih sodišč. Dosedaj so vsak tak predlog v kongresu preprečili z ob-strukcijo južnajški senatorji. Pravijo, da so lokalne oblasti dovolj zmožne obračunavati z zločinci. In vrh tega bi tak federalni zakon i posegal v suverenost posameznih držav. VVzlic temu je čas, da se linčanj am stori konec. Lokalne oblasti linčarjev skoro nikoli ne izslede in kadar jih, jih porota oprosti. Ubiti črne ni storil nobenega zločina.šerif ga je zaprl, ker se mu, je v prepiru zameril. Vzlic temu belci v Irwintonu vprašujejo, čemu toliko vpitja radi enega zamorca. Črnci na jugu pa so l^red takimi napadi vedno v strahu. Edino zvezni zakon bi jim bil v zaščito pred morilskimi drhalmi in javnost bi>ae morala pobrigati toliko, da bi kongres moralno primorala proti linčarjem sprejeti postavo, ki jim bi povedala, da za pobijanje črncev na sodišču ne bodo oproščeni. • Mnoge države v skrbeli kam z obilico zno fci arugin priaemov Pridelek žita bo v Zed. državah letos po vseh dosedanjih vre-imenskih znamenjah.in prerokbah obilen. To se pravi — PRE-^OBILEN! Farmarji se boje, kaj bo s cenami in v zveznem kongresu je bila sprejeta predloga, da se jim bo jamčene cene doplačalo iz zvezne blagajne, ako cene aa rednem trgu pe bodo tolikšne, da se jim bi obdelovanje izplačalo. Skladišča žita vseh vrst so v Zed. državah že sedaj prenatrpa-na. Enako skladišča bombaža, pa krompirja itd. ' Veliko teh pridelkov sicer izvažamo v druge dežele — toda zgolj zastonj — niti na upanje ne. V takem gospodarstvu pa ne moreš eksistirati, zato ker je vsa naša ekonomija zgrajena na temelju dobičkarstva. Ako se mi delo ne izplačuje po vrednosti, Jtgkrino pričakujem, pa preneham. Oziroma moram bankrotirati Da pa se to ne zgodi, dobe farmarji kot že omenjeno povračilo in ob enem pa naročilo od vlade naprej, da naj obdelajo le toliko in toliko svojega polja za to ali ono stvar, kajti vlada jim bo plačala nadomestno vsoto ssmo za toliko in toliko akrov pridelka. ,1 Toda problem med cenami na trgu in med vrednostjo pridelkov ni samo v eni deželi temveč širom sveta. V Guelphu, Ontario, Kanada, so se v maju zbrali zastopniki triindvajsetih agrikulturnih držav, da razpravljajo in sklepajo, ' Hajco držati cene na taki višini, da bi se poljedelcem delo izplačalo namesto da jih bi zaloge pridelkov gnale v polom in njihove * kmetije na boben. Zed. države svoje farmarje podpirajo s subvencijami že od %kar je prišel. FDR prvič na predsedniški stolec in deloma že prej. ^Sedanje stanje v trgovini s poljedeskimi produkti je po svetu jako nezdravo. Zed- države si, pomagajo s tem« ds veliko žita in mesnin ter rsznih drugih poljskih pridelkov pošiljajo v pomoč državam, ki so vključene v Marshallov plan. Ako bi tega ne bilo, bi imeli brezposelnih par milijonov več kakor jih že imamo in češ, da je po ovinkih priporočil porodno kontrolo. HicArthar je enakega mnenja glede naraščanja prebivalstva na Japonskem in Kitajska ima prav tak problem, ftlveša je sicer dosti po svetu, toda ga moras' plačaU. In če nimaš "valute" — pa umri od glada! Reaverc,, kakršne so po širnem svetu, ao posledica teh najignšratnejših ljudskih množic. Sposobne so garali aa blagoataaje trotov, a da bi sebi pomagale, to bl bilo grešno in tako udano trpe. Anton Udovič prevzel Y.3u'BOU$l ROD upravniske posle Mladi Clarence Zaitz je bil zanj ni bodočnosti, je po devetmesečni stavki odšel v Chicago. Tu se ie pol leta pozneje oženil uposlen v našem uradu ^ ki je doma iz je ie zelo star V jantuarju, okameneli smoli terciarnih iglavcev, se je odlično ohranilo življenje, ki je klilo na našem planetu pred 40 v, PrledvIlem £ .deU[ pn Strelaca, Šmarjfta. Chicago Daily News, dalje ob ve- ImaU| encga gina k| ^ v čerih pri neki reviji, a medtem dranwko Mo V svojih mlajših se je vedno pripravljal, da se jeikih ktih j« W1 *in — ime mu vrne k starsem v Oregon. Pravi, ]c ^^ _ „lo v da bo tam ostal le začasno, nato ^ mUdinsk|h krožkih in v ne- tP(inllt. .1KftV(1(Jfl v si ko iskal kako primerno delo ka|eri|| d ^ proSvetnih in trenutke «J^ga življenja. V "Injem je mogoče opaziti, kako se Ta»et kot še omenjeno, Je blagajnik društva Slavija,«}*. I. v Kaliforniji. V Chicagu—pravi — mu ne prija. t Razposlal Je pri nas vse lavede koledarja in precej drugih knjig, ased njimi knjigo Prosvetne matice, ki io ie spisal Etbin Kri-PH knjigovodskih poslih in več milijoni leti, to je iz dob, ko so se Višji sesalci pričeli razvijati iz pražužkojedov. , V jantarju so našli še zadnje je borila muha, da bi ušla lepljivi smoli, ali pa pajka s prav- časopisja in radia v kolikor je bilo mogoče. Ali kakor se ne moreš iznebiti ne davka in ne «mrti —■ isto tako se nisva mogla iznebiti tistih kričavih napisov mehiškega meščanskega časopisja, katero dnevno ponavlja tisto besedo 44La Guerra" (vojna), kot da je že tukaj na pragu. Je v resnici nekaj morbidne-ga, še posebno če si v neki tuji deželi — tisto ponavljanje besede katera pomeni vse strahote novega .konflikta kot da že ni bilo dpvolj prelite krvi. Ne-' kaj mrzlega začutiš v želodcu, katero te strese kakor mrzlica ko zapaziš tiste ledene, mrzle, črne črke katere kriče v tebe .. J Jaz ne vem. Doma, ali sem že navajen ali pa ni pomen isti. Kričavost našega bu rž važnega časopisja ne napravi istega vtisa. Resnica je, da je dovolj ljudi tukaj pri nas in doli v ostalih SNPJ, bil ie eden Izmed ustano-*^ mrfvJ|0 * W1*0 viteljev pevskeč* E£ Fr.nc, i »> «opet metulja. Icfc Prešeren, kateremu sedaj pred- o se je okušal z zadnjim naporom oprostiti. Pred nekaj leti so našli v jan- muN*"1 seduje še več let in član je tudi 'V "r~ J " ■J " roko Anne Be- t____1,______u___u__in tarJ" tudi bolho. Zoolog A. mu je šla zelo na ros« /snnc or- Jugos|ovanskega hranilnega »Iger. Clarence j? odpotoval iz Dampf ji je dal ime Palaeopsyl- Chi«,, v sow,, 2i. m.j., , z:?:™ Z":^:™»^ * Želimo mu v njegovih ambi- ^ cijah čimveč uspeha .Upravniske posle je sa njim sprejel s odobritvijo članov našega odbora Anton Udovič. On je znan društvenik. Je blagajnik društva Slavija št. 1 SNPJ in predsednik pevskega zbora Sedaj je član tudi kluba št. 1 JSZ. Ako ga vprašaš, kaj je njegovo prepričanje, ti odgovori: 44Moja vera je v delavstvo, V narod in v njegove pravice Na naše zastoppike ter druge prijatelje Proletarca apeliramo, "France Prešeren že več let. Pi- da 8 Antonom Udovičem sode-sal je zanj je razne kratke igre ||lJejo k#t „ , mmd v in vloge. Nas arhiv Prosvetne urJ|du ^^ matice mu je ze precej znan ,„ Cr||ne c I(hU .e vse dni v bo torej v stanju sodelovati po-| tednu pri nas ^ delal na progte sebno z dramslumi odseki, s pev-, dneve Ur ob v^er|h In skimi zbori Jn sploh z zastopni- |a ^ Anne ^^^ ki, keir bft lahko na pisma slaven- trebnCf kot je doslej. sko odgovarjal. V tem oziru bo nadomeščena ena važna vrzel, ker urednik sam dela ni mogel vršiti tako, da bi utegnil tudi na pisma odgovarjati. Prejšnji u-pravnik jc korespondiral angleško, a ob enem se je učil slovenščine. Anton Udovič, kot že omenjeno, je aktiven v naših stvareh od kar je v Ameriki. On je veteran iz prve svetovne vojne. O tem bo lahko več pisal sam. Doma je iz vasi Tel-če, fara Skocjan pri Novem mestu. Star je 50 let. Preživljati se je moral sam že iz svojih otroških let sem. V Ameriko je prišel v marcu 1921 v Franklin, Kansas. Po nekaj mesecih dela v premogovniku se je udeležil velike rudarske stavke, ki je bila znana po deželi pod imenom "Alex llouatt strike**. Ko je Tone uvidel, kako se po- 21, marca 1839. lota se je rodil v vasi Karevi pri Pskovu ruski skladatelj Modest P. Mu-sogorski. Njegove skladbe nimajo le velikega vpliva in pomena za razvoj domače ruske, temveč tudi za razvoj glasbe vsega sveta. Glasba Musorgskega je eruptiv-pa in dinamična, je izraz njegove osebnosti,'je široka in krepka, obenem pa mehka in topla. J^ahko rečemo, da je pri njegovih skladbah besedilo dobesedno prelito v zvoke.' Pomen, ki ga ima Musorgski za rusko glasbo je predvsem ta, da je v svojih delih dosegel narodni izraz v ruski umetni glasbi v nasprotju z zapadno smerjo. 1,47 mm. Glavica je sorazmero-ma majhna in brez oči. Rod te bolhe živi še danes in sicer v štirih različnih vrstah, od katerih žive tri na krtu. Ker lahko iz telesne zgradbe sklepamo o načinu življenja, je prav verjetno, da je tudi okamenela bolha pred tolikimi milijoni leti zajedala tedanje sesalce — pražuž-kojede; in ker je slepa, je bržčas živela na gostiteljih, ki so živeli pod zemljo, na prednikih našega krta. Ta dragocena majhna najde-nina tudi kaže, da je boljši rod že želo star in da so bile bolhe v terciaru, novem veku zemeljske zgodovine, prav tako nadležen mrčes, kot so še danes. Gotovo je tudi, da bolhe niso živel? samo v deželi jantarja — v baltskih pokrajinah, temveč povsod, kjer jim je njihovo življenje omogočalo podnebie — in so našle za njih prikladne žrtve. ^Pjla naši zemlji**'. Zelo uspešna je bila tudi konferenca Prosvetne matice v Waukeganu, .111., kjer se je veliko razpravljalo o našem gibanju ter listu. . Proletarec :Na zadnji seji kluba št. 1, J$Z, kateri je sledila seja ekse-Jtutive, smo razpravljali še po-sebno o našem listu. Urednik Zaitz je pojasnil položaj lista kateri radi strahovite draginje v tiskarni ni ravno najboljše. Sklenilo se je, da moramo takoj i na delo za ohranitev Proletarca ter da moramo na vsaki način preprečiti, da ne zaidemo predaleč v dolg. Sodrugi! Mogoče porečete: dovolj je tega beračenja. Ali pomislite, da je buržvazno časopisje kljub ogromnem prispevkom trgovskega oglašanja podvojila naročnino, dočim naš Pro-Ietarec, kateri živi samo od svo- Amerikah kateri komaj čakajojif naročnine brez trgov- da pride dO tretje svetovne voj-1^ ^f* na ^^ iarmarjen bi se godild ne dosti bolje kakor v "zadnji" krizi, ako se je še spominjate. . > > • , Letos bo nedvomo v skladiščih za nove pridelke zelo manjkalo prostora, nakar zvezna vlada — oziroma njen agrikulturni department svari. Na konferenci v Guelphu so pred vsem razmotrivali, kako uroditi mednarodni trg vzajemno, da ne bi npr. Zed. države izpodrinile Kanado, Argentino ali kake druge države ki ima pridelkov v izobilju, iz te ali one dežele z znižanjem cen ali s kakimi drugimi takimi koncesijami, ki bi ostalim tekmecem konkurenco povsem onemogočile. Značilno je — namreč za civilizacijo v sedanjem svetu — da na milijone in milijone ljudi strada — milijone farmarjev pa ne more dobiti poštenih cen za svoje produkte. Argentina ne ve kam s svojim mesom. Na kredit ne more dati vsega — to n? bi šlo, ker država kakor posamezniki potrebujejo dohodkov. KAKO ČISTIMO Pečatne madeže odstranimo z blaga, če jih tako do|go namakamo s špiritom, da se trda skorja odloči. Nato blago ope-remo. Prav tsko odstranjujemo pečatne madeže z lesa, samo da ne. to ni samo ugibanje ampak sveta resnica. Sploh je skoro nemogoče misliti drugače ko opazuješ kako korakamo bližje tistemu usodnemu dnevu — danes Atlantski pakt jutri kaj drugega. Edino ljudska volja je dovolj močna, da ustavi te ljudi. In ljudstva Evrope in navadni človek tukaj v Zedinjenih državah niso navdušeni za pono\ .10 klanje. Mogoče bo katerega ranim&lo kakšne so razmere v Mehiki? Lahko odgovorim. v Z i rilAVMSkl IN UREDNIŠKE MIZE Torej imamo naročnike tudi v nekdanji francoski Louisiani. — Naročnino je obnovil Mike Kramer, New Britain, Conn. Ti podatki so navedeni, kar smo jih prejeli pisem do prošle sobote. Ostali bodo nadaljevani v prihodnji številki. Prečitajte v tej številki poročilo na drugi strani o Antonu Udoviču, ki sedaj dela kadar le utegne v našem upravništvu. In na angleški strani pa poročilo našega prejšnjega začasnega upravnika Clarencp Zaitza o njegovi poti na svoj dom v Ore-gonu ter o občutni brezposelnosti, ki se tam po;:na menda še bolj kakor (SS na vzhodu. Sploh se običajno vsaka ekonorrpka kriza razplamti na zapadu prej kot pa na vzhodu. A posledice so enake za vse Zed. države. Upamo, da se bo Clarence še oglasil. . Jože Menton, Detroit, nam sporoča, naj mu list začasno u-stavimo. On je naš pionir. Bil je povabljen v stari kraj, da bi pomagal novi državi v njenih načrtih za industrializacijo. Pravi, da predno odpotuje, se bo oglasil tudi pri nas. Želimo mu srečno pot in veliko uspeha. Letalski promet v Berlin V zapadni del Berlina, ki je V anglo-ameriški-francoski coni, so nsvozili povprečno vsak dan 8,010 ton materljeia Ker Sovjetska okupecijsks ob-lsst ni dovolils dovoza po železnici, so morsli smsriŠki in angleški letalci dovažati tudi premog, krompir, pohištvo, krmo ta konje itd. vse v aeroplanih Stroški te "vojne" za Berlin so bili visoki in nosi jih večinoms ameriška vlada. Prispevajte v sklfd ss aitev Proletarca! 4' Ahtod Zornik, Herminie, Pa., sklati. Citaje o tem in o drugem je poslal 15 celoletnih obnovit-, njegov dopis v tej številki, venih naročnin in eno polletno. Ob enem je poslal za te naročnine zneske prispevateljev v tiskovni sklad in za nadaljne izvode Družinskega koledarja v skupni vsoti $189.43. Anton Udovič, ki je prevzel upravniške posle, je pisal glede neke zadeve Antona Zorniku, in ta ga v pismu, v katerem je poslal omenjeno vsoto, vprašuje. da-li je on tisti Udovič, ki prevaža v Chicagu premog in pa "Prosveto" na pošto? 2eli mu pri upravništvu uspeh in se nadeja, da bo v bodoče korespon-diranje med upravništvom in zastopniki točne j še. (Toni Zornik, to je povsem drug Udovič kot pa oni. ki ga ti imaš v mislih. Prevoznik Udovič nam je pomagal pri razprodaji koledarja in prevažanju, ta drugi pa je predstavljen na drugem mestu v tej številki.* Gornje sta omenjena Idva Antona. Tu je tretji — Anton SHular iz Kansasa. Poslal je obnovitev naročnine in pa prispevek v tiskovni sklad od Matth Medveda. Obnovil jo je za celo leto. To so od Antona Shularja vzpodbudna pisma. Toda kaj pa je .z nadaljevanjem njegovih priljubljenih dopisov? Kam neki je zakopal svoj humor? Se en Anton se je oglasil v minulem tednu — poleg omenjenih — in sicer naš "večni popotnik Anton Jankovich. NaroČil je . nadaljnjih 10 izvodov Družinskega koledarja in obeta kritiko glede zamud ali kar bo ie. Joseph F. Dum iz Clevelanda pravi, ds je Družinski koledar, kolikor izvodov je bilo v njegovem področju, ves razprodan in da tudi na splošno je šel v Clevelandu dobro izpod rok. 09 * . % Jehn Turk iz^ikaškega north suje je prodal vse koledarje razen enega. Pa je preostalega vzel na priredbo društev Prosvetne matice v nedeljo 29. maja Angela Zaitz je izročila vsoto, $19.50 za naročnine, ki so jih ponovili v Waukeganu po konferenci Prosvetne matice Louis Kužnik, Jack Meaec in Frank Belic (istotako v Waukeganu) pa je nov naročnik. Dva sta ob tej priliki naročila koledar in v tiskovni sklad pa je Angela prejela $7.50 ih vsoto izročila upravništvu. Imena prispevateljev bodo v prihod jem izkazu. Omenili smo že trud, ki ga je izvršil dne 29. maja Louis Bar borich v Waukeganu. Ob enem je izročil Louis ob tej priliki pet naročnin na list in $1 listu v podporo. Prispeval ga je John Jenko. * * Martin Judnich je v Waukeganu istega dne izročil dve naročnini in pa $5 v tiakovni sklad, ki jih je prispeval Mike Millar. Justin Saitz, Clarendon Hills, oziroma Hinsdsle, je obnovil naročnino in dal $2 v tiskovni sklad. Anton Zornik je poslal 1. junija še šest celoletnih obnovitvenih naročnin. Obiskali so naš urad John Jane iz Fontane, Calif., bivši De-troitčan, ki je prišel v Milwaukee po nevesto ter se z njo vrnil nazaj v Kalifornijo. Znjima sta bila tu Ursula Bolskar iz West Allisa, Joseph in Jennie Oblak iz Milwaukeeja, Louis Stefanich iz Johnstowna, Pa., prej pa se je oglasila pri nas Josephine Za-krajšek iz Clevelanda in Christine Pugel, Mary Musich, Anna Puncer in Mary Wasil, ter Ana Markel iz Milwaukeeja, oziroma iz West Allisa. Prvič se je dogodilo, da smo dobili kar tri cele strani oglasov za v prihod j i letnik koledarja ie v maju. Dal jih je Peter Benedict, iz E1 Cajon, Calif., naš bivši detroitčan, kansasčan itd. Ako bomo tako nadaljevali, bo pri- JOSEPH F. DURN POROČA CLEVELAND, O. ~ Naročene izvode Ameriškega d nižinskega koledarja smo vae razprodali. Bal sem se sicer, da ga bo zaradi njegove zapoznelosti težko raz-pečati, pa ni bilo tako. Nekoliko več je bilo treba nekaterim odjemalcem te knjige pihati na dušo, pa je šlo! Celo predsednik našega društva it. 53 SNPJ F. Barbič ga letos ni odklonil, a minulih par let ni hotel nič sliiati o njemu, saj od mene ne. Priznanje zk uslugo —tako je prišel en izvod več med ljudi. Tukajšnji podružnici Sansa št. 48 in pa 39 sta bili nedavno zaposleni s pripravami za predvajanje prvega slovenskega u-metniškega zvočnega filma, "Na svoji zemlji". Podružnica št 48 ga je sicer predvajala dvakrat— namreč 17. ter 21. maja v tu-kajšnem kino gledališču Abby. Nekateri so naa kritizirali radi tega — češ, da smo dsli "judu" zaslužek itd. Pomislili ps niso, kolikšno boljšo udobnost smo s tem dsli posetnikom, ksj ti končno tudi morslni uspeh nekaj šteje. V SDD na Waterloo Rd. bi preko 1300 ljudi nikakor ne mogli zadovoljiti s tako filmsko predstavo — film bi morali predvajati najmanj trikrat za tolikšno avdijenco. Za toliko predstav pa ni bilo čaia. Lastnik teatra je nam šel jako na roke in nam dal dobre pogoje. Ako pomislimo tudi na stroške, ki jih bi imeli z najemanjem projektora ter unijske-ga osebja pri tem delu v svoji lastni dvorani, je bilo udobnejše v gledališču in ljudje so sliko videli tako kakor se je vidi v za to narejenih prostorih. Lastnik gledaliiča, kjer smo film predvajali, je indijanskega pokolenja. Je fin fant in dejal je, da če bomo še kdaj imeli kaj sličnega za vprizoritev, je nam radevolje na uslugo. Ta film je on pohvalil, da je tehnično dober v vseh ozilrih. • Našim naselbinam širom dežele priporočam, naj se posluži-jo te slike, če le mogoče v kakem gledališču, ker je narejeno za ta- • ke vprizoritve. Mi smo napravili z njim uspeh moralno in finančno. S tem smo skončali naše priredbe v dvoranah, sedaj pa se bomo zabavali, ali pa kaj pomagali na deželi. Za naš Cleveland bo menda najbolj privlačna "farma" tukajšnje federacije SNPJ. Rečeno mi je bilo,, da so jednotina društva ter razne druge skupine "zaarale" že vse nedelje za svoje izlete skozi do srede septembra. In ob enem tudi vsako soboto, ter tudi precej drugih datumov med tednom. Tako bo imelo na tej naši izletniški farmi svoj piknik tudi društVo št. 53 SNPJ, namreč tretjo nedeljo v avgustu. Podružnica Sansa št. 48 bo imela na tej farmi piknik v soboto 30, julija. Vabljeni vsi, da pridete, ker bo "na večernem sporedu" dobra godba in postrežba. S, Anton Jankovich se je nekoliko pridušal zaradi zakasnitve koledarja. A ker ga poznamo, morda ni tako hud kakor se dela. Izvršil je vzlic vsemu ogromno delo in razpečal nad 400 izvodov, kot mi je sam pojasnil. Ako izgubimo iz aktivnosti Jan-' koviča, ne ba na škodi samo Proletarec ter naš Koledar, temveč tudi vse razne naše druge aktivnosti, kajti on je agitator tudi v raznih drugih naših akcijah, npr. za SNPJ, dela na priredbah, prodaja vstopnice, nabira oglase itd. Je vedno na cesti in v množici, kakor mravlja. Skoda, da ga je njegova zadnja bolezen precej omagala in je vzelo veliko napora, da je znova na svojih poslih. Upamo, da jih bo še dolgo vršil. J. F. Durn. Ji Banket drui. "Nada' If. 102 SNPJ k njeni itiridesetletnici CHICAGO, IU —Žensko društvo Nada it. 102 SNPJ naznanja, da se bo vršil slavnostni banket k njeni 40-letnici meseca avgusta v Leo Gračnerjevih (prej Ber-gerjevih) prostorih. Članice so sklenile, da ga pri-rede ob priliki seje gl. odbora SNPJ, ki se običajno vrši drugi teden v avgustu. V tem slučaju se nai banket vrši v četrtek 11. avgusta. Lani smo imele le veliko plesno zabavo na Silvestrov večer, praznovanje 40-l^nice društva pa smo odložile na letos. Vabimo članstvo SNPJ ter druge prijatelje društva Nade, da posetijo ta naš slavnostni banket v čimvečjem številu. Več o # pripravah zanj pozneje. Angela Zaitz, predsednica Chicagu je bila 1. maja % oki Zaino vfiasto V Chicagu 9,499 salu nov, ali okrog 500 manj kot v začetku leta. Zapreti so morali vrata vsi ki niso do ocenjenega datuma obnovili licence Waukegan, da ga odda svojemu ^"J*letnik z °8lasi na .