AffO XXXVI (30)
Štev. (No.) 26
ESLOVENIA LIBRE
BU ENOS AIRES
30. junija 1977
BEOGRAJSKA POHELSINŠKA KONFERENCA
Derechos y Deberes Humanos
El pasado domingo el matutino “La Prensa” de Buenos Aires, publicó un articulo de Federico Videla Escalada, en, el cual habla de derechos humanos en el mundo. Los siguientes son algunos parrafos destacados de su reflección:
“Los derechos humanos han adquirido ultimamente una publicidad especta-cular, reflejada en el permanente debate originado a su respecto, del que se hacen eco los órganos periodisticos, donde los. lectores se informan de acusaciones recipro-cas entre representantes de tendenciaš opuestas, cada uno de los cuales pretende defenderlos'y acusa a sus adversarios de violarlas gravemente.
“Està manera de plantear el problema contiene, sin duda, un aspecto positivo y otro negativo: implica un darò conocimiento de su valor e importancia, pero, al mismo tiempo, su utilización de manera tan diversa engendra confusiones en las mentes y revela evidente falta de sinceridad en muchos de los presuntos defen-sores de los derechos de la persona humana.
“Es, sobre todo, llamativo contemplar còrno resuenan las voces provenientes de regimenes y movimientos totalitarios, que enrostran, a quienes no comparten su cosmovisión, cualquier violación, real o supuesta, de aquéllos, mientras califican de “fascista” o “imperialista” a quien osa afirmar que en las denominadas “demo-cracias populäres” no se los respeta integramente.. .
“. . . Derechos y deberes son inescindibles y esto produce una consecuencia necesaria: quienes no respetan los derechos humanos de las demäs personas no estän habilitados para reclamar la intangibilidad de los propios, como lo demuestra la vigencia universalmente reconocida del principio de la legitima defensa, fundado en sòlida base, tanto juridica corno moral.”
Nevama razpoka
Besneči slovenski pesnik, ki je grozil celemu svetu z vešali in proglašal nove bogove: rop, požig umor, je samo v brutalni obliki ponavlja to, kar je že Marx hotel s svojim pozivom proletarcem vsega sveta, naj se združijo in s silo zrušijo stari, krivični red, in kar ponavlja dandanes komunistična himna „internacionala“, ki grozi, da bo izpolnila Marxovo naročilo.
Komunizem se more razvijati le na razvalinah, nastalih po vojni, mednarodni ali državljanski, kot so revščina, brezposelnost, zagrenjenost in iskanje krivcev, moralno propadanje i. t. d., ali pa kot zaključek dolgotrajnega in dobro premišljenega razkrajanja nekomunistične družbe v vseh njenih odtenkih: med dijaštvom, srednješolci in visoko-šolci, med pisatelji in umetniki, med lenuhi, ki na videz hočejo ostati na starih temeljih, med ljudmi skromnih dohodkov in navajenimi misliti s tujimi možgani. Komunizem samo čaka, kdaj bo prišel pravi trenutek.
To razkroj evalno delo se rte ustavi niti • pred ustanovo, ki je po svoji naravi braniteljica resnice in ki se je od prvih početkov postavila na stališče, da s to pogubonosno doktrino njeni člani ne smejo imeti nobenega stika. Mislimo na Cerkev, ki ji v idejni borbi in v mučeniškem odporu nobena druga ustanova ne more biti par. Pod besedo Cerkev ne mislimo le na katoliško, ampak tudi in pravoslavno, protestantsko in v to skupino spadajo tudi judovska in islamska veroizpoved.
Vse verske enote proglaša marksizem in po njem komunizem za „strup za ljudstvo“ ki ga je treba iztrebiti, kot vsa nevarna mamila, povsod prepovedana po državnih zakonih. Zato je napovedal veram boj do iztrebljenja.
Ta boj je bil vedno neizprosen. Rdeča oblast je začela s požigom cerkva, s pobijanjem duhovnikov in vidnejših vernikov, z zaplembo cerkvenega premoženja, s prepovedjo cerkvenih ustanov in s strupeno propagando, ki dokazuje v šolah in v svojih organizacijah neumnost verovanja in dolžnost, biti ne le brezveren, ampak aktiven v boju proti temu „strupu“.
Najhujši odpor je pokazala naša Cerkev. Zato je v seznamu nasprotnikov komunizma na prvem mestu. Nobena druga veroizpoved ni tako jasno povedala svojega stališča do brezbožnega komunizma, kakor je to ona povedala svetu v papeških okrožnicah. Doktrina je tako jasna, da ne dopušča nikakega dvoma. Petdeset let so škofje, duhovniki in verniki poslušali in ubogali besedo Cerkve. Ta ubogljivost je bila vzrok premnogih ponižanj in mučeništev za ubogljive sinove Cerkve. Tudi Slovenci smo to izkušali na lastnem telesu.
V teh krutih preganjanjih in ponižanjih se je zgodilo to, kar se je ob takih prilikah v zgodovini vedno dogajalo: slabiči in strahopetci so odpadli, načelno trdni so sli v ječe in na morišča, večina je pa umolknila in skušala prilagoditi svoje verovanje novim razmeram. Zato v zadnjih letih krvava preganjanja vernikov pojemajo. Cerkev je postala ubogljiva in skromna ustanova, ki že ne sme več, kot odpreti cerkvena vrata vedno manjšemu številu tistih, ki še verujejo in molijo. A komunizmu to še ni dovolj : Noče ponižane Cerkve, ampak hoče, da izgine brez sledu. To pa le ne gre. Celo v Rusiji, kjer so proglašali pravoslavno cerkev le še kot muzejsko zanimivost, vemo, da je še milijon vernih ljudi. Komunizem je zdaj spremenil svojo taktiko, ne da bi za las odstopil od svojih načel in načrtov. 1 '	■>
Ta taktika je nevarnejša kot krvavo preganjanje: razkrojiti vernike v njenih ustanovah. Tako moremo opazovati, kako rdeče vlade s posebno pozornostjo spremljajo delo godmjavcev, ki jih je tudi med katoličani več kot dovolj, kako jim nudijo zdaj gmotno podporo, zdaj jim odpuščajo kazni in ječe, zdaj jih okrasijo z medaljami in podobno, hoteč s tem pokazati, kako lepo bi bilo lahko kristjanom, če bi sprejeli komunizem. Sam očak Tito je večkrat povedal svoje mnenje o tem: Pretrgajte zveze z
Prva pohelsinška konferenca, ki se je začela 15. t. m. v Beogradu, se je po sobotnem in nedeljskem odmoru nadaljevala ves prejšnji teden, ne da bi se delegati zahodnoevropskih držav kakor koli sporazumeli z delegacijami evropskega komunističnega bloka glede točk programa za oktobrsko zasedanje zunanjih ministrov 35 držav podpisnic helsinškega dogovora iz leta 1975.
Nastopni govori šefov delegacij so se zvrstili v prvih dveh dneh prejšnjega tedna, nakar so delegati znova začeli razpravljati o dveh predlogih, ki so jih imeli pred seboj od začetka zasedanja: o zahodnoevropskem, ki ga podpirajo tudi ZDA in Kanada ter o sovjet-skem. Kakor smo poročali v prejšnji številki našega tednika, sta 'si predloga povsem navzkriž. Zahodne države predlagajo, naj bi za oktobrsko zasedanje zunanjih ministrov pripravili program, po katerem bi pregledali točko za točko helsinškega dogovora in ugotovili, koliko so jih podpisnice v minulih dveh letih izpolnjevale in koliko ne. Po ugotovitvi naj bi se zedinili glede ukrepov proti kršiteljicam helsinških sklepov in se dogovorili o času in kraju naslednje pohelsinške konference. Te neke vrste kontrolne konfeTence naj bi se vrstile ena za drugo vse dotlej, dokler ne bi podpisnice helsinškega dogovora iz leta 1975 izpolnjevale vseh točk helsinške pogodbe.	„
Sovjeti s svojimi sateliti pa so predlagali, naj bi položaj ' minulih dveh let po helsinškem dogovoru pregledali počez, ne v podrobnostih in naj bi se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju v Evropi in o poglobitvi tega sodelovanja še za naprej.
Ko je nato Francija predlagala, da bi se pomaknili z mrtve točke naprej, naj bi postavili oba predloga na program za oktobrsko zasedanje zunanjih ministrov, so pa sovjeti nastopili proti temu in vztrajno zahtevali, da ostane samo njihov predlog na miži za nadaljnje razgovore.
V tem kritičnem stanju se je konferenca v Beogradu začela in nadaljevala prejšnji teden, dokler ni avstrijski delegat, kot predstavnik tkim. evropskih nevtralnih držav: Avstrije, Švice, Švedske, Luksemburga, Lichstensteina, Finske, Malte, Monaca in San Marina (vse- , ga skupaj devet držav) predložil nov kompromisni predlog, da bi morda zadevo premaknili z mrtve točke.
Vodja avstrijske delegacije Franz Ceska je predlagal, naj bi za oktobrsko zasedanje zunanjih ministrov podpisnic helsinškega dogovora, ki bo tudi v Beogradu, izdelali program ene same točke, ki nàj bi obenem obsčga-
Rimom, potem bomo lahko govorili. In vedno jih je nekaj, ki gredo na lima-'nice, zlasti taki, ki nimajo poklica za mučeništvo in revščino, ampak jim bolj godi brezskrbno življenje kot plačani najemniki.
Zanimivo novico sporoča nemški dnevnik „Frankfurter Zeitung“ z dne 5. junija. Protestantska sinoda za deželo Hessen-Nassau je razpravljala o vprašanju, če more.biti imenovan za župnika duhovnik, ki je član komunistične ‘stranke. Tam imajo nekaj takih. Sinoda je bila sicer mnenja, da je članstvo duhovnikov v komunistični stranki nekaj nepojmljivega, vendar so le o tem dolgo razpravljali. Eni so menili, da-i?e to •politična, ne verska zadeva, drugi so bili odločno proti, tretji pa za kompromis, da smejo biti cerkveni pomočniki, 'župnik^ pa ne. Nazadnje je govoril predš. sinode in po njegovem govoru, pravi časopis, je bil sprejet sklep, da so člani KP lahko tudi župniki. — Zadnja številka našega lista je prinesla novico iz ultrakotoliške Španije, ki pravi, da je pri zadnjih volitvah na komunistični listi kandidiralo za poslance enajst posvečenih gospodov, za senatorje pa štirje. Izgleda, da katoličani ne maramo ostajati za protestanti tudi na tem polju.