▼____. . . M.-.1 4 tA U IIAA j, /vknlft bratu, is Kenoshe, ako pride na predstavo filma "Na svoji zemlji". Prišel je. Tako je srečno razpečal vse naročene izvode. Louls Barborich, Milwaukee, je na konferenci Prosvetne matice v Waukeganu zbral $21.68. Nfed govorom Joška Ovna je dejal: "Kaj pa, če bi se jaz lotil svojega starega posla?" In to je storil. Jacob Ločniikar, Dearborn, Mich., je bil s svojim bratom Vinkom, ki dela v upravništvu Proevete, na obisku v Waukeganu ob priliki konference krajevne organizacije Prosvetne matice ln ob predvajanju filma "Na svoji zemlji". Obnovil je naročnino ter prispeval $2 v tiskovni sklad. polnjen in to v večji obliki kskor v letošnjem Jetniku. Za tega je nam manjkalo moči v uradu in tako se je moralo opustiti veliko važnega dela. Nabiralci oglasov v Koledar bodo kmalu dobili potrebne listine, tako, da bodo imeli dovolj časa do konca oktobra izvršiti svoje delo. John Krsiinik, Kemmerer, Wyo., je obnovil naročnine* zase in za J. Starovašnika, Frontier, Wyo. V tiskovni »klad sta prispevala $1.50, skupna vsota $7.50. Tajnik društva it. 434 SNPJ, Martin Krušič, Arma, Kans., je poslal polletno članarino društva Prosvetni matici v znesku $6, Prej smo omenili nekaj obiskovalcev. Naj še dodamo, da sta John Krebel, Cleveland,je po- se oglasila pri nas Joseph in Iva- slal $35 za naročnine ns list, zs ogUs Frsnks Hribarja v Koledarju in prispevke listu v podporo: Feliks Strumbel $3, John Grilc $1 in Frank Ipavc $1. Joseph Korsic, Detroit, je poslal vsoto $170.50 zs prodane izvode koledarja, za dve celo-letni naročnini tn $1 v tiskovni na Skrobut iz Girarda, O. Skro-but je plačal naročnino za Matha Kambiča. Peter Swolsak, Chicago, je obnovil naročnino ter prispeval $2 v tiskovni sklad. Anton Rich-tar, Fontana, Calif., je storil isto. Poslala sta vsak po $5, enako tudi Valentin Savec, Marion, La. KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST 'PROLETARCA"? a t a Pridobivajme ma NOVIH aarečalkov Obaavljajmo aaretelae TOČNO čim potege Afltl-ajmo med dragimi narešalkl, da rtere Iste < * «* - $6 . v ' , iv t. ,v ' v * * * - Prispevajmo v PROLETARČEV tiskovni sklad In prlperočajmo te tadl dragim Offlaiajte e PROLETARCU priredbe društev In tfrare stvari Naročajte slovenske In amgleiko knjigo Is PROLETAMRVR kajlgaifce Poskrbite, da tf aareše AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vai tisti, ki teta is niso storili Naročite KOLEDAR tadl svojeem e store« kraja In enake PROLETARCA. Vsakdo nai stori za nai IJst kolikor moro, pa bomo vso toiavo zmagovali! rmn rTA«EC IMS KOMENTARJI (Konec s 1. strani) i pole v svoje področje. Namreč no le ni označevala za slovensko) | vlada A predno se to zgodi, je je bilo v službah potisnjenih bolj treba izvoliti v zakonodaje lju- v zadnje klopi. Novi ravnatelji pravijo, da je bilo to potrebno. A prizadeti in njihovi somlšljen-4 ki pa se pritožujejo, da čim Slo-' venec komu ponudi prst v sodelovanje, že ti^tujec pograbi vso roko. Ali nekaj takega. Velenakupni ravnatelj, ki vodi Centralni zadružni urad v Chicagu — se mi zdi, zgodovino zadružništva v severni Minnesoti, kjer je bil rojen, malo pozna. Toda pozna pa hibe prodajalcev in drugih delavcev v posameznih zadružnih prodajalnah. Kdo pa jih ne! Ko je kar tako na mono-t6n način apeliral na Čehe, da naj si zadrugo ohranijo, se mi je zdelo, da je baš to vzrok, čemu so izrhed vseh vrst zadrug v Ameriki baš grocerijske zadružne prodajalne in zadružne mes-rriee najmanj uspešne. Pričele so se pred kakimi petimi ali šestimi desetletji v navdušenju nekdanjega Socialdemokratskega duha — toda ustanovitelji so bili o trgovskem poslovanju tako nepoučeni, da so morali propasti. Dajali So Mago prepoceni in na ui**rije, kupoval rpa so ga od na-tffcanfh agentov predrago. Ali se kdo izmed Slovencev spominja, 'koliko zadružnih prodajalen so naš? rojaki že imeli v slovenskih na*eIMn*h? In čemu so propadle? In koliko jih je še ostalo? Pisec te kolohe Je imel že precej podatkov o tem v Družinskem koledarju, v Proletarcu in v Majskem glasu. Morda bo do- di, ki bodo pri volji storiti konec monopolom ter jih izročili državi, ali pa novim zadrugam, da jih bodo one obratovale vsemu ljudstvu v korist. POROČILO IN PRIPOROČILO DETROIT, Mich. — Zaeno s tem dopisom pošiljam ček za $170.50 za 150 razpečanih izvodov Družinskega koledarja, za dve celoletni naročnini in $1 v tiskovni sklad. Naloga je bila težka. Zavzel sem se da jih razprodam in' u-spel sem. Zahvalim se vsem, ki ste koledar kupili in enako o-glaševalcem v njemu. Prosim tudi Ženski odsek SND in pa društvo Young Americans, ter rojaka Joe Kotarja, da oproste pomote v oglasih, ki so se dogodile ne po moji krivdi. Niso bile namenoma storjene in upam, da se v bodoče več ne zgode. Precej odjemalcev koledarja me je vprašalo, ako ga prodajam že, za leto 1950. Povedal sem jim, da to ni le koledar temveč knjiga, ki je enako dobra ob začetku kakor ob koncu leta. Sploh da je dobra kadarkoli ima človek čas, da jo prečita. Moje priporočilo je, da se ime tega koledarja spremeni v "DRUŽINSKA KNJIGA AMERIŠKIH SLOVENCEV". »_• __... . . ^ S to spremembo bi bilo delo ^lltilf^K ° razpečevalcem jako olaji.no. In £ re,* PrfhČn0 tudi uspeh bi bil boljši. raziskovanja in časa. -Koliko slovenskih zadrug še uspeva v Zed. "državah? Ene pro8perirajo, a jih upravljajo novi ljudje, ki se ne oglašajo v naši javnosti. V nekatere so prišli na vodstvo tu rojeni katoliško orientirani možje in žene, ki vodijo svoj biznis s svojega stališča. Zadružne ideologije v Ameriki ni — razen med farmarji, ki pa vodijo sVoje zadruge s povsem biznlškega vidika. Imajo skupne žitnice, gasotinaike postaje in zaloga 6lja, sirarne, mlekarne itd., toda med sAbo se ne hazlVajo ne za "sodruge", kakor so se na zadnji seji zadnje češke konzumne zadruge v Chicagu, ne Za "tovariše", ne za brate ampak za tovariše "delničarje". "Chain Stares" so smrtna pret-1 nja vsaki kotizumni zadrugi. Tik češke Zadružne prodajalne v Čhteagu, kak blok stran, je bila letos odprta taka "verižna prodajalna", modema, s sposobnim osebjem, nizko plačtnim, pod sposobnim ravnateljstvom — ih ljudje — tudi ako so za zadruge, ' gredo *ajše tja kjer Je čeneje. "Ne da se pomagati! 'Zadruge v Zed drŽavah bbtno imeli v pravem pomenu lete kadar ljudstvo samo prevzame sedanje mono- Seveda, najboljše je, ako izide saj do 1. januarja. Že radi tega, ker imajo ljudje po zimi več časa čitati kakor pa na pomlad in v poletju. Čital sem tudi vsakovrstna priporočila, kako ohraniti Proletarca v. teh kritičnih čaaih. Vsak, ki se zanima za napredek delavstva've, da se je Vse podražilo. Tiskovni papir je dvakrat, trikrat dražji kakor pa je bil pred vojno in tudi tiskarjem ao Se plače podvojile. Naročnina pa je ostala pri starem. Noben delavski list ne more izhajati samo od naročnine. Proletarcu smo morali 'dajati od vsega začetka inžekcije v obliki $$$. Prav gotovo bomo morali to tudi v^bodoče, in cfelo v večji meri kakor doslej. Vrste naših priseljencev se krčijo — posebno onih, ki so razredno zavedni Tako se z njimi vred redči tudi seznam naročnikov. * Možno je tudi, da nekateri prisluhnejo propagandi "demo* kritičnih socialistov", ki Je u-smer jena proti "Proletarcu", češ, da ta list rt i več ne delavski in ne demokratičen. Veliko naročnikov se Je tudi postaralo in utfudilo ter smatrajo, da je za-ttje vse minulo. Premalo je tudi energičnih agitatorjev, da bi I PfelZtiRI IZ STAVK v Kanadi. Množica, napisi, demonstra rije, nato nekaj ranjenih In pa raabita avta. list razširjali in tako gre vsaka stvar k svojemu koncu. Toda za pogreb je še dosti časa. Ako bi priporočal zvišanje naročnine na 4 ali 5 dolarjev, bi prav gotovo izgubili nekaj naročnikov. Ako bi Proletarca začeli izdajati enkrat na vsaka dva tedna, nam bi nasprotniki rekli, da izgubljamo tla pod nogami. Reakcija bi vriskala veselja. Zase mislim, da je bolje ohraniti nekaj kot nič. čemu bi se sramovali! Vsi vemo, da se naše vrste redčijo vsled umiranja in staranja, mlade moči pa ao izključene radi emigraciJAe li* mltacije progresivno mislečih ljudi iz staro domovine. Priporočam, da se vzame v poštev zvišanje naročnine ali pa zmanjšanje lista, tako, da bo Proletarec živel in prihajal med nas dokler se ne poslovimo iz te "solzne doline". — Joseph Korsic. 