Slovenija ni še tako daleč, a se v
la večino točk predloga zahodnoevropskih držav in večino točk predloga sovjetskega bloka. Avstrijski, odn. predlog devetih nevtralnih držav je močno podoben francoskemu kompromisnemu predlogu, le da je bolj podrobno izdelan in tako prikrojen, da je bil sprejemljiv za zahodne države, medteni ko se sovjetski blok še vedno ni izjavil zanj. Kompromisni predlog namreč vključuje tudi zahtevo zahodnoevropskih držav, da naj bi letošnji pohelsinški konferenci sledila v določenem času druga pohelsinška konferenca, itd. Kompromisni predlog nadalje določa, naj bi sedanje beograjsko zasedanje izvršilo določene sklepe in izdalo tudi zaključni dokument.
ZSSR je zlasti nastopila proti točki kompromisnega predloga, ki daje sedanjemu zasedanju pravico sklepanja ter zahtevala, da naj bo to zasedanje „samo izmenjava pogledov in nič drugega.“ Edina od držav sovjetskega bloka, ki se je oglasila glede sovjetske zahteve, je bila Romunija, ki jo je ozhačila za „neprimerno za razpravo na takšnem forumu, kakor je sedanje“, s čemer je dejansko odklonila sovjetsko zahtevo.
Zahodne delegacije so medtem pričakovale poročil o obisku Brežnjeva v Parizu in ciljih, ki jih je hotel v Parizu doseči, ko je s francosko vlado podpisal nov, dasi zelo splošen, dokument o „potrebi nadaljevanja odjuge“. Zahodni delegati so ugotavljali, da je bilo potovanje Brežnjeva namenjeno prav'pritisku na Francijo, najbolj oklevajočo članico NATO, da bi na beograjski konferenci njena delegacija ne sodelovala tesno Z ostalimi zahodnoevropskimi državami proti načrtom sovjetskega bloka.
Zahodne evropske države ter ZDA in Kanada hočejo tudi dobiti od svojih obveščevalnih služb v ZSSR več podrobnosti o nedavnih spremembah na vrhovih sovjetske KP in si ustvariti jasno sliko o dejanski moči alt nemoči Brežnjeva na njegovem novem položaju predsednika sovjetske države, predno se bodo znova zagnale v večje debate s sovjetskim blokom na beograjskem zasedanju. Vsekakor imajo zahodne države, predvsem pa ZDA, pripravljene svoje najod-ločnejše izjave glede spoštovanja človekovih pravic in izpolnjevanja zadevnih določil helsinškega dogovora za oktobrsko zasedanje zunanjih ministrov, ki bodo mogli dejansko odločati o nadaljnjih pohelsinških konferencah in podpisovati sklepe in nove dokumente kot priključke k originalnemu helsinškemu dokumentu.
V zvezo z beograjskim zasedanjem opazovalci spravljajo nov ustaški izpad v New Yorku, ko je prejšnji torek, 14.
spodobni razdalji približuje podobnemu stanju. Vedno bolj pogosto se slišijo obtožbe, da je bilo slovensko versko, socijalno, kulturno in gospodarsko delo skoro celega stoletja pogrešeno, naravnost nesreča za narod, hoteč se ponižno približati komunizmu, misleč, da bo to mogoče in koristno za Cerkev. To pravijo ljudje, ki danes tvorijo vidne vrste slovenskega klera. Kljub temu pa jih tovariš Šetinc, veliki glasnik slovenskih komunistov imenuje „novoklerikalce“. Hoče s tem povedati, da ni dovolj, da se katoličani, zlasti duhovniki, približajo komunistom, ampak je treba, da izginejo. To je teza kombnizma: brezverna, ateistična, materialistična družba, ne pa čreda ubogljivih kaloličanov. Kdor drugače gleda načrte komunizma, se moti, kdor skuša katolištvo vskladiti s komunizmpm, se moti še bolj :
Velikansko uslugo delajo rdečim tisti katoličani, ki ali iz nevednosti ali zaradi kakih drugih razlogov pomagajo k razkrajanju edine sile, ki je zmožna z absolutno vero v zmago, zaustaviti pogubnoštni rdeči val. Vsi tisti, ki to silo .slajše, so v službi njenega največjega nasprotnika,'pa naj bo pod krinko evrokomunizma ali pa jugokomu-nizma.
J.	A.
t. m. v Ney Yorku skupina ustaških teroristov nasilno zasedla prostore jugoslovanske misije pri ZN ter se po dveh urah ustrahovanja jugoslovanskega u-radništva) predilla newyofski policiji. Prav tako opazovalci spravljajo v zvezo z beograjskim zasedanjem bombni atentat, ki so ga neznanci izvršili na mednarodnem vlaku, ko je ta iz Dortmunda v Zahodni Nemčiji in skozi Avstrijo vozil v Sloveniji ravno mimo Trbovelj. Ob 6,45 zjutraj je v enem izmed potniš-
Problematika narodnih manjšin postaja vedno bolj zanimiva. To ne velja le za pripadnike posameznih manjšinskih skupnosti, ampak tudi za države, v katerih le-te živijo. Današnji čas odpira nove možnosti za boljšo bodočnost narodnostnih skupnosti zlasti v Evropi. Skupnosti, ki jih do včeraj širša publika ni poznala (npr. Baski, Katalonci, Bretonci, Sardinci itd.) postajajo danes predmet ne le raziskav specializiranih institutov, pač pa tudi zanimanja s strani javnega mnenja.
Vse to veljal še posebej za bolj ali manj poznane narodne manjšine v zahodni Evropi, kjer. se zlasti bliža zaključek prve večjeVetape v gradnji ze-dinjevanja: volitve za evropski parlament v Strassburgu. Vse manjšine zahodne Evrope gotovo gledajo z zanimanjem na ta dogodek, saj predstavlja nove ,možnosti tudi za njih pristop in priznanje. Kako pa ?
Od Velike Britanije sem do Francije in drugih^ dežel zahodne Evropa i-mamo razne pomembnejše manjšine oz. narodne skupnosti. Škoti, Valežani v Angliji, Bretonci, Baski in alzaški Nemci v Franciji, Flamci v Nemčiji, Danci, V Neipčiji (\Schles,wighHolstein ), spet Korzičani pa Okcitanci v Franciji -— to je le nekaj narodnih skupnosti, ki bi jih lahko imenovali „prepovedane“ in prihajajo v poštev za te volitve! Kako se bodo zadržale ?
Evropski parlament v Strassburgu bo izvoljen spomladi prihodnjega leta na neposrednih volitvah. Velika Britanija, Francija, Belgija, Holandska, Luksemburg, Danska, Irska, Zahodna Nemčija, Italija, — to bodo zaenkrat države, ki bodo sestavljale prvo evropsko zbornico. Slovenci bomo tu zaenkrat prišli v poštev kot slovenska manjšina v Italiji (Koroški Slovenci so iz tega procesa izključeni, v kolikor Avstrija ne spada v okvir teh držav). Zato čaka prav nas primprske -Slovence *v zamejstvu težka in zgodovinska naloga.
’ V tem okviru je treba torej videti prizadevanja slovenskega političnega zastopstva v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji, konkretno Slovenske skupnosti, za iskanje in navezavo plodnih stikov z drugimi manjšinami v Italiji pa tudi v Evropi nasploh, če. začnemo pri slednjih,. moramo omeniti, da je Slovenska skupnost (SSk) že član Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ki ima sedež na Danskem in veže v glavnem manjšine severne in zahodne Evrope. Bolj konkretno pa je SSk začela z navezavo stikov z manjšinami v italijanski republiki, saj je predvsem važno, da pride tu do prve politične platforme tudi za nastop na
kih vagonov eksplodirala bomba ter ubila enega potnika, sedem potnikov pa ranila. Med ranjenimi potniki sta bila edina tujca dva finska študenta, medtem ko so ostali ranjenci ter ubiti potnik jugoslovanski državljani. Titova policija je seveda, še predno je zadevo preiskala, takoj izrekla sumnjo, da je bila bomba nastavljena na vlak bodisi v Zahodni Nemčiji ali v Avstriji, da bi zadušila sleherno polemiko o morebitni nastavitvi bombe v Jugoslaviji sami.
evropskih volitvah. Znano je namreč, da bodo prve volitve potekale po volilnih zakonih posameznih držav-članic.
Kakšni pa so stiki med slovensko in drugimi manjšinami v Italiji? Gre v glavnem za zbližanje in odnose s furlansko, ladinsko, južnotirolsko in francosko narodno skupnostjo v Dolini Aosta. Te imajo namreč že zgodovinsko in tradicionalno politično predstavništvo ter voljo po lastni samobitnosti. Poleg tega pa nas s temi etničnimi skupnostmi veže še pripadnost istemu geografskemu območju, alpskemu loku, in neka duhovna bližina srednjeevropskega kova. Poleg teh pa ima tudi SSk stike, vsaj na studijsk-o-informativni ravni z manjšinskimi etnijami v južni Italiji, kot na (Sardiniji in Siciliji. V teku zadnjega leta je prišlo tudi do raznih študijskih srečanj med vsemi temi skupnostmi, tako v Milanu in v Cagliariju na Sardiniji, poleg tega pa še v Aosti. Na vseh teh je bila SSk vedno aktivno prisotna.
Pred kratkim pa je bilo tako študijsko srečanje v Gorici, in to na pobudo slovenskih študijskih krožkov „Anton Gregorčič“ v Gorici in „Virgil Šček‘‘ v Trstu ter pod okriljem Slovenske skupnosti. Tema zborovanja je bila „Povezava narodnih manjšin v novi stvarnosti združene Evrope.“ Zlasti močna je bila — naravno — slovenska prisotnost tako s predavatelji kot s publiko. Posamezni predavatelji so orisali politični položaj slovenske manjšine in zadnje predloge za zakonsko zaščito Slovencev od strani SSk (ki je prav pred tednom dni poslala ta zakonski o-snutek v 'rimski parlament), srednjeevropsko poslanstvo Slovencev, gospodar-sko-družbeni položaj Slovencev ter poglede na samostojnost . in federalizem in sociologijo manjšin. Ob samem študijskem delu seminarja je bil nato še sestanek političipih strank omenjenih narodnih manjšin, ki so sklenile skupno nastopiti pri rimski vladi za ustrezne zakonske garancije pri bodočih evropskih' volitvah.
Gotovo je, da so prav perspektive za prve evropske volitve zganile z mrtve točke posamezne manjšine, ki si želijo vedno večje povezave. Ne sme pa ostati samo pri tem. Tudi v bodoče je treba odločno poprijeti za začeto delo in napeti vse sile za dosego ciljev, ki smo si jih zadali. Politična volja je! Moramo pa sistematično gojiti začete korake in jih res uravnati z evropsko stvarnostjo. Le tako bomo kos svoji na-nalogi. In samo na ta način lahko upamo, da bodoča Evropa ne bo „Evropa držav“ pač pa „Evropa narodov“!
A. B.
«■■■MMaai
Slovenska manjšina in Evropa
(Od našega dopisnika iz Gorice)
MOSKVA NAPADA ŠPANSKO KP
NOVA TAKTIKA ZA KONTROLO NAD ŠPANIJO?
Uradno sovjetsko, tujejezično zunanjepolitično glasilo „New Times“ je minuli teden v daljšem članku napadlo glavnega tajnika španske KP Carilla zaradi njegovih predvolilnih izjav, v katerih je med drugim, iz taktičnih razlogov dejal tudi tole: „Španska KP je za demokracijo, je proti vsaki diktaturi, tudi proti svoji diktaturi.“ •
Kakor je znano, je španska vlada pred volitvami legalizirala špansko KP ter še je iz politične emigracije vrnila vrsta španskih komunistov, ki so večinoma preživljali svoje „počitnice“ v ZSSR. Med njimi se je vrnila v Španijo tudi znana krvoločna partijka, sedaj nad 80 let stara Dolores Ibarruri, ki so jo zaradi njenih hujskajočih govorov med špansko revolucijo klicali „La Pa-•sionaria“. Z jugoslovanskim komunističnim diktatorjem Titom sta se med špansko revolucijo dobro poznala in se pozneje. v Moskvi tudi večkrat sestala. Iba-rrurijevo je španska KP po vrnitvi iz Moskve iz čustvenih razlogov postavila za svojo predsednico, 61 letni Santiago Carrillo pa je ostal partijski glavni tajnik.
Moskovski „New Times“ (Novi časi) očita Carillu, da „se je dal izigrati od kapitalizma“ in da „se jel prelevil v protisovjetskega človeka“ ter da „je nasedel kapitalistični zaroti razkrojiti enotnost komunističnega gibanja z iznajdbo evrokomunizhia.“
Carillo je takoj sklical sestanek španskega CKKP, na katerem so poleg ugotavljanja izida nedavnih volitev imeli kot glavno točko programa zgornji sovjetski napad na španske komunistične veljake. Na sestanku je španski CKKP z večino glaspv (189 za, 1 član se je vzdržal glasovanja) objavil izjavo, v
kateri zavrača sovjetske obtožbe ter trdi, da je „evrokomunizem edina alternativa za nadaljnji pohod socializma po ' Zahodni Evropi. Je edina revolucionarna alternativa, katera, ne da bi se odrekla najboljšim tradicijam komunističnega gibanja, združuje — kakor so to delali ustanovitelji marksizma — socialistične idealez globokimi in neodrek-ljivimi hotenji ljudstva po svobodi.“ Izjava španskega CKKP nadalje pravi, da je njegova strategija socializma zamišljena tako, da bo „socializem postal režim, ki naj ustvari najširši izraz demokracije in individualne svobode“ ter zato „obžaluje, da so v Moskvi „znanstveno analizo problemov, pred katerimi stoji komunizem, zamenjali z, izobčevanjem in izgoni, kar je povsem tuje duhu marksizma. Te metode so eden razlogov, zakaj tkim. ,pravi socializem“, ki obstaja v državah, kakor je ZSSR, ne more služiti za idealni model socialistične družbe.“
Opazovalci spora med špansko KP in Moskvo ugotavljajo, da se je moskovski „New Times“ previdno izognil v svojem članku sleherni pmembi italijanske in francoske KP, ki tudi propagirata tkim. evrokomunizem. Opazovalci menijo, da je španska KP dobila iz Moskve udarec zato, ker ni znala doseči boljšega rezultata na nedavnih splošnih volitvah. V primeri s francosko in zlasti z italijansko partijo španska KP močno peša na pristaših. Moskva je vsekakor neizmerno razkačena, da ji je ves iberski polotok, se pravi Portugal in Španija, povsem ušel izpod kontrole, dasi se za nadvlado nad njim v Kremlju trudijo že skoro pol stoletja, ter so zato tako demokratični Španci kakor ves svobodni svet budno na preži, če ni spor med špansko KP in Moskvo spet nova taktika.
Odnosi med ZSSR In ZDA napeti
VANČE: „RAZLIKE V BISTVENIH PROBLEMIH.“
Medtem, ko se je v Parizu mudil sovjetski diktator Leonid Brežnjev in podpisal s Francijo nov dokument „o potrebi nadaljevanja odjuge in sodelovanja med državami v Evropi“, je v Pariz priletel tudi severnoameriški zunanji minister Vance, ki se je udeležil tamkajšnjega zasedanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Na tiskovni konferenci je Vance časnikarjem potrdil, da med ZDA in ZSSR „obstajajo zelo važne in očividne razlike“ v vprašanjih omejitve oboroževanja in v problemih človekovih pravic ter izjavil, da so odnosi med obema državama „trenutno napeti.“	*
Pred tiskovno konferenco se je sestal s francoskim predsednikom Giscar-dom, da mu je ta poročal o obisku Brež-njeva v Parizu.
Na vprašanja časnikarjev, kako Brežnjev gleda na odnose med ZDA in ZSSR, je Vance odgovoril:
„Očividno je ena od problematičnih točk vprašanje omejitve strateškega oboroževanja. Razlike med sovjeti in nami so še vedno bistvene. Doslej smo v razgovorih sicer napredovali, kakor sem ugotovil oj? svojem nedavnem srečanju s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom v Ženevi, a nekatere točke ostajajo nerešene, so pa bistvenega pomena za uspešen dogovor.“
Vance je nadalje dejal, da „so sft drugi problemi, na katere gledamo ni in sovjeti povsem različno. Med te spada vsekakor problem človekovih pravic,“ in dodal: „Med ZDA in ZSSR vlada trenutna napetost. Odnose s sovjeti smatramo za važne in nameravamo
MEDNARODNI TEDEN
SEDMA GLAVNA SKUPŠČINA CAD. Na sedmi glavni skupščini Organizacije ameriških držav na Grenadi, najmanjši otoški državici v Karibskem morju, se je zaključilo zasedanje z resolucijo o potrebi konsolidacije človečanskih pravic v' nekaterih ameriških državah. Ni pa bilo zanimanja za dejstvo, da so prvi kršilci človečanskih pravic; ravno teroristi in ekstremisti z umori in ugrabljanjem oseb... Nekaj
malega so posvetili tudi. severnoameriški gospodarski diskriminaciji, uvedeni v zakonu o zunanji trgovini, dalje so govorili o mednarodni kreditni politiki, ki je po mnenju nekaterih preveč vezana na politiko, nato pa še o problemu med Panama in Gvatemalo zaradi bodočnosti britanske posesti Belice v Srednji Ameriki.
SOVJETSKA VOHUNSKA POSTAJA NA LEDENIKU? Po pisanju pariških listov, ki navajajo izjave strokovnjakov NATO, naj bi Sovjeti uporabljali velik plavajoči ledenik za vohunjenje, prikrito z znanstvenim plaščem. V kanadskih vodah je na ogromnem ledeniku sovjetska „znanstvena“ odprava, ki jo sestavlja kar 160 oseb. Razdeljena je menda na vojaški in civilni del. Kanadski časnikarji so pred meseci obiskali to postajo in sovjeti so jih sicer lepo sprejeli. A vendar so se jim zdeli posebno sumljivi rovi v ledu, ki so neverjetno podobni skladiščem za raketne izstrelke.
NAUK CERKVE O KONTROLI ROJSTEV. Papež Pavel VI. je poslal pismo udeležencem kongresa Mednarodne družinske zveze, na zasedanje v Cali v Kolumbiji. V pismu poudarja papež, da je nauk Cerkve o kontroli rojstev nespremenjen, popolnoma enak, kot je bil z vso jasnostjo razložen v encikliki „Humanae vitae‘‘ iz leta 1968.
V AVSTRIJI SO DOBILI POLITIČNI AZIL PODPISNIKI „LISTINE 77“. Prejšnji teden so prišli na Dunaj trije podpisniki „Listine 77“, ki so jo izdelali v začetku leta češkoslovaški disidenti. Prvi je prišel Zdenek Mlynar, bivši glavni tajnik partije ČSSR, nato Ivan Binar in konec tedna še dr. Jaroslav Krejči. Zadnji je bil do leta 1969 profesor pedagogije, nato je bil obsojen na tri leta zapora, po izpustu z zapora pa ni več dobil službe.
iNiiiNi«mmNnmennuu.HnHNMiMHNMa>
poskušati jih izboljšati. Dejstvo, da imamo razlike z njimi na določenih področjih, ne pomeni, da ne bi napredovali na drugih.“ Vance je naštel naslednja področja, na katerih so doslej ZDA dosegle gotove sporazume s sovjeti: prepoved o atomskih poskusih v ozračju, omejitev oboroževanja na področju Indijskega oceana, ukrepi za ohranjevanje zdravega življenjskega okolja ter dogovor o začetku razgovorov o prepovedi kemične vojne.
Resnična izobrazba ne sme izruvati iz človeka tisti smisel za občudovanje, ki ga je imela kot otrok, tisti mir in tisto soglasje, o katerem niti ne sumi, kdor je bil vzgojen samo za borbo za obstanek.
Friedrich Nietzsche
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zima je polnomoČno nastopila in mraz pritiska po vsej državi. V andskih predelih juga in zahoda doživljajo _ snežne zamete, medtem ko Buenos Aires in kolica trpi svoje običajne tri do štiri stopinje nad ničlo, ki jih krepko podpre že običajna vlaga.