1 UlfHlSkl »R«n\SKI KMCDAR tumuimw Vsebuj« ŠTIRINAJST povesti in drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PIT. NAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik in rpa koledarske ter razne druge podatke, v cena samo $1.50 Naročila naslovit* PROLETAREC 2301 So. Lawndak Avt Chicago 23, HI. URADA "BIG" tONYJA OAKLAND, Calif. — Spet se oglašam s kratkim dopisom, da ne bi čkaielji Proletarca domnevali, da me je "koklja1 brcnila". Res smo imeli v Kaliforniji mrzlo zimo, kar je bilo nekaj nenavadnega za naše kraje. Namesto da bi vremenski bogovi nam podelili toplo zimo, so jo pa čika-ž a no m in prebivalstvu drugih krajev na osrednjem zapadu. . Ta dopis sem natipkal 2. junija. Vreme je bilo jako toplo. Pa sem šel v gostilno k Albertu Hrastu (ne pod Hrastom), "stisnil" par steklenic piva in rečem vam, da so se mi kaj dobro prilegle. Z Albertom sva se pomenkovala tudi o težkočah, ki jih ima naš list Proletarec. Posegel je v žep in mi izročil dva "copaka" V tiskovni sklad. Poslal sem jih zaeno s tem dopisom. Radostno opazujem dopise v Prosveti, kako se naši v Fontani pripravljajo proslaviti 45-letni-co SNPJ. Vršila se bo tri dni, namreč 2., 3. in 4. julija. Kdor le more, naj se je udeleži. Žal bo vsakemu, ako ne pride. Prijatelji iz Forttane mi pišejo, da bo zelo "luštno". To jim rad verjamem. Mene in našo mamo so pismeno povabili na to praznovanje. Ako bo le zdravje dopuščalo, ali ako nam kaj hujšega 44 M i s S S i š s s iiTi rrrrr, ■ ■ ne prekriža račune, zagotovo prideva. Govornik na tej proslavi bo v imenu jednote njen glavni predsednik Jože Culkar. Njegovi starši so prišli od Um kakor pisec teh vrstic. Zato sem ponoeen nanj, posebno ker je on dober bojevnik za SNPJ, Ker smo člani te podporne organized je dobri podporniki Proletarca, menda ne bo urednik nič hud, ker oglašamo tu to priredbo SNPJ. (To vendar to list vrši od vsega sačeMta, od januarja 190«.i , h V Proal*ti in v Proletarcu j« z našega Pacifika prav malo dopisov. Na Slovenskem hribčku v San Franciscu imamo večkrat društvene veselice, |ti pa jih v našem naprednem tisku skoro nihče ne oglaša. Vzlic temu ao dobro obiskane. . Toda sedaj v našem slučaju pa smo skoro prlmorani oglasiti se v vseh naših listih s sporočilom, in z vabilom, da bo društvo Tabor Slovanov št. 304 SNPJ priredilo slavnost 45-letnice SNPJ 10. julija v Slovenski dvorani, Vermont in Miraposa St. v San Franciscu. Tudi na tej priredbi bo gHreni govornik Joseph Culfcar. Večer prej pa bo njemu v počaat prirejen banket. Vršil se bo v isti dvorani. Naslednji dan*bo predvajan tudi film lz Slovenije, "Na naši zemlji". Poročeno mi je bUo, da bomo videli ob tajViloinosti ha sliki tudi vaše in moje rojstne kraje, med njimi "velikansko" mesto Višnja gora, od kjer jat prihajam. Sporod se prične bb 2. pop. Potem bo zabava. Mame Barič, Petrič in druge nam bodo kuhale najbolj pristne kranjske klobase s kislim zeljem In postregle nam bodo z drugimi domačimi dobrinami. Tištim, ki radi plešejo, pa bom j*z skušal ustroči. Ha svidenje ha Kranjskem hribu. • — Anten Tomšič. (Konec a !. strani) •o rekli. Socialdemokratske in komunistično stranke so zastopano v vladah. V času prvo in druge interna-donale pa si moral svojo voljo izražati na ulicah, no barikadah, umirati v industrialnih konfliktih pod policijskimi sabljami in oroiniškimi puškinimi kopiti. Nastala je komunistična svetovna fronta, ki jo jo hotel mednarodni kapitalizem zatreti, a škodila si je največ s tem, da je sledila tajniku Zinovjevu in morala zi g zagat i sedaj sem sedaj t/a. Georgi Dimitrov jo je med vojno razpustil. To je bilo za zavezniško javnost. Kominterna si je ohranila svoje zveze dalje — toda brez hrupa in manifestov. Sedaj je tu kominform — ki pa deluje ne toliko proti kapitalizmu kot zoper Tita in njegovo komunistično stranko v Jugoslaviji. Slabo joto — ne samo za Jugoslavijo temveč tudi za kominform, kar mnogi njegovi vodilni člani vedo, a vseeno vsled "discipline" vztrajajo pri svoji zmoti. Dogaja so nova strahovita zmota, razbijanje delavskih strokovnih unij. Predvojna delavska strokovna internacionala se je sesedla čim sta si stro- - - --- ------------ kovne unije v njunih deielah podjarmila Mussolini 3®dra Ukanžete *ospod stra/ in Mati** I moJster • • • Razumem, v gozdu za kolodvorom . . . vse štiri jetnike. Razumem, gospod straž-mojster." " Uro pozneje sta peljala dva zaprta voza v smeri k jetnišnici. Voza sta bila obkoljena od ždn- Ženska molči. Nato pa zašep-ta rahlo: "Kolja ... ali se bo posrečilo? Če bomo imeli smolo, ti zbe-žim.V Sirokopleči mož zapno uaiformo. "Ne boj se. Dober režiser sem." Mlad žandarm vstopi in strumno javi: "Gospod ritmojster! Telefon kliče," "Kdo je pri aparatu?" "Ravnatelj jetnišnice." "Takoj pridem." Na drugem kraju mesta drži slušalo telefona ravnatelj jetnišnice in govori s tresočim glasom: * 44Da, gospod stražmojster, Ukažete, gospod stražmojster: Dva plombirana voza . . . brez hrupa, razumem . . . popolnoma tiho . . . Poveljnik eskorte je ritmojster Kurenkov ... Mi ni bilo v čast, da bi ga poznal — a, seveda, prispel je danes iz Pe- li! Hitler Po minuli vojni je bila ustanovljena nova — največjaf kar jih je še kdaj obstojalo, toda ni nikoli pravilno zaživela. Unijski voditelji iz dežel zapad-nega bloka so dobili navodilo, da naj se od Rusov ločijo, kor dtugačo zapadne sile take internacionale, darjev. v kateri so tudi unije iz vzhodnih dežel, ne bodo podpirale.* Washington in London sta uspela. Angleške delavsko unijo so se ločile, nato šo danske in norvežke ter ameriški CIO. V Franciji in v Italiji je v teku gibanje za razbitje vseh enotnih sindikettov. Dočim je kapitalizem solidaren, gre delavstvo po starih potih politične zmede in se nič ne briga, da se bi kaj naučilo iz zgodovine. Toda vendar — saj ni tako črnol Delavstvo vzlic razdvajanju, ki ga podpihujejo največ zunanje sile, v svoji solidarnosti ni toliko razbito kot izgleda na zunaj, lit končno, saj pravi naš stari pregovor, da vsaka šola nekaj stane. Za končni cill socializma se mora bojevati delavski razred. Ali končni cilj ni vlada delavskega razreda ali njegova "dik-ttturaV temveč konec razredov tptoh. Prav to je bistveno za so-clalištlčno družbo, da ne bo v njej nobtnlh ratredov Hm PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkvitw Laundry Co. : 1727-1731 W. 2!tt Stmt CHICAGO 8, ILL | Fino postrežbo — Cene zmerne Otto jomctno TELEFONI: ( Anal «-7171—4-7171 ........MmiMMMIIItMMMIIMIiimnilMMUnl Androj Soboljov: Poslednja not V eni taped celic ječe ao bili zaprti štirje jetniki, obsojeni na fSStt. Iz oktnea celice št. 12 je spustila roka tanko vrvico, na kateri je bil privezan listič? Ta listič je padel skozi zamreženo okence celice št. 13. Eden jetnikov Je zgrabil listič in bliskovito prebral vsebino. Listič je šel iz roke v roko. Jetniki so prebledeli. Zavladala je smrtna tišina. * "Danes vas odpeljejo iz ječe . V interesu stranke je, da se morajo preprečiti vse nepotrebne žrtve . ^. Sprejeti morate obsodbo- molče. Brez hrupa. Brez odpora. Brez moči smo. Morate se znati obvladati. Ne demonstrirajte. V mestu je pogrom. Kozaki so na straži." * Iz okna v okno, iz celice v celico gre strašen listič. Vsem jetnikom ledeni kri. Dva Jetnika spita, tretji gnete figure iz kruha, četrti gleda skozi ključavnico na koridor, kjer hodi vojak s puško na rami gor in dol. Car je ukazal, da se mora jetnike skrbno in strogo čuvati. "Naša poslednja noč" . . . šepefe tiho eden iz jetnikov, da bl ne zbudil spečih. "2iveti še hočem .<. . Lačem sem ... Ali toisliš, da dobimo pred smrtjo tajtrk?" i Laže na deske in potegne plaič čez glavo. "Ne bojim se smrti," šepeta drugi. "In ti?" Tovariš ga srčno objame in poljubi na čelo. "Mitja," reče. "flaše življenje se bliža h koncu . . . Nikoli več ne bomo gledali sonca ... nikoli več . . .w Tisti čas poskuša na nekem drugem kraju mesta širokopleč, močan mož, žandat merijsko u- niformo in mrmra nejevoljno: "K vragu! Takoj sem videl, da mi je uniforma preozka. — Kaj sedaj?" Vitka ženska stoji zraven njega. "Ne jezi se . . . Takoj popravim. Tako... Ali je zdaj prav?" "Ramena so mi kakor da so zvezana. V sili mi ne bo mogoče niti revolverja vzeti iz žepa." Ženska ga preteče pogleda. "Streljati ne smeš, slišiš? Vse pretrgam s teboj, če storiš to." 2andarm se smeje: "Preveč romanov čitaš, Maša. Življenje treba gledati trezno." Pred vrati jetnišnice obsto-jita. Iz enega stopi širkopleč žandarm in potegne za zvonec. Pojavi se ravnatelj jetnišnice. ,"Vam je poznan ukaz njegove eksejence?" vpraša ritmojster Kurenkov. "So jetniki pripravljeni? . . . Prosim, pri vedite jih!" Obsojenci prihajajo posamezno iz celic. Ritmojster Kurenkov kadi nervozno cigareto za cigareto. Eden izmed jetnikov se nenadoma žandarmom iztrga, ali ritmojster ga zagrabi in preda jetniškim paznikom. "Brže!" — Ritmojster salutira in zapusti jetnišnico. VozoVa se zganeta. Čez pol U^e kreneta s ceste in peljeta mesto h kolodvoru, k reki. Na drugi strani reke je Rumunija. Naenkrat se vzdigne ritmojster in reče nervozno: "Sodrugi . . . Prosim, samo mir! . . . Tu, evo, samokresov. — In nekaj denarja . . . Mnogo sreče! . . ." Pol ure pozneje telefonira pseudoritmojster Maši: "Maša! . . . Lahko ležeš. In nikar ne čitaj razburljivih romanov . . . Vse v redu! . . , Lahko noč!" PIKNIK V KORIST PROLETARCA j Priredi klub it Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN and SUROTON WERTM I7H TU. CRawford 7-SSlt OFFIC« HOURS: lil te 4 P. M. (Recept Wed., Sat. and ftun.* S:SS Ss s it p. M. (Cxcept Wed., Sat. and Sun./ mse. ssts Se. RMgeway Ave. Tri ( Rawford 7 S44S If aa answer — Call AUfttln 7-57 St - - - pri Kegb v Widow Springs, ) Pričetelf ob 2. popoldne, j i « i +Mf ....................................... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN2J6KO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MMftgaa S-SI45 1838 N. HALSTED ST. # CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SK TISKA PRI NAS ZORA JUGOVA: OB JCRiŠKEM PORTU Povest iz življenja v Istri i te!" - Skoraj verjeti miso mogli, j vse .Vlada se je trudila, a težko-| Potegnili ao mrežo, in res, ovira če je zmogla premagati le s so- "Vidite, delovanjem ameriške vlade. Nastale so stavke v Angliji— proti vladi in zoper voditelje ♦ (Konec) "Pošteno nas je zbilo nocoj. Dražetu je prevrnilo čoln in smo ga komaj rešili. Ako ne bi bili I Jih posušijo skupaj, ne vem, če se ne bi vrnili brez njega." "Ribič ribiča nikoli ne zapusti v nesreči — in če si ti, Nine, z njimi, sem kar miren." Mikola ga je moško potrepljal je bila odstranjena, otroci, tak je Nine." V tem trenutku je zapljuskni- la voda. S pomola je skočil Nine, izgfnil za trenutek pod vodo in zaplaval na odprto morje. NEKAJvO PREHRANI , Živila,, ki nas ne hranijo Toplotna energija, ki nastaja pri izgorevanju alkohola, ne koristi telesu, ker se pri tem oddaja povečana količina toplote. prizadetih unij. Nekai rib so iztovorili druge ^ Kdo ima Horisti od tega? odpeljali v Trst Oni ki so ostali in zaPlaval na odprto morje. Toriji se vesele — toda delav- kostno. Uživa jih radi tega ker pospešuje dljianje, kar povzroča so m brecu raztezali mreže da O**0*1 ao vesftl° ^vriskali in «tvo jih sovraži! Komunisti? Da, mu prijajo, zaradi okusa ali za-; večjo oddajo toplote in padec jih\x>suš.jo za drugo noč ' tudi **mi P0*"*11 v ^ti jih bi največ imeli, toda pov-|radi ugodnega razpoloženja, ki tel«** toplote. Občutek, da al- Kaknr d« s« sončni žarki nre *** lipi na bregu sta obsedela prečen Anglež je ponosen naci- ga napravijo. Taka živila, če jih *«>hol človeka ogreje, je teorej ln « samo ®tari Mikola in mala An- onalist in ne bi maral pomagatiismemo tako imenovati, so kava, ilepatski. Le toliko, kolikor po ie b«ad diSf^ Bila edina deklica> ki ni 4,ru8kr stranki Zaio za en- čaj in V8C vrste °P°inih M* alkoholuinasfAla goriina top.loU I , , t jO znaU Plavati' Ž^oetno je gle- krat veUk notranji metež v de- Imenujemo jih nasledila. v izgubo zaradi povečane vse pomešano. Tako si bolj obču- 8V^e vrstnice, kako se lavski stranki sami. Levica bi jo dala til po rami, kakor bi se hotel pre- otrok, ki se bliža. Mikola je za-pričati o moči njegovih mišic.1 mižal, kakor tia posluša naj-Marička je ponosno gledala Ni- slajšo glasbo. Otroke je imel rad, netu otroci so to dobro vedeli, zato "Saj ne bo pretežko, kaj Ma- tudi vsak° \Mr°T"VV ritka?" Mikola, ki je imel stare,'9e''1'- Najsrečnejši je bil mal. bore oči, se je muzal v kot videl živahno kopico P°«u™o premetavajo po valo- rada pripravila v radikalizem vih. i Desnica pa se je oprla na vlado "Kaj ne, nune, tudi bodo nikoli ribiči?" le uči! sTo, je koristno in lepo."iia^ska AngMja še celo bolj "Bom", je tiho odgovorila šla'*«kor prej Churchtllova, postala Tinče, njegov vnuček, ki je le počasi med ikoije, se slekla i„( Položnica IJud*, ki vladajo v pa-■ m; 4 T \ redko prihajal k morju, ker je sedla na skalo ter gledala za'1*** aslungtonu^]^ C^in Nine Nine, saj menda msilbU £ajhen Zato wl| URi tovariši, ki so bili daleč na mor- v nebotičnikih na Wall Streetu. vkaseteJ^".. . . I dnevi zanj praznik. Drugi soju. Tudi ce bi je, koliko sem je inaWi jutro južino ri- Že prenesla po bregu navzgor in še dalj." Človek uživa tudi jedi in pija-' Alkohol namreč razširja kožne ce, ki mu ne nudijo nobene hra- krvne žile in povečuje takoj ko nilne vrednosti, ali pa le malen- g« použijemo krvpi pritisk in VZAJEMNOST ČLOVEŠTVA * Vsi ljudje so ljudje. 2e iz tega sledi, da morajo imeti nekaj skupnega. Z enim imenom ni mogoče krstiti množine/* ki nima v svojih delih kaj enakega, kar je karakteristično. Kar je med vsemi enakega, pa ustvarja tudi temelj za skupne inte-doktrino" na liar^allov plan in | drugačnim vplivom. Pripravlja mestiti beljakovin, pač pa jih rese in za solidarnost, ina AtlanUki pakt, in tako je tudi ** lz 2mletih in žganih zrnatih celo razkraja. Ce alkohol dnev- Vsak človek hoče iiveti; vsi sadov kavinega drevesa. Ob sko- no uživamo se zmanjšajo teles- ljudje hočejo živeti. Vsakdo bi delci kave postanejo naše misli ne beljakovine in kasneje moči. rad bil srečen. Iz skupnega nekako lažje in govorica je bolj,Ta pojav izostane pri onih lju- stremljenja po življenju in sreči živahna. Znano je tudi, da se z deh, ki uživajo mnogo beljako-i bi morala nastati tesna vzajem-močno kavo ubranimo nadlež- vinske hrane in je njihovo telo nega spanca, če imamo pred se- vajeno alkohola. Dalje je doka -boj še naporno dolgotrajno du- zano, da že majhne količine al-ševno delo. ikohola zmanjšujejo zmožnost za •Kava in • oddaje toplote, lahko alkohol J pospešuje porabo neizgorele tol-_______ _ ________ Kava je pijača za naslado, ka- j šče za tvorbo telesnic celic. Alone JN? Zed držav ter naTrumanovo kor so al^hohie pijače, seveda z kohol ne more štediti ali nado-doktri no, na Marshallov plan in Seveda ne. 'Toda -plavati se na Atlanteki pakt, ln tako je tudi človeka v toliko zaželeno evfo-rično stanje. Uživanje alkohola povzroča zdravstveno, ekonomsko in socialno škodo človeka posameznika ter človeške družbe. Tudi stari Mikola je gledal zaj kcnoimko.start je te njimi. Spredaj je plaval Nine, ^ Tl "Saj sem rekel, Nine, lep par "Ko bom velik, bom ribič tudi za* njim vsa čreda otvok, tudi d«iele>«e noglo boSta» I jaz Tako lepo je pri morju, j njfgov mali vnuček. Srečno jc|fftyVjjn y niOf IflKlfinifl DOSW' bi nikoli hodil v vas. " gledal v ta novi rod. TTo bodo j "I*v#«iI 1 nevihte na morju, postal pred To misli* ko le tu Pr»- nekoč pravi ribiči,.pogumni in tKonec s l. P°«»mi, bi se pa dr*ni. PostavUi. bodo nov port,«eae aene aa pretfg. \ sedaj pa i., hil kar 7aHovo1 if»n Ha io ctftH > rad stisnil k ognjišču/* in^ga čuvali, da ga ne bo nihče,je v sksbeh.če* ^kaj, ako me nost za dosego cilja, ki je vsem enak. Pa vendar ni med človeštvom v praksi te vzajemnosti. Iz Kava ima raznovrstne kemič-.delo in da se poleg tega še po- stremljenja po življenju in sre-ne snovi, ki dobe, ko je žgana, veča telesni napor. Alkohol to- či se razvijajo boji, ki uničujejo prav prijeten duh. Glavna snov rej ne daje moči, tudi povečanje i življenje in srečo. Stremljenje kave, ki je brez duha in daje moči je le navidezno in lažnivo J po cilju, ki je skupen vsem, ni kavi njeno čudodelno moč, je, kajti alkohol le zamori občutek skupno; posamezniki in posa-kofein. Zdravnik ga uporablja utrujenosti. > Iz ^tega lažnivega mezne skupine ga skušajo do-je bil kar zadovoljen da je stari irma Blls,,u * "»"J«3««^ w w ih^vi^ t '—-""i kadar hoče trenutno oslabljeno j učinka alkohola izvira slavo-) seči vsaka po drugi poti in te se Mikola začel ta razgovor 1 j Tinče je bil užaljen, da mu več porušil.' | bofcs odslovi? In dela toliko bolj, okrepiti, Prav zaradi tega spev, da alkohol krepi človeka križajo pa privajajo skupino pro- "Ej boter, nikar mi ne mešajte niso verjeli. Pogledal je Ma-l Mikola, star in siv, je. slonel -bi prigaQj^vm ja ne za- ^ 6ma kava priporoča človeku, in mu daje moči. Je pa to popol-1 ti skupini v nasprotje. Maričke še prevzetna postane ričkinega bratca in mu rekel z ob lipi, v bregu je žgolel Pavček, meril. £igar srce je ratji preobilo zau- noma zgrešeno. Vpraša se, če mora biti tako. f ' " * 1 "" " *----—. .............alkohola Nima vseh teh bojev člo- veštvo kot celota prav tako svojo škodo kadar posamezniki, ki in začne metati oči po kdo ve užaljenim ponosom: j kakšnem gospodiču." "Kako pa govoriš, Nine?" Marička ni poznala laskanja. Njena mati je imela devet otrok, i Vsakega se je razveselila, kot da je prvi, toda za božanje ni imela časa. Jlarička je bila tretji otrok, prva hči. Ko je dorasla, je pomagala materi. Pestovala je svoje mlajše bratce, da ao čimprej zlezli iz plenic. Zdaj so že vsi odrasli, le dva hodita v šolo. Trije so ribiči. Njej sami je bilo žal, da ni fant, da bi hodila na morje, posebno takole ponoči. Ribič je bil zanjo najlepši poklic, zato je tudi sedaj materinsko karajoče pogledala fanta. S pogledom se ji je opravičil in jo krepko stisnil k sebi. Stari Mikola se je srečno nasmihal, kakor da se sam ženi. Umaknil se je pod lipo, tiho in jpočasi, da ge Nine in Marička niti videla nista. "To jesen, kaj ne, Marička si spleteva gnezdo? Ali misliš, da bova zmogla?" Kakor krik življenja po tej strašni noči so privrele te besede iz njegovih prsi. Marička je dobro poznala življenje. Nikoli ni zidala gradov v oblake. Vedela je, da ji ne bo nič navrženo. Ni poznala brezdelja in bi v njem ne mogla živeti. Nineta^e ljubila, zato mu je mirno odgovorila. "Bova." Ta trenutek je občutila v sebi kakor sveto prisego. Bova. Vedela je, kaj to pomeni. Dom J otroci, skrb, delo podnevi in ponoči. * | "Mlada sva in zdrava, nič se ne boj. In rib je še mnogo v morju." Zasmejala se je tako od srca, da si občutil vso njerio srečo. Tudi on se ni več bal življenja. Vedel je, .da je Marička njegov tovariš, njegova mati in žena, njegovo življenje. Brez zadrege sta se poslovila, toda vedela sta, da sta odslej eno. Ribiške barke so se že vse vrnile z nočnega lova. V portu je bilo živahno in ribiči so se nagajivo šalili z ženami, ki so prille po ribe. Lov je bil obilen, zato je skrb izginila z obrazov. Kaj se Nine tudi tišči pozimi pri ognjišču? Jaz bom tak ribič, kot je Nine." Zdaj so že bili pri bregu in *.aaj so ze oui pn Dregu in m • ■ -i Mikola je ujel Tineetov zadnji j 4Migie$KI KlDOritl V stavek, pogledal Nineta, kakor Tfinntflhi MIUH WltHf bi mu hotel reči: "Ali slišiš?" ^SW'^W'Ww in se obrnil k otrokom. Tinče mu je pritekel nasproti: Dobro jutro, nono!" ' Kaj se pa petelinčiš, Tinče? Dobro jutro otroci." Vsi so hitro oddali košarice z lončki ribičem tet se vrnili k lipi. Tu je Tinče pravkar zatrjeval nonotu, da bo ribič, tak ribič, kot je Nine. svojo večno pasem pomladi in; Ako. hočejo verjeti statistiki žitega alkohola ali kakega dru-ljubezoi, ob ladje v pristanu so trgovskega depertmenta, obra- gega strupa ali bolezni omam-se rahlo zaganjali valovi in z tuje naša induetrtja sedaj 95 od-; ljeno ali oslabljeno. 