Prva posledica tega zimskega stanja je — tudi že običajno -— pomanjkanje goriva, naj si bo to plina ali „smrd-lijvcai“ petroleja. Ta „običajnost“ pomanjkanja, ki se vleče iz leta v leto, v nekaterih primerih skozi desetletja, je ena tistih postavk, ki predstavljajo pravo radiografijo argentinske družbe. Ko nastane pomanjkanje, se vsa skupnost (prebivalci, vladne osebnosti, časopisje, televizija itd.) spravijo na primer, ga par tednov meljejo, nato pa, ob nastopu pomladi (v tem primeru) zaspi in spi „poletno spanje“ do druge zime, ko neobhodno doživimo „reprizo“ te komedije. Vsako’ leto iste trditve, da „so v teku javna dela, ki bodo enkrat za vselej napravila konec temu problemu“. Ali ni potem popolnoma razumljivo, da ljudje že „nikomur več ne verjamejo?“ Kar je pozimi plin (ali petrolej), to je poleti voda, od časa do časa nafta, ali kar koli pač pride na vrsto. Le rešitev ni nikdar, vsaj ne dokončnih rešitev^
To prelaganje odgovornosti od leta do leta, je tista rak rana, ki je zadnja desetletja razkrajala argentinsko soeio-gospodarstvo. To pomanjkanje načrtovanja je glavni vzrok zaostalosti dežele, ki ima vse naravne pogoje, da bi bila med najbolj naprednimi državami sveta. In svoje medlo mesto srednjeraz-vitosti bo zapustila šele, ko bo temu dokončno napravila konec. Sedaj vlada napoveduje, da' bo prihodnje leto že „vse rešeno“, kar se plina tiče. čez leto bomo videli, ali bo to res. Radi pa bi vsak dan opažali in se uverili, da se sprememba (v odgovornosti, resnosti in načrtovanju) od dne do dne resnično in temeljito bliža.
Medtem, ko „človeka na cesti“, kot rečejo, skrbi, kako si bo ogrel „gnezdo“, je predsednik potoval v Urugvaj in dve argentinski vzhodni provinci po tednu, ki je bil kar zanimiv, poln raznih novic.
Aluminijsko velepodjetje ALUAR, ki je predmet prav tako veleškandala, v katerega so zapleteni člani bivše vojaške vlade gen. Lanusseja, je bilo in-tervenirano. Ni še govora zaenkrat o podržavljenju, in ga verjetno tudi ne bo. Država ima kar preveč problemov s svojimi podjetji ki, skoro brez izjeme, prinašajo zgubo in otežkočajo državni proračun. Zaenkrat bo podjetje le pri-
šlo pod državno vodstvo, katerega bodo načeljevali letalski oficirji.
Sredi tedna je govoril drž. tajnik za notranjo trgovino. Kot je bilo pričakovati, je napovedal sprostitev cen nekaterih jestvin, aparatov za hišnp1 uporabo, zidakov ipd. Država né bo določevala novih cen, bo pa še naprej kontrolirala, da povišice ne bodo presegale neke normalne mere.
Istočasno pa je minister za socialno skrbstvo adm. Barbi napovedal nove stanovanjske načrte. Pomanjkanje stanovanj, tako okoli glavnega mesta, kot v notranjosti, je precej veliko. Za časa peronizma je bilo večje število stanovanjskih načrtov, ki jih je sedanji minister označil za „utopične“. Sedanja ylada da bo izvedla nove, manj bombastične, a bolj „realistične“. Tudi tu lahko rečemo, da „bomo videli“.
Pred Mauserjevim večerom
Svoj prvi letošnji kulturni večer bo SKA posvetila spominu smrti svojega rednega ustvarjalnega člana Karla Mau-serja. Ob 19 bo sv. maša zadušnica, ob 20 pa kulturni večer. Uvodno besedo o Mauserju-pisatelju bo imel vodja literarnega odseka SKA esejist France Papež, na kar bodo prebrani trije Mauser jevi teksti: fragment iz zadnjega njegovega govora na božič 1. 1976 v cerkvi v Clevelandu tri tedne pred smrtjo, potem meditacija1 Pokopališča, v kateri se veseli, da bo ob smrti zopet s svojimi „doma“, ter pismo iz Vetrinja
1.	1966, ko se spominja tega kraja slovenske tragedije, s čemer se SKA tudi poklanja vsem slovenskim žrtvam revolucionarnih let. — Preden bodo izbrani recitatorji recitirali nekaj pesmi iz pesniške zbirke Predsmrtnice, ki jo pripravlja za drugo leto SKA, bo urednik Tine Debeljak označil Mauserja kot pesnika, kar v tem pogledu dozdaj ni bil poznan ne ocenjen po vrednosti. Po recitacijah bo dr. Tine Debeljak na podlagi korespondence s pisateljem o-črtal postanek največjega Mauserjeve-ga dela Ljudje pod bičem ter zanimivo pot trilogije v knjižno izdajo pri SKA. Zanimiv literarni zgodovinski donesek. Tako naj bi ta spominski večer ne bil samo prigodnični spominski večer, temveč tudi pozitiven prinos k poznanju Mauserja-književnika: pisatelja Trilogije in nanovo odkritega pesnika.
Vabljeni vsi, zlasti slovenska mladina, predvsem akademska, ki je bila Mauserju tako pri srcu.
Tine Debeljak	(42)
Med knjigami in revijami
FRANCE KOBLAR: MOJ OBRAČUN (Nadaljevanje in konec)
Koblar si ni mogel predstavljati in ni verjel v kom. infiltracijo v Zarjanske vrste, ' o kateri je v tistem času — kot vemo iz drugih virov — komunisj dr. Kermavner poročal Kominterni, da imajo v njih „boljše delavce kakor med svojimi“. Kakor so med vojnimi dogodki pokazali, so prav iz teh vrst izšli nekateri najkrutejši partizanski borci (Dermastija, Pirkovič in drugi). „Boj za mladino“ je dobil oster oris v Obračunu. Z njim v zvezi tudi „boj za dom in svet“, ki je bil sicer že od 1930 leta v latentni in podtalni krizi. Ta je postala aktualna ob Kocbekovem eseju o španski revoluciji, kjer je poudarjal v njem samo socialen in demokratski „progresivni“ element, ne pa strateško obkrožanje politične napadalnosti brezbožnega svetovnega komunizma iz Sovjetije. Kobler podaja svoj pogled na potek te krize, o katerem bi jaz rad dal kdaj in drugje tudi svojo pripombo. Koblar je v dneh „osvoboditve maja 1945“ vnesel v rokopis pripombo, da je bila ta kriza „nekakšna glavna vaja za poznejši hoj proti komunizmu pravzaprav proti celotnemu narodnoosvobodilnemu gibanju.“ (str. 135). S tfjm priznava, da je bil v tej krizi začetek poznejše- medvojne razdeljenosti na katoliški strani v komunistično vodeno ofarstvo in proti njemu. Preden pristopi k zadnjemu poglavju o „zadnji vojski“, omenja še svoje delo pri ljubljan-
skem radiju, pri katerem je bil člen vodstvenega triumvirata Stare-Osana-Kob-lar. Pri PEN klubu, v Matici, v. Akademiji itd.
Nato posveča „zadnji vojski“ trideset strani opisa, ki bi zaslužili posebno obravnavo in pripombe, za kar tu ni prostora. Poudarja, da je stal trdno na liniji sodelovanja vseh narodnih sil v protiokupatorski borbi in da je Kocbeka in Jula Kozaka svaril pred ekskluzivnostjo pri organizaciji odpora, češ, če ne bodo vzeli medse „v celoti SLS in njenih voditeljev, bo prišlo do verskega boja,“ (str. 173). Kljub temu pa smatra reakcijo na prve atentate za krivce „boja na domačih tleh“, ker so predvsem Ehrlichovci — gradili protikomunistično pa tudi separatistično narodno fronto — „vpričo okupatorja...“ Začeti socialno revolucijo pod okupatorjem, ni bil greh, braniti se — pa! Dosledno je ostal na liniji „enodušnega narodnega odpora“, kot pravi (173). Nikjer ne vidi komunističnih umorov, divjanj OF, le nekje omenja, da je pri Lovru Kuharju posredoval naj ne more duhovnikov in drugih... „otresimo se le narodnih izdajavcev... ali kdpr seje razdor in ne vzdrži pred okupatorjem“. Če prevedeš v partizanščino izraz „otresimo se“, veš, kaj pomeni: likvidacijo (173). In kakšna „tragika“: prav ko so partizani hoteli prenehati z umori, se je,pojavila bela garda... In odslej je
bil na strani OF in jo zagovarjal tudi pred škpfom in v njegovem krogu... Bilo ga je „sram protikomunističnega odpora, goltal je gnev v sebi... in pljuval iz sebfe sramoto... “ razočaran nad kristjani, ki so s „pobožnim namenom v blazni gorečnosti čutili, da morajo služiti Bogu —- pj-i tem pa so brezsrčno teptali njegovo ljubezen.“ (191). „Osramotili smo se, namesto da bi krščanstvo povzdignili nad dejanja njegovih nasprotnikov.“ (194). že v uvodu je rekel, da je bil ta čas, „grozen v svoji laži in potvorbi, spačenosti in brezvestnosti — čas Antikrista, ko se potvarja krščanstvo, ko se zavestno ugonablja njegov duh in ko se nezavedno uničuje njegovo bistvo tudi od kristjanov samih.“ (9). Tako je to zadnje poglavje zelo ostra kritika krščanstva (h kateremu pa se Koblar <,vedno iskreno in z resnično globoko vernostjo priznava!) in njegovega odpora „narodnoosvobodilni borbi“, čeprav jo istoveti sicer tudi s komunizmom (135). Obenem pa poudarja svoje stike z voditelji OF, ki so ga
1.	maja 1945 tudi poslali kot oficielnega posredovavca k škofu Rožmanu, naj posreduje, da se „domobranci ne upirajo več OF in se mirno umaknejo prodiranju jugoslovanske (partizanske) vojske. .. ker OF ne želi v zadnjem trenutku žrtev...“ (185). Koblar nato citira
(par dni po dogodku (na str. 186) Rožmanov „doslovni“ odgovor, da je bil „pri gen. Rösenerju, kjer so hoteli Nemce prepričati, naj se umaknejo, da pa Rupnik noče o tem nič slišati, da je docela nemško orientiran... Govorila sva še o puču, kako domobrance odtrgati od Rupnika“. Drugi dan pa pride — 3.
maja — Rösenerjev in Rupnikov poziv k obrambi do konca in 4. maja razglas slovenske vlade, kjer je bil navzoč tudi škof. K tem dogodkom daje Koblar svoj komentar: „To je bila zadnja nora omejenost separatističnega meščanstva, ki si je nadelo nacionalni lišp, v glavnem pa verski plašč — skok obupancev v gluho domišljijo in domišljavost narodnih pokvarjencev. Ti ljudje so vedno narod pojmovali kot stranko in vse življenje s stališča svojega ozkega prepričanja“. (187). — čudno, da ni kaj podobnega v stokratni povečavi videl pri komunistični partiji, ki ji je nezavedno tako zvesto služil, da mu je dala visoka in zaslužena odlikovanja!
Zato je razumljivo, da je sprejel „o-svobojenje z veliko srečo“ in da je bil od OF (=partija!) izbran, da prav on — pozdravi prihod partizanske vojske v Ljubljano!
Tedaj je „govoril v mislih na lepšo bodočnost in pravo bratovsko zbližanje“. Obenem pa je bil žalosten v srcu, da bo toliko naših ljudi nesrečnih... in da je „vse naše... (t. j. katoliško) tako lahkomiselno zapravljeno...“
Te stavke je napisal že — Id. maja! Kaj bi napisal lahko o bratstvu štirinajst dni kasneje? Pa je previdno sklenil svoj obračun, preden bi mogel priti do kocbekovskega razočaranja... Po par opazkah iz poznejšega časa bi se1 dalo soditi, da ga ni doživel ali pa-ni hotel „omadeževati“ svoje medvojne „narodnoosvobodilne“ iluzije?
Samo z enim stavkom malo nakaže Svoj dvom v besede, ki jih je malo preje govoril v slavnostnih dneh: „Bojim se pa po drugi strani popolne oblasti raz-
reda“ (183). To se pravi: proletarske diktature. Torej nasproti vsega tega, kar je Koblar mislil, da bo prineslo — sodelovanje z OF. Kdo se je motil v presojanju položaja: „napredni kristjani“ v OF ali „konservativni reakcionarji“. Te zadnje je Kidrič imenoval: „Izdajavce prekletega imena, ki so se trudili zavreti osvobodilno gibanje med srednjimi sloji. Zato so' prikazovali OF kot izrazito komunistično tvorbo, vse sodelavce KPS pa kot ljudi, ki jim bo KPS pripravila usodo Kerenskega.“ (citat v Zalivu, 1973, 145). In prav to se je zgodilo s krščanskimi socialisti in kristjani v OF, kar je priznal istotam tudi tržaški Boris Pahor: „Ko so to trdili prekleti reakcionarji, so žal bili daljnovidni, Kidriču navkljub. Saj je povojni čas dokazal, da je bilo zmotno upati v moderni socializem na Slovenskem.“
S tem je obsojeno po 'somišljenikih Koblarjevo politično zadržanje med o-kupacijo, dasi je meni osebno razumljivo njegovo globoko človečanstvo, njegov krščanski humanizem, grajen na ljubezni med ljudmi, toda — ni uspel v zvzei s takim brezvestnim partnerjem, kot je bila komunistična stranka, v boju —- za oblast, in za nič drugega in z vsemi sredstvi, tudi z zlorabo takih visoko kulturnih ljudi, kot je bil Koblar. .. in vseh, ki so nasedli „nacionalnemu“ odporu v njej.
Temu Obračunu je dodal še literarne portrete- nekaterih svojih sodobnikov, tako: Dr. J. E. Kreka in prelata Kalana ter vrsto naj zvestejših njegovih dom-insvetovcev: Stanka Majcna, Tz. Cankarja,- Fr. Steleta in Janeza Jalna. Ni
ix gglcwmwnnym
-TRBOVLJE — Trboveljski rudarji niso dosegli v letošnjem letu načrtovanega izkopa premoga. Zaostali go v prvih petih mesecih 84.500 .ton pod „planom“, kar predstavlja i celih 12,7 odstotkov manj kot so načrtovali. Termoelektrarna pa ni bila v težavah, ni ji manjkalo premoga, ker zaradi ugodnejših vodnih razmer ni delala s polno močjo.
KAMNIK — Kamniška tovarna in konfekcija usnja „Utok“ je v težavah. Prej je bila povezana z drugo kamniško, tovarno Ipok, ta povezava pa je privedla zaradi „nespretnih in nepremišljenih odločitev“ obe tovarni v težave. Ipok so likvidirali, Utok pa se bori s sanacijo. Pravijo, da dobro poslujejo, toda 42 milijonov izgube zelo tlači „800-članski delovni kolektiv.'“
MARIBOR — Delavski svet Certusa, podjetja za medkrajevni avtobusni svet je „razrešil“ Marjana Sukiča, direktorja podjetja, dalje Draga Segreca, vodjo splošnega kadrovskega oddelka in Antona Kranjca, vodjo sektorja za promet in vzdrževanje. Vse zaradi slabih medsebojnih odnosov v podjetju.
LJUBLJANA — Po novem zakonu o združenem delu je v členu 117 zapisano, da ima delavec vse pravice in dolžnosti' opravljati dela oziroma delovne naloge, za katere je sklenil delovno razmerje. Med trajanjem delovnega razmerja pa je lahko na podlagi samoupravnega splošnega akta razporejen na vsako delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, oziroma pridobljeni usposobljenosti. Strokovnjaki trdijo, da bodo s tem povečali storilnost... z uresničevanjem načela: „Pravi človek na pravem mestu".
LJUBLJANA — V Sloveniji je povpraševalo po delu v prvih treh mesecih 13.445 oseb, lani v istem razdobju pa 12.317.
LJUBLJANA — IS posredovanjem Trubarjevega antikvariata na Mestnem trgu je Narodni muzej pridobil dragocene poskusne odtise bakrorekov za „Topografijo moderne vojvodine Kranjske'“ (Topograhia Ducatus Carnioliae moder-nae) I. Vajkarda Valvasorja iz 1. 1679.
LJUBLJANA — Krajevni skupnosti Kolezija in Trnovo sta pripravili razstavo likovnih del umetnikov iz Kole-zije in Trnovega v prostorih trnovske krajevne skupnosti. Razstavljalo je od
3.	do 10. junija 21 slikarjev in 6 kiparjev.
RADENCI — Na regionalnem srečanju komiteja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo so v tem zdraviliškem kraju strokovnjaki iz švedske, Romunije, ZR Nemčije, Velike Britanije, Francije in Jugoslavije od 31. maja do 2. junija proučevali zdraviliško zdravljenje. ,
označil Finžgarja, Preglja in Bevka, verjetno zato, ker ju je monografično obdelal v izdajah njihovih del. Ne smel bi izpustiti Lovrenčiča in Velikonjo iz tega istega gnezda; razumem pa, da ju ni napisal. Lovrenčiča ie ignoriral, Velikonjo pa označil skoraj v smislu ova-duštva, kar je še podčrtal urednik Mahnič v „ovaduha ljubljanskega žurnaliz-ma". Zanimivo pa je, da Koblar omenja pismo med revolucijo, ki ga je Velikonja pisal „neznanemu prijatelju", in mu je žal, da ga «fii ohranil. Toda to pismo je priobčil Velikonjev sin dr. Jože v Zborniku Svobodne Slovenije 1. 1968 (str. 86), s pripombo: „Ni mi znano, če je kdaj prišlo v roke, komur je bilo namenjeno, niti komu je bilo namenjeno." Koblar potrjuje prejem tega pisma, ki tudi ni bilo naslovljeno nanj, pa se je nanj nanašalo v celoti, „zvito" prošnjo, naj mu pripiše „svoje pripombe." Koblar mu ni odgovoril, prišlo pa je do osebnega razgovora, iz katerega je Koblar povzel namen: prisiliti Finžgarja in njega, naj v „javni izjavi" popravita „kar sta zagrešila". Kako je sodil pozneje Finžgar .o razmerah, ki jih je soustvarjal, vemo iz pisem dr. Koledniku. Kako Kocbek, tudi vemo. Koblar je samo nakazal podobno pot v zgoraj citiranem stavku o — strahu za bodočnost v polni diktaturi „enega razreda".
Opozarjam na to Velikonjevo pismo, ker je še danes aktualno, in predstavlja vsekakor najboljšo kritiko medvojnega poglavja tega Koblarjeva Obračuna, s katerim Se je Koblar uv-rstil med naj-vnetejše zagovornike sodelovanja slovenskih katoličanov z OF.
Še to: Kot poroča zadnji Zaliv, so rokopis pred tiskom cenzurirali.
DOBROVA PRI LJUBLJANI — V božjepotni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani so se v nedeljo 5. junija zbrali slepi na svojem že tradicionalnem srečanju. Največ jih je prišlo iz bližnje in daljne okolice Ljubljane, pa tudi iz Goriške, štajerske in celo iz Prekmurja. Zbrane je najprej nagovoril domači župnik Anton Golob. Sledil je pozdrav v imenu obeh ljubljanskih škofov, ki ga je izrekel vikar kanonik Jože Kvas. Nato je prebral pozdrav priorja kartuzije Pleterje p. Janeza Drolca, ki se tudi šteje med vrstnike slepih. Pismo je bilo ganljivo in polno navduševalnega optimizma. Bogoslužje, ki mu je sledila maša, je vodil frančiškan p. Miha Vovk. Tudi slepi so sodelovali pri bogoslužju z branjem beril v Braillovi pisavi. Lizika iz škofje Loke pa je po obhajilu ob spremljavi na kitaro zapela pesem, ki jo je sama sestavila in skomponirala Mariji v čast. Po maši so romarje povabile na svoj dom Marijine sestre in ljubeznivo postregle. Med popoldanskim programom je navzoče pozdravil odgovorni urednik Družine v imenu uredništva verskega lista Sodelavci v ljubezni, ki ga izdaja Družina v Braillovi pisavi.
LJUBLJANA — Do maja so cene industrijskih izdelkov narasle za 6,6%, cene na drobno za 5,9, življenjski stroški pa so se zvišali v prvih petih mesecih za 14,3 odstotkov. Pravijo, da so porast pričakovali, obenem pa so zatrdili, da posamezni ukrepi niso mogli zagotoviti ugodnejših rezultatov.