1 »laikov, svqje kppneitpte. Isti vir Kofeinova glavna lastnost je, • Udi, da bo. pr*dukoja nazado da skrči žile v trebušni votlini vala koncem tega lefb že* nad 25 in s tem zviša krvni pritisk, odstotkov. To bo pomenijo "kri-1 Posledice tega skrčenja trebuš- morja-Mo doneli vritaki otrok. med delavstvom (Konec s 1. strani) zo", pa tudi fe se je bo Je tako označevalo aa "jceco&ijo". Se nekaj številk, ki pričajo, da Marshallov plan in nato še at- ** obljube o trajni prosperiteti lantski pakt. Prav gotovo se taki nijM> izpolnile. Dohodki onih, ki načrti niso porodili v Trumanovi M»jo za preživljanje, trgovin glavi. In očividno je, da Churchill ni zahajal k njemu zaman v goste. Vnanja politika ameriške vlade je tako tesno združena z "To ne more, kaj ne, nune? j vnanjo politiko Velike Britanije, Nine je najpogumnejši ribič." da ni med njima nikakršne razli-"Do zdaj že. Morda bo pa ke. tudi Tin£e nekoč tak junak. Zdaj je še majhen pa že dobro plava. Glavno je, da ljubiš morje — potem te že sprejme za prijatelja in takrat zmoreš vse." "Tudi dihaš lahko pod vodo?" je vprašala plašna Ančka, ki se je vselej ustrašila valov, ki so ji pljusknili mimo nosa in useš ter ji jemali sapo. Vsi so se zasmejali, Tinče pa jo je od strani pogledal. "Ti se morja bojiš. Zate tudi ni potrebno, ker si ženska in ne moreš postati ribič." Tako moško je to povedal, da je Ančka kar umolknila. "Ali veš, koliko časa je Nine plaval pod vodo? Povej ji, non!" < Sonce je že pošteno grelo in otroci so se umaknili v senco, obkrožili starega Mikolo in ga prosili, da jim še enkrat pove zgodbo o Ninetu. Videli so, da rad pripoveduje in tudi sedaj jim ie z veseljem ustregel. Pokazal jim je prostor, kjer je bila barka, povedal, da je deset metrov globoko tam, kjer je na dnu nekaj zapelo mrežo. Vsi ribiči so poskušali priti do dna in odpeti mrežo, a nihče ni uspel. Takrat je bil Nine še zelo mlad. Stopil je na rob barke/ skočil in že izginil v globino. Dolgo ga ni bilo na površje, starejši ribiči so se že zaskrbljeno spogledovali. Naenkrat pa je pogledala iz morja njegova gldVa: "Potegni- j NAHOČITE | AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU > > Stane $!.65 s,poštnino vr*d..Pošljite nam taiennailov ijspoto, drugo izvršimo ml.; PROLETAREC, 2301 So. Lonwdolo A%». CHICAGO 23, ILL. In vendar se vlada Anglije na znotraj oglaša za delavsko vlado — čestokrat jo njeni opozici-onalci imenujejo tudi za socia-listično — a vendar koraka rama ob rami z najmogočnejšo kapitalistično vlado, kar jih je še kdaj eksistiralo na svetu. Stavke zbak nezadovoljstva V teh okolščinah se je minuli pondeljek pričela letna konferenca angleške delavske stranke. Med njenim članstvom — namreč med članstvom unij — je veliko nezadovoljstva. Obljube — saj cela kopa obljub, ki so bile dane angleškemu delavstvu v volilni kampanji pred dobrimi štirimi leti, so ostale neizpolnjene. Bila so podržavljenja bankrotiranih podjetij, infto je ieznom priredb . slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem setnamu, naj nam spor oče podatke, enako tudi po pravke v slučaju pomot.; Klub št. I JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu. "Sosedje'' št. 449 &NFJ, piknik v nedeljo 24. julija v Bonis Forest Preserve (v istem kraju kakor lansko leto). Druš št. 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik «v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. "Nada" št |M SNFJ—banket v proslavitev 40-letnice djruštva v četrtek 11. avgusta pri Leo Grač-nerju na S. Lawndale Ave. TraMMasers št. 100 SNPJ — piknik v nedeljo 14. avgusta na vrtu Gano Farmers Grove, 4S5 W. 116th St. (3 in pol bloka vzhodno od Halsted.) Pevski s bor Preteren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pioneer št. 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta. So. Albany ter 26th St. • Progresivne Sloveake, krožek it. 9 — proslavitev druge obletnice krotka s programom in plesno zabavo v nedeljo'16. oktobra v dvorani SNPJ. Pevsklr sbor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 6, novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kedzie Ave. Naroda! vttesl št. 89 SNPJ — Sil-vest rova sabava v soboto 31. decembra v jednotini dvorani. itd. so se dosedaj znižali ie o-krog sedem milijard dolarjev. Trgovski department pravi, da je vso to izgubo dohodkov v glavnem pripisati znižanju mezde — namreč da delavci zaslužijo manj kakor so — in pa znižanju dohodkov ameriških farmarjev. Kajti čim se zniža povprečna mezda delavcev, tako padejo 4 udi dohodki farmarjev, kar pa večina slednjih še vedno noče razumet L Vsled strah« pred krizo so začeli varčevati tudi oni, ki ie služijo "po starem" in še niso ob prihranke. A boje se — kaj ako se kaj pripeti — pa so si zavezali svoje denarne mošnje. To se pozna v trgovinah na debelo in na drobno že dosedaj pa od I. januarja za več kot kake tri milijarde dolarjev. Posledica je i- prodajalne odela v-Ijajo odvišne uposljence, potem tovarne, nate trgovine še več ia tako gre ta stvar is slabšega čezdalje na slabše. Kaj pa svaanl kongres? Pripravlja se na počitnice,* raziskuje "špijonske" aktivnosti in bavi se s drugimi nepotrebnimi stvarmi. Ali bo CIO v očigled teh dejstev priznal, da nI bil on, ki je zmagal v lanskih predsed-nisških volitvah, pač pa stara dvojčiča "demo-republikanska" stranka? Ne, iz početja, ki ga uganjajo voditelji unij CIO in AFL, ter tudi bratovščin železničarjev in voditeljev rasnih samostatnjih unij je rasvidno, da svojih smet nikakor niso pripravljeni prisnati in ie manj jih popraviti. To nalogo bodo morali izvršiti drugi ljudje in sicer lele kadar bodo sedanji glavarji skrahirali. Kcfj je socializem? Skupno lastnino delovnih sredstev v si nekateri revolucionarji zelo napačno razlagajo; stvar si predstavljajo tako, da bi rudarji imeli rudnik, plavžarji plavž, izdelovaci cigar tobačno tovarno, železničarji železnico itd. Vse take ideje nimajo s socializmom prav nič opraviti in niso vredne piškavega oreha. V bistvu bi ostale v taki uredbi kapitalistične razmere, le da bi namesto sedanjih kapitalistov stopile posamezne delavske skupine, katerih interesi bi bili prav tako različni, kakor so sedaj interni posameznih kapitalističnih* grup. In ta nasprotja bi se izraala v enako besnih bojih. Socialiaam ne sloni na sindikalni, temveč na družabni lastnini delovnih sredstev. Cerkev je priznala, da se suče zemlja okrog solnca. Cerkev bo še priznala, da je družba enakopravnosti opravičena in boljša odf razredne družbe. Le da pri* haja cerkev večinoma z vsakim priznanjem prepoano nih žU pa utegnejo biti tudi nezdrave. Po jedi potrebuje črevo, ko prebavlja več krvi, zato so žile v črevesju razširjene.. Za pravilno prebavo je torej potrebno, da se kri pri jedi nabere v žilah trebušne votline.Tu-, di možgani in mišice imajo v tem času manj krvi, zato niso sposobni po jedi niti za telesno niti za duševno delo. Če pa iz-pijejo skodelico kave, se trebušne žile skrčijo, možgani in mišice dobe več krvi in dozdeva se nam, da laže opravljamo de-, lo. Seveda je pri tem na škodi naša prebava, ki traja dalje, ali pa je nepopolna, ker manjka v trebušni votlini krvi. Druga lastnost kofeina .je, da priganja srce k intenzivnejšemu delu. Ce to stori večkrat, potem srce oškoduje, kajti ni pametno brez potrebe pospeševati delovanje srca. S tretjo svojo lastnostjo kofein draži živce in če se to stalno in v veliki meri ponavlja, jih tudi ohromi. Tako gre marsikatera nervoznost na račun premočne kave. To seveda govorim o pravi kavi in ne o kavnih nadomestilih. V^deti'Je treba, da je kofein Žtrup in da gram tega strupa, Če ga zaužijemo hkrati, že lahko vpliva smrtno. Skodelica kave, napravljena iz 16 g žgane kave, pa ima v sebi 0.1: 0.12 g kofeina. Kofein je strup za odrasle, še v večji meri za otroke. Otrok do 10. leta sploh ne sme piti kave/ Ljudje, ki bolehajo na srcu, naj popolnoma opuste kavo, zdravim pa je nujno potreben pouk o uživanju kave. Pravo kavo. z uspehom lahko nadomestimo žitno kavo. Caj se pripravlja iz Čajne rastline in ima v sebi 1-2-2 st. thei-na. Thein daje čaju njegove lastnosti in učinek čaja je milejši od učinka kave. Od pravega Čaja je treba ločiti neprave čaje, ki jih pripravljajo iz različnih domačih rastlin (lipe, beseg, kamel ia) in jih rabijo v domačem zdravstvu, ker vplivajo osvežujoče. Kakao < štejemo sicer med nasledila, vendar ima tudi hranilne sestavine. vV škodelici kakaa, pripravljenega iz 16 g kakaa sta 2 g. belakovin, 4 g tolšče, 4 g ogljikovih hidratov in 0.1 g theobromine. Kakao lahko nadomešča kavo ali čaj, primeren je ga otroke, {e je kuhan na mleku. Alkoholne pijače (vino, f>ivo, žganje) spadajo tudi med nasledila, ker jim je podla ga alkohol. V navadnem vinu je 7-12% alkohola, v pivu M žganju tudi nad 50%. Škodljiv učinek alkohola na človeško telo in družbo je splošno znan. Ce ga pogosto uživamo zastruplja telesne celice in jim jemlje od< pornost proti boleznim. Alkohol nima one važne lastnosti, ki jo imajo Vae prave Hranilne sestavine, namreč tvarit« vene smožstosti, s katero bi lahko služil pri ttorbi telesnih celic Zmerna množina draži živčevje, tudi srčne živce ter povzroča pospešeno delova-, nje srca, torej tudi večji krvni I P0*10*!0 v "Jin_ pritisk. Zlasti se javlja dražljiv PROLETAREC j e delavski vpliv na možganih, ker zaziblje i list za misleče Čitatelje. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor že/i prevzeti zastopstva ta nabiranje naročnikov Ptole-tarcu. prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. CALIFORNIA. Fo»«*K«t John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Ancoles: Frank Novak, ian Francisco: A. Leksan. COLORADO. Bwtt«: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. W»lH»bw| in okmHce: Edward Tooiiil. ILLINOIS. Ckk«t« {■ »kolka: Frank Biajak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. U Solla in okolica: Anton Udcvich In Leo Zevnik. Sprioafinlds Joseph Ovca in John Goršek. Virdaat Fr. Ilersieb. Wa«kofan-No. Ckicafot Martin Jud-nieh. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. Indiaaoa^lkt Mary Stroj. t KANSAS. Avaiat Anton Shalar. Araa4at John Shular. Wttl Mineral: John M aro l*. „ MICHIGAN. Detroit-*>earborn John Zornik, Joe Koršič. M: N NE SOT A. BaM« Max M«utx. CMskoltr: Fr^jk Klan. Oalatk: *tnhn Kobi. Ely i.John Teran in Matt Praprot-. nik. MISSOURI St. Levis: John SpUier. MONTANA. . 3utte: Anton Zugel. Coat Hoioaa: Joseph Kihelirh. Rad L odg a: K. firznoinik. NRW ittllY. KliaaWtb.*Aart!fses ice. Lumber is, of course, the main imtystry of Oregon, and for that fact, most of the Pacific Northwest. Besides lumber, the only other thing to offer work are the various crops, like hops, MEDICS FEAR DISCUSSION The degree of determination with which the American Medicah Association is taking up the task of defeating national health insurance proposals is evidenced by the fact that the Association has launched a $3,500,000 campaign directed toward that end. However, none of that money is to be spent to bring out the real tacts about socialized health measures. What the doctors want is not to encourage thought, but to control impressions. They aim to propagandize, but not to educate. They propose to tell their own story as loudly and frequently as possible and to see to it that opposition is silenced. At a strategy meeting in Chicago Clem and Leone Whitaker, who are going to make with the slogans and brew the doubts, fears and pre: judices for the AMA—for a fee of $100,000 per year—left no doubt that, so far as the AMA is concerned, there will be only one side to the story. "We do not believe," these propagandists declared, "it a sound campaign practice to sponsor too many debates. They make a forum for the opposition which would be difficult for them to secure otherwise and they are'too easily stacked. This is particularly true of broadcasts and debates open to the public." If this is an insult to the 'intelligence of the American people, the people themselves can give the right answer only' If they are on guard against the planted newspaper stories, magazine articles, form letters and various other de: vices for mass hypnotism that three and a half million dollars will buy. As for ua, we don't believe that arguments on the question of what is called "socialized medicine" are all on one side. But we do know that doctors generally charge enough to run their net annual in-r comes to fantistic heights and, incidentally, to deter people from seeking medical advice and service when It is needed. , And since we are convinced that for many people it must be either some form of "socialized medicine" or none at all, we're for a govern-men t-managed plan. If the doctors of America want public sentiment that is cold to government-managed medical service,-we'd suggest that a universal reduction of fees would provide jobs are plentiful and other perioda when jobs are scarce. In the winter months, too much rain can halt logging operations in the mountains, and the entire lumber industry is at a standstill. In the dryest of summer months, logging is again halted because of the danger of forest fires being started by the machinery that is used in logging. In the large westcoast cities. Portland, San Francisco. Los Angeles, and San Diego, unem- ♦ « , PH ^ plovment is higher than in any it. People in large numbers would . * 4l> _ ~ . be for them if they'd do that-ju.t! ^ZSHSSJL' ^in8 thc as they turned against the medics when fees were arbitrarily doubled a year or so ago. As for us, if we must go into a planned economy on a piecemeal basis, we could think of better places to start than in thc office of a doctor. If the mills and mines and railroads were socialized, and if workers received the full value of the product of their toil, perhaps most Americans could afford to pay the high prices that doctors currently charge for what, more often than not, is mere routine services. But doctors are no more anxious to socialize the economy in mass-production a re a.s than they are in their own profession, where personal skill is the chief factor. In fact, their distrust of the people and the people's government appears to place socialization above discussion in every field of human activity. ' So what? Well, among other things, so even though the Democratic national administration has decided to drop the matter of a national health law for the time being, the demand for health services is likely to continue until the doctors are "socialized" within an economy whose basic industries are still privately owned. For social evils are like cancer in that neither can be cured merely by refusing to talk about them. —Reading Labor Advocate war the population of the west coast increased rapidly because jobs and money were plentiful even if housing wasn't. Since the closing of the shipyards there have been many job-seek-ers for the few available jobs. In past years it has always been - necessary to import migrant workers from Mexico to enter the country and help in-the harvesting of crops. This year they will not be needed and the usual abundance of jobs in farm work will become scarce as the x>ut-of-work factory employees are forced to turn to agriculture as a means of survival. The Night Has o Thousand Eyes By FRANCIS W, BOURDILLON The night has a thousand eyes, And the day but one; Yet the light of the bright world dies With the dying sun. The mind.has a thousand eyes. And the heart but one; Yet the light of a whole life dies When love is done. Prosperity Means Waste of Wealth Under Capitalism Sec'y Krvg Reveals How Notion's Resources Are Being Squandered , Secretary of the Interior Krug warns in his Annual Report for 1948: / ' "America is the biggest producer and user of energy ln the world. In 1947, it Is estimated that we used 15 screen t of the energy consumed in the world. Our nearest competitor was Russia, with only 11 percent. We used 10 times as much as the average for all the rest of fw world." "Oil and gas, which we are using more freely every year, are our most exhauetible and ,limited sources of energy," "Petroleum/ with natural gas provides almost half our total energy.'* "The best estimates we have of proved oil reserves—from the industry—place them at about 21,-000,000,000 barrels. Most experts THE TITLE OF an editorial in recent Saturday Evening Post asks the question, "How High Can a Wage floor Be Without Causing Unemployment?'* The question is a foolish one and the editorial under it emphasizes the fact that the capitalist wage and profit economy functions altogether for the profit of an owning class and not at all for the purpose of serving the general welfare. » The story it tells is that, if wages are high enough to cut into profits people with money will stop investing in job-making activities and that, in addition, those industries that continue to function will lay off workers whose labor is not worth the 75-cents-per-hour that labor is seeking as a legal minimum. In the resultant unemployment, the "Post" writer avers, workers will bid against each other for jobs and thus bring down the rates of the higher-paid. • • • SUCH ECONOMIC HOGWASH tempts a repetition of the better reasoning that low wages cause unemployment by limiting the number of customers and thus putting demand out of step w^th supply. But that argument applies only to a profit economy that funcUons the way a profit economy is supposed to function—namely, competitively and freely. It is not an argument that applies under a government that has adopted such totalitarian devices as price supports, subsidies and Marshall Plan dumping of thc surpluses that workers' wages can not buy.. Such controls ss have been imposed upon the American people for the preservation of a tottering class economy—and thc even more stringent regulations and compulsions that have been established in other nations—make it possible for workers to produce much and buy liftle and still be retained on the job. Certainly, the "best brains" of America are so less resourceful than was the late Adolph Hitler, who found it possible to produa* much and keep workers poor by extolling the virtue« of buying guns instead of butter. believe the Industry estimate of proved reserves is conservative, and that we have perhaps as much as four times the proven reserves. "Even if this were true, we have only about two generations of domestic crude oil supply left. When the last war began, we had a big developed reserve capacity. Now we have virtually none. "The best information in the hands of the Government today, does not justify complacency. We are using 600,000 barrels a day more than at the peak of the wartime demand, puring the past two years the relatively easy ways of augmenting supply have been largely utilized. From now on, additions to capacity and supply will call mostly fot new work and probably will be more difficult" Forrestal - Victim of Capitalism Comments and questions about the suicidal death of former Defense Secretary James Forrestal have been numerous and widespread. The "whys" and "wherefores" have been pondered by many people in all walks of life. And because we believe that Forrestal'5 fate has a social significance, we are interested too. We do not believe that President Harry S. Truman correctly stated the case when he said that the unfortunate Secretary was a (Victim of war." Nor do we join w\fb Naval doctors in their explanation that Mr. Forrestal was exhausted by overwork. A millionaire, Mr. Forrestal could have refused to be chained to a government desk were it not for the fact that, ever since the time when another multi-millionaire. the late Andrew Mellon, became secretary of the treasury, big business recognized the necessity of hr.ving their own people, rather ' than mere political servants, in positions of power. As a member of the admlnistra-! tion that has been assigned by sqpial evolution to the task of imposing social controls upon private business. Forrestal. the public official. must have been in constant conflict with Forrestal, the head of a big financial institution. His public position must have compelled him to make decisions arfti promulgate policies that clashed with his judgments and interests as an individual. Thc cold war that the wealthy and financially • powerful official had to wage against communist Russia was not nearly as damaging to his nervous system as the war that1 must have raged within him between what he had been throughout most of his life and what he became when he entered government service to safeguard the capitalist cause by his own personal efforts It is our guess that Mr. Forrestal hated his job and disagreed fundamentally with the policies that the circumstances of our times compelled the national administration to take. We are willing to concede that he did the best he could to fit his former self Into the office he filled. But the inner conflict that ttu» effort must have caused was nrun-e than he could bear. That is our diagnosis We make it In pity, not In scorn. For large as he loomed in the affaire of finance and of State, he was a victim of contradictions over which he had no control and which, Indeed, he may not have recognized. Men's minds break when they are confronted with circumstances which they can neither accept or change. The circumstance in this case may have been that, ln spite of himself, Forrestal was forced to share responsibility tor putting free cs pital ism under ever-ex pending government controls. His background should have made Forrestal an outspoken opponent Of those controls. It was a cruel fate that forced htm to play a different role.—Reading Labor Advocate. If you are still on somebody's payroll, the information, released by the Federal Reserve Bank of Philadelphia, that there were 27,000 fewer production workers in Pennsylvania during April than throughout March may be only a dry statistic. But if you are one of those 27,000 who have been kicked off of somebody's payroll it is a very serious and pressing reality. The bank's statisticians reveal a trend when they say that April was the sixth successive month in which factory employment declined. And to make matters worse, May gives every evidence of being month No. 7. What about all this? Does it not show that workers are not quite as free as they like to believe they are when a few private owners and managers of the nation's industries can deny thousands the right to work and earn a living? Perhaps that is the conclusion that some ousted Americans will rcach. We hope so. And we hope they will place such a high value on their freedom to work and be prosperous in the world's richest nation that they will think more seriously than they have been thinking about the Socialist program for making such freedom effective. However, there is danger that a good many Americans will conclude that freedom isn't what they want, after all. They, like their class brothers in other lands, may become ready to sell their freedom for the promises of some demagogue. One thing is certain. Capitalism doesn't give workers any security in the freedom to use a job. The reason that is so is because, under capitalism the machines that make jobs possible are not owned by all the American people, but by a mere fraction of them. ~ . ' The only way for people to get real freedom is to own the jobs upon which their lives depend. And the only way they can own them is together . . . SOCIALLY. That is what Socialists have been telling the people of America for many years. Panics; depressions and busts have proven the Socialists to be right time and time again. Now, a scant half year after a political "victory" for Labor, the rise in unemployment totals is furnishing increasing thousands with another bitter lesson in capitalist economics. What does it benefit a worker to elect a "friend" to public office if the laws of the land permit an "enemy" to own the nation's jobs?— Reading Labor Advocate. So ^Jhey Said (Uif t"Jim ^Jayfor (From The Nation) "Wolf!" cried the New York Dally News Pulling out all stops, the daily with the largest circulation In America went'to town on an exclusive story of the loss or theft of a quanUty of U-235. "Atom Bomb Uranium Vanishes," shouted its front page (May 18). "Secret Material Lost or Stolen at Chicago Plant." Close to two full pages—important page three and a carry-over page—were devoted to the exclusive yarn that boasted of everything but a cold-war Mata Hari. Carrying a Washington date line and thc by-lines of William Bradford Huie and Jerry Greene, the copy-righted story began: Three quarters of a pound of Uranium 235. explosive heart of the atom bomb and the deadliest and most closely guarded secret of the United States, has vanished from the Chicago laboratories of the Atomic Energy Commission. Key counter-intelligence officers who have been sweating blood in a frantic race to find the missing bomb component now believe that they have failed and the the uranium is in Russian hands. Thc loss—or more probable theft —is considered the greatest threat to national security ever to be discovered in peace time. The minor Incident grew and grew in the hands of the "News" writers Tly "lost or stolen" U-23^ was sufficient to permit nuclear scientists to perform experiments "leading to the perfection of a detonating mechanism." "Thc entire security force of the A EC plunged into the greatest detective action of the century." When copies of the first edition of thc "News" hit other city desks, there was a scramble for details. Then the truth began to come to the surface. . These are the facts: Only thirty-two grams of U-235 scrap, slightly more than one ounce, had been reported missing. All but seven grams were recovered from waste material. The mislaid .property was not pure U-S35 and In such small quantity would be of little value to a potential A-bomb builder. As I. F. Stone (Compass," May 19) said, "The case of the missing uranium is to be read not in the light of the cold war between the U.S. and the USS R., but of the hot vendetta waged against the Atomic Energy Commission'* by military and big-business interests battling to take control of the atom out of civilian hands. The "News" is a leader in this fight. Weatbrook Pegler took time off fiem his labor-baiting activities to throw a few punches at the pen^ sions of big executives—a laudable undertaking. "Many of the corporation officers serve many corporations and not only get first crack at the profits of manipulation of their stocks and the investors' interest, but draw plural lavish salaries and are eligible for plural pensions," the columnist said in the New York "Journal-American" of May 13. Siding with the. stockholders, Pegler kicked the legs out from under those corporation officers wfco argue that prohibitive income taxes make it Impossible to save more than a pittance from their high salaries. "Hie stockholder." he pointed out. "is in an even worse case because his own scale of earning is lower ... he still has to pay his oWn income tax on thc dividends if there are any after the executives has been bedded down for life.** Then Pegler flipped his lid — probably from Iqpg-standing habit. "He (the stockholder) may wind up with 1 per cent of his money, subject to panics, government harassment. and union raids." Thc columnist also got in a couple of crocks about how the stockholders are "put on" by federal and state governments and how they pay their share of "Harry Truman's annual gift of $75,000, tax-free and not to be accounted for." Pegler should have quit when he was ahead. The New York World Telegram' editorially placed its thumbs under its arms, spread its fingers, and said. "Look at us!" In a page-one. two-column story on May 12 thc paper announced it would get a citation for Its coverage of Israeli news. On the same day thc "Journal-American" announced it would receive a citation. Diffidence or latk of space up front located iti account on page five. Neither^news-paper mentioned that eight other New York dailies, four trade papers. and four radio networks received identical citations from the Committee for the Celebration of the First Anniversary of thc State of Israel. it h^ ether people to lie found a aaat In a tng aer obe day, but to his dismay. « man came In, aat deem fcetng fcfca, end lighted n» a oigar. . Ket wanting ia make 1 eoana. UU theooBr around ta punch Ida it tn Om mmm The middle-aged couple had searched In vain for a hotel room. "Well, mother,'* he said, "I guess we*U have to sleep in one of those night clubs, even if they do charge |1 for covers.'*