NOVO MESTO — V raznih podjetjih razpravljajo o izkoriščenosti delovnega časa in s tem zvezanega dviga produktivnosti. Tako so ugotovili, da se precej časa izgubi s predčasnim odhajanjem z dela. Čeprav so uvedli po nekaterih podjetjih ure za žigosanje prihodov in odhodov, s tem še niso rešili problema. Delavci namreč stoje s kartico v roki, in to ponekod — tako piše Delo 3. junija — tudi pol ure na znak •sirene.
LJUBLJANA — Redakcijski kolegij slovanskih dialektologov, ki pripravlja „Občeslovanski lingvistični atlas" je zasedal v Ljubljani in Portorožu od 2. do
11.	junija. Osrednja tematika sestanka je bilo obravnavanje vsebine in komentarjev k zemljevidom slovenskih narečij. Predvidoma bo prvi zvezek tega a-tlasa izšel še letos.
Umrli so od 30. maja do 3. junija 1977:
LJUBLJANA: Marija Merjasec r. Prašnikar; Franc Kolar, up.; Marjan Trampuž, tehnolog, 47; Drago Zsillich; Antonija Kasetnik r. Seršen; Pavla Škerjanec r. Poznič; Leon Viceljo, žel. up., 82; Frančiška Černe r. Dermastja, 85; Marija Bändel, up. prof., 76; Jože Habjan, up. mes. mojster; Bojan Tavzes, inž. gradb.; Luka špruk; Julija Fermantin r. Paulin, up.; Anton Švajger, up.; Marija Stanko; Ema Klemenčič; Berta Jak; Maks Škerl, fino-mehanik; iSlavka Mihelčič r. Lavrič; Ernest Vogrič; Nada Požar-Bačar.
RAZNI KRAJI: Miha Pehare, delavec, Tržič; Milan Cunder, gostilničar pri „Ruskem carju", Stožice-Lj.; Milan Štebe, up., Polje-Lj.; Pavla Paternu r. Triplat, Kranj; Fani štrukelj r. Kovač, Žalec; Alojz Gunstek, Boštanj pri Sevnici; Franc Prislan, b. gostilničar in borec za sev. mejo, 81, Domžale; Anton Kobenter, 80, Radovljica; Mihaela Huč, Ribnica; Franci Grobušek, up., Brežice; 'Ernest Bezenšek^ Podsreda; Vili Volaj, Trbovlje; Anton Dežman, „narodni heroj", Radovljica; Poldi Lovšin, Kamnik; inž. Ivan Drev, Velenje; Jožef Poje, up. župnik, 88, šentvid-Lj.; Pepca Zajc r. Kolenc, Žiri; Matko Kac, up., Dravlje; Josipina Zevnik, Velike Lašče; Anton Mravlje, Brezovica; Lucija Lebar, 77, Dol. Bistrica; Viktor Istenič, up. žel. uradnik, Žvirče; Anton Bradač, Kočevje; Amalija Cizej, up., Celje; Anton Pajek, Dravlje-Lj.; Helena Oman, Vevče; Jožko Pemuš, 79, up., Preddvor.
Po švortnem svetu
NA EVROPSKEM PRVENSTVU v gimnastiki v Viljnusu so večino medalj odnesli sovjetski tekmovalci, le tri prva mesta so osvojili drugi tekmovalci: na drogu je bil prvi Bolgar Delcev, v preskoku Bertel (ZRN) in na konju je zmagal Magyar (Madž.). Slovenec Kunčič je zasedel 39. mesto, za njim pa sta se uvrstila še Kezuhović (41) in Ivanovič (42). Nastopilo je 75 telovadcev iz 20 držav.
V URADNI lestvici smučarjev v alpskih disciplinah je Bojan Križaj 14. s 6,65 točkami v slalomu, v veleslalomu 22., ni pa na vidnem, mestu v smuku. Zmagovalec v slalomu je Šved'Stenmark, v veleslalomu so kar trije z 0 točkami: Stenmark ter Švicar Hemmi in Avstrijec Heidegger, v smuku pa je prvi Klammer (Avstrija).
SLOVENCI V
Osebne novice:
Nova slovenska diplomantka: Na In-
stituto del Profesorado Normal I je diplomirala za profesorico matematike in fizike gdč. Katarina Komar. Čestitamo!
Ga. IVANKA DIMNIK — umrla
Žalostna novica o smrti ge. Ivanke Dimnik rojene Lampret se je v soboto,
25.	junija hitro razširila po Vel. Buenos Airesu. Čeprav njen odhod v večnost ni bil nepričakovan— bolehala je več let — je novica povzročila splošno žalost v slovenski skupnosti, v kateri je bila rajnica globoko spoštovana in priljubljena. Kmalu so začeli na Dimnikov dom prihajati prijatelji in znanci rajnice, zastopniki raznih društev, Domov in ustanov, da pokropijo njeno truplo in molijo za večni pokoj njene duše. Popoldne, zvečer in skozi vso noč so prihajale množice kropilcev, med njimi tudi gg. duhovniki Matija Lamovšek, p._ Ciril Petelin, dr. Alojzij Starc, Jože Škerbec in domači župnik p._ Italico, ki so opravili molitve ob njeni krsti.
Rajna gospa Ivanka se je rodila v družini Lampret dne 23. junija 1924 v Vevčah pri Ljubljani, že V dekliških letih je občutila trdote življenja in je morala na kmečkem posestvu svojega očeta krepko delati. Imela pa je veliko veselje za društveno delo in je kljub napornemu delu našla nekaj časa za delovanje v verskih in prosvetnih organizacijah. Bila je dobra igralka in pevka. Zaradi svoje odločne protikomunistične usmerjenosti je morala skupaj s svojo družino v maju 1945 zapustiti domovino in se podati v Avstrijo. Na Koroškem, v Spittalu, se je poročila dne 27. januarja 1949 z Janezom Dimnikom, znanim javnim delavcem, ki ima v Argentini, kamor sta se iz Koroške preselila, lepo industrijsko podjetje., V zakonu se jima je rodilo šest otrok.
Kmalu po prihodu v Argentino sta se začela tako rajna ga. Dimnikova kakor tudi njen mož krepko udejstvovati v slovenskem javnem življenju. Gospa, ki je bila dobra pevka, je začela sodelovati pri Slovenskem-pevskem zboru v San Martinu. Kljub bolezni je redno prihajala na pevske vaje, vse nedelje in praznike pela pri mašah, sodelovala tudi pri vseh izvencerkvenih nastopih pevskega zbora. Vsi so občudovali njeno silno močno voljo, njen čut za izvrševanje prevzetih obveznosti in njeno požrtvovalnost. Bila je resnično močna žena z neverjetno življenjsko e-nergijo. Bila je tudi članica Katoliške akcije in Slovenskega doma v San Martinu, katerega je obiskovala skoraj vsako nedeljo.
Dolga leta je bolehala in se zdravila. Pa je te življenjske težave niso zlomile. V zadnjem času pa se ji je zdravstveno stanje poslabšalo. Vsa zdravniška znanost ji ni mogla pomagati. Pred smrtjo je bila prepeljana v italijansko bolnišnico, kjer je umrla.
Pogreb rajne gospe je bil v nedeljo,
26.	maja dopoldne. Njeno krsto so odpeljali v cerkev Bremadežnega .Spočetja poleg pokopališča v San Martinu. Cerkev so ljudje napolnili do zadnjega kotička; toliko pogrebcev je bilo le pri malokaterem slovenskem pogrebu. Pogrebno sv. mašo je daroval msgr. Anton Orehar, ki je imel po evangeliju lep cerkveni govor. Med sv. ' mašo je prepeval svoji rajni članici Slovenski pevski zbor v San Martinu pod vodstvom Vinka Klemenčiča.
Po sv. maši je pogrebni sprevod krenil na pokopališče v San Martin. Molitve ob grobu je opravil msgr. Orehar. Od rajnice pa se je ob odprtem grobu poslovil Rudolf Smersu.
Janezu Dimniku in vsemu sorodstvu izražamo globoko sožalje!
BUENOS AIRES
Slovenska procesija presv. Rešnjega telesa v Argentini 19. junija 1977
Poleg slovenskega romanja v Lujän, ki je vsako leto drugo nedeljo v mesecu maju in poleg našega romanja k lur-ški Materi božji v Santos Lugares pri Buenos Airesu, je procesija presv. Rešnjega telesa tista verska pobožnost, ki zbere največ rojakov.
Letos je bila v nedeljo, 19. junija. Že v zgodnjih jutranjih urah so zastopniki naših okrajev po prostranem dvorišču Don Boscovega zavoda v Ramos Mejia pripravljali oltarje. Prvi je bil iz San Justa. Že od daleč je poleg lepo okrašene oltarne mize bila vidna slovenska kapelica. Drugi z veliko Marijino sliko je bil iz Castelarja. Tretjega sta postavila dva okraja: San Martin in ■ Carapachay. Četrti ž novim evharističnim simbolom je bil iz Ramos Mejia.
Ob deseti uri je bila v cerkvi Marije Pomočnice koncelebrirana sv. maša. Med njo je msgr. Orehar k pridigi poleg vere v presveto skrivnost poudaril, kako nas naj sv. Evharistija povezuje med seboj. Dejal je: „Težko je biti danes zvest Cerkvi, težko je biti dober kristjan, ker se za oboje zahteva dosti junaštva. Ne zahteva se doslej še žrtev našega življenja, gotovo pa doslednosti v našem življenju, da bo res po Kristusovi volji. Pomaga nam pri tem Jezus sam, saj je rekel: Jaz ostanem z
ARGENTINI
vami vse dni do konca sveta, in: Kdor bo jedel moje meso in pil mojo kri, bo živel vekomaj.
Starši dobro veste, kako je težko o-hranjati povezano družino: oče odhaja od doma in se pozno vrača ne le od dela ampak tudi iz nevarnosti, katere grozijo tudi njemu. Otroci ostajajo zunaj družine zaradi dela in študija, izpostavljeni neštetim nevarnostim zmote in moralne izkvarjenosti.
Če je težko obdržati povezano družino, je mnogo težje ohranjati tako vso skupnost, da ostane zvesta načelom, katere izpoveduje glede krščanstva in slovenstva v pravilih naših organizacij in ustanov ali jih poudarja na občnih zborih. Držati življenje naših organizacij na dostojni ravni ' kulture in zabave je brez dvojna eden najtežjih problemov za tiste, ki organizacije sestavljajo in vodijo.
Za pravo smer življenja v naši skupnosti v veliki meri poleg dušnih pastirjev nosijo odgovornost starši, ki naj čuje j o ne le nad otroki ampak morda še bolj nad doraščajočimi; tem v podporo naj ostanejo s svojimi odločitvami voditelji naših domov in organizacij. Tistim, ki navodila dajejo ali sprejemajo, bo učinkovita pomoč resno evharistično življenje, katerega pomembno središče v skupnosti je slovenska maša.
Med sv. mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je vodila skupina mož in fantov. Pri harmoniju pa je bil Štefan Dren-
šek.
Po sv. maši se je razvila velika procesija. Za križem so šli možje in fantje, nato otroci, pevci, narodne noše, ministranti, duhovniki z Najsvetejšim; nebo so letos nosili fantje: Franci Cukja-ti, Jože Korošec, Janez Kržišnik in Jože Novak; zastopniki ustanov, organizacij in Domov, redovnice, dekleta in žene.
Evangelije so peli krajevni dušni pastirji, tako dr. Alojzij Starc, Matija Lamovšek, Fr. Bergant in Jože Škerbec. Berilo sta brala gdč. Mari Urbanija in Janez Jereb, ki je tudi napovedoval mašne dele. Rožni venec pa je po zvočniku vodil France Zurc.
Po končani procesiji je msgr. Anton Orehar, ki je vodil procesijo, vsem podelil blagoslov, na kar je vsa cerkev mogočno zapela: Povsod Boga.
RAMOS MEJIA
Domobranska proslava v Slomškovem domu
„Ne pozabite nas nikdar'“ — verz iz domobranske pesmi — je bilo geslo letošnje proslave padlih junakov, ki jo je Slomškov dom pripravil v soboto 25. junija.. Obilna udeležba rojakov, zlasti mladine, je bil zgovoren odgovor našim padlim in pomorjenim bratom: Nismo vas pozabili!
Na odprti sceni, ki jo je pripravil Stane Snoj, so se razvrstili odraščajoča mladina s slovensko zastavo, pevski zborček Slomškove šole in pevska skupina Fantje na vasi. Ko so izzveneli akordi domobranske koračnice je Janez Jerebič začel s slavnostnim sporedom in potem povezoval točke s primernim besedilom. Fantje na vasi so intonirali Naj čuje nas presveti Bog in z njimi jo je vsa dvorana stoje odpela. Šolski zborček, ki ga vodi Anica Šemrov je zapel Miheličevo Hrepenenje in narodno Ljubi očka z občutkom in ljubeznijo. Učenci 8. razreda so se poklonili junakom z deklamacijo pesmi Zorka Simčiča Noč ob jezeru Nahuel Hua-pi; sledil je otroški zborček s pesmima Slomškovo Vojaška popotnica in narodno Ko pride dan, da jaz umrem, obe zelo posrečeno «zbrani za ta večer poklonitve in spomina naših vojakov. Marjan Loboda ml. je nato recitiral Simčičevo pesem Dvojna zvestoba in Mari Makovec istega avtorja Turjaška — pet let pozneje. Globoki so verzi Simčičevih pesmi in doživeto sta jih podajala oba recitatorja.
Spominsko besedo je nato spregovoril inž. Jernej Dobovšek. Na geslo proslave je navezal lepe misli in nazorno pokazal mladini kako je zvestoba svojim nekaj svetega. Otrok, ki pozabi svoje starše, je izgubljen! Narod, skupnost, ki ne slavi svojih junakov, ni vreden, da živi. In mi hočemo živeti. Ne bomo vas pozabili! Pevska skupina Fantje na vasi je nato izredno lepo zapela narodni Teče mi vodica in Gor čez izaro. Sledila je recitacija Maksa No-seta, ki je predvajal Simčičevo pesem Nagrobni napis bratu Mirku, ko ’bo imel svoj grob. Fantje na vasi, ki jih vodi Jože Malovrh, pa so zaključili proslavo v dvorani s prelepo narodno Kje je moj mili dom. Nato se je mladina, med zvoki domobranskih pesmi, s prižganimi svečkami uvrstila v nepozaben sprevod po vrtu k znamenju. Sprevod je načelovala slovenska zastava, ki sta jo spremljala dva fanta s^ prižganima plamenicama. Pri križu je župnik g. Jože Škerbec v svitu plamenic prebral iz Svetega pisma osmero blagrov in skupno z rojaki zmolil Očenaš za pokojne. Domobranska himna Oče, mati..., ki jo je pela vsa srenja, je bil dostojen zaključek proslave, s katero so se ramo-ški rojaki poklonili padlim domobrancem in ostalim protikomunističnim borcem.
NOVO MESTO — Dolenjska turistična zveza je izdala turistični prospekt Dolenjske v 100.000 izvodih. V prospektu so zajeti vsi pomembnejši turistični, gostinski, zdraviliški in drugi objekti ozemlja med Savo, Krko, Temenico in Kolpo.	i
SLOVENCI P 0\ SVETU
ZDA — CLEVELAND Veličasten slovenski spominski dan
Kakor že prejšnja leta, tako so slovenski protikomunistični borci — zdru-.ženi v Društvu slovenskih protikomuni- ■ stičnih borcev — tudi letos pripravili zelo uspel spominski dan za padlimi junaki pri Lurški Materi božji na Char-don Rd. v Clevelandu. Proslava se je vršila na zadnjo majniško nedeljo.
Udeležba Slovencev in Slovenk pri tej proslavi je bila izredno velika in je presegla vsa pričakovanja prirediteljev. Videti je, da je ta spominski dan postal osrednja prireditev slovenske politične emigracije v Clevelandu.
Slavje je povzdignilo tudi krasno spomladansko vreme. Že precej pred napovedano uro so se zbirali rojaki iz vseh krajev Clevelanda. Skupina narodnih noš se je vedno bolj večala. Pri skupini odrastlih smo našteli nad 60 narodnih noš. Prav toliko je bilo v narodnih nošah mladine (od 8. do 14. leta), članov in članic mladinskega pevskega zbora. Skupaj je torej bilo na proslavi okoli 120 narodnih noš, kar je izredno lepo število.
Kakor prejšnja leta, tako se je tudi letos razvil sprevod od cerkve do votline. Odborniki DSPB so nosili venec, sledile so narodne noše in ostali rojaki. Ko se je pomikala procesija proti oltarju, je donela Marijina pesem preko zvočnikov po vsem romarskem prostoru. Pred votlino sta ob 11 darovala sv. mašo' dr. Pavle Krajnik in g. Julij Slapšak. Darovala sta jo za vse slovenske žrtve komunizma in za vse, ki so zaradi komunizma zapustili domovino in našli grob na tujem. Pred oltarjem je prepeval mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Mihaela Vrenka, ki je pripeljal tja tudi svoje orgle in organistinjo. Vmes je moški zbor ubrano zapel Zgodnjo danico in Jaz sem vstajenje in življenje. Prošnje, za vse potrebe, ki jih je sestavil za prejšnje spominske dneve rajpi Karel Mauser in zahvalne vzklike je pel lektor dinski in moški zbor.
Po evangeliju je spregovoril dr. Kraj-ing. Jože Likozar, odpevala pa sta mla-nik. Njegove globoke misli o pomenu velike žrtve naših junakov, so močno ganile vse navzoče.
Pred zadnjim blagoslovom so odborniki dvignili venec in ga položili k Mariji. Moški zbor pa je med tem zapel „Oj Doberdob", kar je prenekatarim privabil solze v oči.
Po maši so ostali ljudje na kosilu pri sestrah, ki oskrbujejo ta romarski kraj.
Popoldne ob 14 je spat Marijina pesem vabila ljudi k votlini, kjer so bile pete litanije. Dopoldanskima mašniko-ma sta se pridružila še g. Joža Božnar in g. Jože Simčič, ki sta bila dopoldne zadržana na svojih farah.
Na pokopališču Vernih duš
Drugi del spominskega dne se je vršil na pokopališču Vernih duš. Tudi obisk pokopališča je bil letos izredno velik. Mnogi so prišli tudi s tem namenom, da pomolijo na grobu svojega prijatelja in vzornika Karla Mauserja, ki je bil prejšnja leta duša spominskih dnevov.
Na pokopališču pri križu so bile ob 16 molitve za rajne, in navzoči so nato zapeli skupno nekaj pesmi. Od križa se je nato množica podala na grob rajnega Karla Mauserja. Tu je nameraval tajnik Zveze DSPB g. Jijže Melaher spregovoriti besedo v počastitev spomina tega velikega moža, pa se mu je glas kar nekam zlomil in je dr. Krajnik začel z molitvami. Moški zbor je nato zapel Gozdič je že zelen, na grob so mu položili šopek rož in prižgali svečo. Ob tem prezgodnjem grobu so vsi navzoči z vso jasnostjo začutili, koga je slovenska skupnost izgubila.
Nato so rojaki obiskali še dva groba, kjer čakata vstajenja Joško Intihar in Silvo Sekne (oba v bližini groba Karla Mauserja), katerima je komunistična krogla v Vietnamu končala mladi življenji. Tudi na njunih grobovih so se vršile molitve, sta bila položena šop-’ ka rož in prižgani sveči. S tem je bil spominski dan zaključen. Ljudje pa so se nato podali na grobove rajnih svojcev, prijateljev in znancev, da so tam pomolili za večni pokoj njihovih duš.
V. R.
AVSTRALIJA
Sydney
V nedeljo 22. maja je daroval srebrno mašo p. Valerijan OFM. Slovesnost je bila lepa. Med mašo je pel pevski zbor pod vodstvom g.. Klakočarja ob orglanju hčerke Marije. Mladina je izredno lepo okrasila cerkev ih ob začetku slovesnosti z deklamacijami in nastopi pozdravila srebrnomašnika. Sre-bmomašni pridigar je bil p. Bazilij. Slovenci so prihiteli iz .raznih krajev, tako iz Melbourne, Wollongonga, Queanbeya-na in iz nekaterih drugih krajev. ■
P. Valerijanu pa so v Canberri pripravili posebno presenečenje že en teden preje 15. maja na dan redne slovenske maše: s pozdravi ob začetku bogoslužja in pa s slovenskim kosilom v Slovenskem domu. Poročilo pravi, da je bila slovesnost tudi db tej priliki zelo prisrčna in je ni motila niti tema, jki je nastala med kosilom. Nekdo je „čestital" srebrnomašniku s tem, da je pobral vse varovalke in z njimi izginil. V zahvali p. Valerijana vsem, ki so pripravili te slovesnosti in mu čestitali, je zapisal to, da je duhovnik po 25-letni službi vajen hujših stvari kot take o-tročarije, četudi jo je napravil odrasel človek in povzročil temo.
/
Slovenska Kulturna Akcija SPOMINU KARLA MAUSERJA
OB POLLETNI« SMRTI
France Papež: Karel Mauser; dr. Tine Debeljak: Karel Mauser — pesnik; isti: trilogija Ljudje pod bičem: nje nastanek in knjižna izdaja (po korespondenci z njim). Odlomki: iz zadnjega govora za božič 1976., misli o posmrtnem srečanju s člani svoje družine in pismo iz Vetrinja L 1966. — Recitacije pesmi iž še neizdane zbirke Pred*
smrtnic.
Pred kulturnim večerom bo ob 19 v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za pokoj njegove duše.
SLOVENSKA HIŠA, v petek, 8. julija 1977, ob 20. uri
PO ŠPORTNEM SVETU
RICARDO IBARRA je na regati v Amsterdamu, ki je bila 26. junija in kjer je nastopilo okoli 600 veslačev vsega sveta v raznih disciplinah, zasedel v enojcu drugo mesto. Prvi je bil Šved Svenson, tretje mesto je zasedel olimpijski zmagovalec Hansen (Nor.). Ibarra je nedavno bil prvi v svoji disciplini v Fribourgu, sedaj b,o nastopil še v Lu-cernu v Švici ter na Vrbskem jezeru pri Celovcu, nato pa se bo vrnil v Amsterdam, kjer bo svetovno veslaško prvenstvo.
PRETEKLO NEDELJO sta v nogometnih tekmah za pripravo na svetovno prvenstvo' igrali neodločeno 0:0 tako Argentina - Francija kot Brazil -Jugoslavija.
NA TENIŠKEM PRVENSTVU V Wimbledonu sta bila izločena oba zmagovalca prvenstva Francije Roland Garros — Argentinec Guillermo Vilas in Slovenka Mima Jaušovec.
NA MEDNARODNEM PRVENSTVU Kanade v namiznem tenisu v Montrealu je v finalu zmagal Zoran Kosanovič nad Dragotinom šurbekom. Prvo mesto sta oba igralca osvojila še v parih, premagala sta v finalu v petih nizih zahodnonemški par Leiss-Stelwag.
Slovenska vokalna skupina „Karan-tanija‘‘ bo imela koncert v Metodistični cerkvi, Corrientes 718, Capital 'Federal, dne 2. julija ob 21. uri.
OBVESTILA
SOBOTA, 2. julija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 prijateljski večer ob domačih krvavicah in pečenicah.
NEDELJA, 3. julija:
V	Slovenski cerkvi Marije Pomagaj bo daroval zlato mašo g. župnik Gregor Mali ob 17. uri.
V	Slovenskem domu v San Martinu po sv. maši spominska proslava za' padlimi junaki (preložena na ta dan zaradi pogreba ge. Dimnikove dné 26. junija).
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi bo ob 17. uri koncert “Karantanije”.
SREDA, 6. julija:
V	Slovenski hiši ob 17 uri razgovor s Stankom Jerebičem. Vabi Zve) za slovenskih mater in žena.
PETEK, 8. julija:
V	Slovenski hiši I. kulturni večer Slovenske kulturne akcije posvečen spominu Karla Mauserja ob 20. uri. Ob 19 pa bo sv. maša zadušnica v cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 9. julija:
Večer valčkov in polk v Našem domu v San Justo ob 20.30. Vabita zvezna odbora SDO in SFZ.
NEDELJA, 10. julija:
V	Slovenski vasi vsakoletne Koline.
MLADINSKI ODRSKI ODSEK IZ CARAPACHAYÄ
vas vabi na veseloigro
UTOPLJENEC
Avtor: Ivan N. Nestory
Režija: Martin Kovačič
V soboto 16. julija ob 20. uri V nedeljo 17. julija ob 16.30 uri
Priporočamo točnost!
Lepo, vabljeni!
1
:
Društvo Slovenska vas
vabi na
KOLINE
Nedelja, 10. julija, ob 17. uri
Sodeluje orkester SANS SOU«
Impuestos — IVA Revalüos y Blanqueos Contabilidades
Mecanización de Contabilidades Liquidación de Sueldos y Jornales
Franci Zupančič
Rivadavi^ 945 - 1. nadstr., pis. 12
Uradne ure po pismenem dogovoru
1002 Capital
Sodeluje orkester Sans Souci, pričetek ob’ 18. uri.
SOBOTA, 16. julija:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 20. uri veseloigra „Utopljenec.“.
NEDELJA, 17. julija:
V	Hladnikovem domu bo ob 16. uri
predaval g. Bergant o Sveti deželi. Predavanje bodo spremljale skioptične slike
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 16.30 uri veseloigra „Utopljenec“.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Publico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare
Redacción y Administración: Ramón L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare; Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
s|S II? ° H g	FRANQUEO PAGADO Conceslón N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Conceslón N* 3824
Registro Nadonal de la Propiedad Intelectual N* 1.362.266	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (360.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— ('360.000); ZIDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 UiSA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
T alleres Grdficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. K. 33-7213.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
!	s
Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
a	a
■	-	a
■	Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja •
Capital Federal Tel. 41-1413
! Ordinira v torek, četrtek in soboto ;
od 17. do 20. Zahtevati določitev [ :	ure na privatni telefon 628-4188.	•
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
ZVEZNA DDBORA SDO IN SFZ
VABITA NA'
večer valčkov in polk
9. JULIJA
v Našem domu v San Justu ob 20,30. url.
30 - 6 - 1977 — 0-30 = 5.000 — 31-50 = 10.000 — 2.000 = 60.000
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	— Ramos Mejia — T. E. 658-6574
SPOROČA: 23-7-1977 — v Našem domu, San Justo — Informativni sestanek. Poročila o polletni bilanci, o posojilih, o naložbah, o obrestih, o poslovanju, itd.
Nagradno žrebanje — 3 nagrade po 10.000 vsaka, med člani, ki bodo do 30-6-1977 imeli v SLOGI naložbe v višini, ki je potrebna za polno po-smrtninsko podporo $ 60.000.—: člani od 0—30. leta starosti $ 5.000.—, od 31. do 50. leta $ 10.000.— in člani od 51. leta starosti dalje $ 15.000.— Ta naložba vam je vedno na razpolago in vam medtem prinaša prav lepe objesti. Ni zastonj že več kot 2.000 rojakov, ki dobro vedo, da v
SLOGI JE MOČ!
2.000 = 60.000 — 51 — 100 = 15.000 — 23-7-1977 — 3 x 10.000
SOBOTA, 23. julija:
V Slovenskem domu v San Martinu „Mauserjev večer“. Sv. maša zadušnica ob 19.30 v zavodu presv. Srca, nato v Domu beseda o pisatelju Karlu Mauser-ju. Govoril bo dr. Tine Debeljak.
SOBOTA, 30. julija:
SK 4S - ■ r;itavanje prof. dr. M.. Komarja v okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 31. julija:
Obletnica društva Slovenska' vas. —
Celodneva prireditev. Program ibo v kratkem objavljen.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Pisarna in knjižnica Zedinjene Slovenije je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 20. ure.
:
• SLOVENSKI DOM SAN MARTIN ■
V soboto, 2. julija oh 20
■
■
H
M
prijateljski večer
■
■
■
z domačimi krvavicami in
’ pečenicami.
MLADINA PLESE
\ soboto 2. julija na Slovenski Pristavi Sodelujeta prenovljeni Ansambel Triglav in znana diskoteka Woodstock	Začetek ob 2Ib
\	Vabita S. D. O. — S. F. Z. Slovenska Pristava
:
OSREDNJA MIŠA:
j LOMAS DE ZAMORA ■.
S Av. Hipólifo Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 '(med Boedo in Sàenz)
Vse za dom,
Pohištvo
PODRUŽNICE:
EZEIZA •
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI 1
ÀV. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
, Almafuerte 3230
(eno kvadro od občipe)
Dekoracije
Okrepčana z zakramenti za umirajoče, je dne 25. junija 1977 odšla po večno plačilo k Vsemogočnemu, katereniu je vedno zvesto služila, naša draga mama, gospa
Ivanhà Dimnik roj. Lampret
Vstajenje pričakuje na pokopališču v San Martinu, kamor smo jo dne 26. junija položili k večnemu počitku.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so rajni izkazovali ljut bežen v njeni bolezni, darovali cvetje, jo prišli pokropit in nam izreči sožalje. Zahvaljujemo se za molitve ob krsti gg. duhovnikom: Matiju Lamovšku, dr. Al. Starcu, Jožetu Škerbcu, p. C. Petelinu in domačemu, župniku G. Italicu. Zahvaljujemo se veliki množici rojakov, ki so jo spremili na zadnji poti. Bog plačaj msgr. Antonu Oreharju za pogrebno sv. mašo, za njegove tolažilne besede in za vodstvo pogreba, enako g. žpk. Maliju in g. Bergantu. Najlepše se zahvaljujemo Slovenskemu pevskemu zboru v San Martinu za petje pri pogrebni sv. maši, za venec in spremstvo do groba. Hvala za poslovilne besede, ki jih je ob odprtem grobu spregovoril Rudolf Smersu.
Prosimo, molite za večni pokoj naše rajne.
Žalujoči:
Mož : Janez
Hčerke: Cecilija por. Leber z družino, Ivanka por. Corn z družino in Marta.
Sinovi: Pavel z družino, Marko in Lojze.
Sestra : Marija por. Kralj z družino.
Bratje: Lojze, Ivan in Andrej z ,	družinami in ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija, Avstrija, Kanada ’26. junija 1977.
t
Znancem in prijateljem sporočamo žalostno novico, da je dne 2. junija umrla v Ljubljani kot žrtev pròmètne nesreče naša draga
Lenčka Oman .
Pokopali so jo na farnem pokopališču v Devici Mariji v Polju. Priporočamo jo v molitev.^
■ Žalujoči:
Mama Ana' Oman,
bratje Miro, Andrej z družino in Polde z družino,
sestre Anica por. Hočevar 'z družino, Jožica por. Škrbec z družino, Mila por. Villa z družino in Jelka v	ter ostalo sorodstvo.
Vevče, Buenos Aires, Cleveland.	*