***Atntna platana t goto rial.
IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO.
Ce>a peiamtul HtvHU Dla HNl
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo lit obrt.
......................................................         —i	n..m. ——  ................................................................ ...... i)iii  .....................
|»fo&nina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/* leta 90 Din, za »/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inoaematvo: 210 Din. — Plača ln toil ee ▼ Ljubljani. DrednlStvo ln upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun prt poSt. hranilnici v Ljubljani fit. 11.953. — Telefon St. 30-8».
teto XVI.
V	Ljubljani, v soboto, dne 19. avgusta 1933.
Štev. 93.
Hntetifatvo- iti $o-spodacski *banwi
Pri nas ee dostikrat skuša sugerirati nabiranje, ko da moremo vladati med kmetskim in drugimi gospodarskimi stanovi nepremostljivo nasprotje. Kakor je politično zelo mogoče, da bi tako nasprotje mno1-gemu šlo dobro v klasje, tako pa je to nabiranje iz temelja zgrešeno. Kajti ne le, da Hi med kmetskim in drugimi gospodarskimi stanovi nobenega pravega razloga za Načelno nasprotje, temveč je narobe V6e Polno veljavnih razlogov, ki zahtevajo čim °žje sodelovanje med kmetskim in gospodarskimi stanovi.
Predvsem druži vse te stanove en inte-®es, da se vodi v državi pravilna gospodarska in davčna politika, da se kratko rečeno: v državi dobro gospodari. Vse, kar služi temu namenu, je tako v interesu ^Mskega, ko vseh drugih gospodarskih stam>v, kajti vsi ti stanovi so tudi najvažnejši davkoplačevalci v državi. Že samo ta skupni interes kliče k sodelovanju vse gospodarske stanove in prepričani smo, da bi bilo že marsikaj boljše, če bi to sodelovanje tudi že obstojalo1. Marsikateri milijoni ne bi bili po nepotrebnem zapravljeni.
Je pa še mnogo drugih čisto posebnih interesov, ki družijo kmetski stan z drugimi gospodarskimi stanovi. Tako n. pr. je industrija v mnogem oziru odvisna od kmečke produkcije. Če so kmetski proizvodi, ki jih uporablja industrija, na višku, Potem more tudi industrija z večjim uspe-izdelovati svoje izdelke. Od kmetskih Sirov in je odvisnih vse polno industrij in *© tu je polje za uspešno sodelovanje industrije s kmetijstvom. Industrija je inte-resirana na tem, da so sirovine, ki jih dobiva od kmetijstva, čim boljše, kmetijstvo Pa mera gledati na to^ da nudi industriji sirovine, ki jih ta potrebuje. V današnjih časih, ko je tako velika težava z izvovom kmetskih proizvodov, je tem bolj potrebno, da kmetijstvo skuša čim več proizvajati Pridelkov, ki jih more uporabljati domača industrija. Nujno potrebno je, da pride v tem pogledu do čim ožjega sodelovanja 'Xbe<^ kmetijstvom in industrijo in upati lwrenio, da se bo to tudi zgodilo, ker ježe Pri industrijski zbornici v Beogradu ustanovljen posebni kmetijski oddelek.
Prav tako pa veže kmetijstvo vse polno skupnih interesov s trgovino. Trgovec mora vnovčiti kmetski pridelek in mora ga vnovčiti čim bolje, ker je kmet tudi trgovčev odjemalec, ki more tem več ku-Wti pri trgovcu, čim več je dobil za prodane pridelke. V interesu trgovca je zato, ^a jo čim bolj dober posredovalec za kmetske pridelke in da res dobro služi kmetovalcu. Kmetovalec zopet mora gledati na da proizvaja samo pridelke, ki jih trgo-v«c more spraviti na trg, da prilagodi svojo Produkcijo zahtevam domačega in svetovja trga. Izvoz kmetskih pridelkov sili ty?ovca in kmetovalca k sodelovanju in ‘m bdjšo in ožje je to sodelovanje, tem večji dobiček je tudi za kmetovalca in tr-^vca. Osebno je tega sodelovanja že mno-% in blagodejna posledica tega sodelovala so pri izvozu nagega sadja, limelja in '!,vine tudi že kaže. Uspeh pa bi bil se-še mnogo večji, če bi bilo to sodelo-pftje .sistematiko, če bi se vodilo po na-r*u, da,bi se složno odpravile vse napake, 1 Škodujejo našemu izvozu.
Še prav poselmo pa je jasna potreba vanja obrtnika s kmetovalcem, saj ^Jna deželi že dostikrat ne vidi, kje se jetnik neha in kje se začenja kmetovalec. v'^y posebne važnosti pa bi bilo sodelo-nje kmetovalca z obrtnikom z ozirom na azvoj domačega ob rta, z ozirom na zapo-j. ^ v kmetskega narašačja, ki ne more _ jii več eksistence na rodni grudi in zla-z °^'rOD1 na tujski promet. Vedno p la Postaja nevarnost, da ne bomo znali v urediti tujskega prometa, da ne bomo
znali niti rešiti aprovizacijskega problema letovišč, ker že se dogaja, da se ta oskrbujejo prvenstveno z živili iz drugih krajev. Naloga naša je, da uredimo tujski promet tako, da bo v blagoslov vsej deželi, ne pa le nekaterim posameznikom.
Vse polno skupnih interesov veže torej kmetski stan z drugimi gospodarskimi stanovi in zato je treba delati na to, da do tega sodelovanja tudi pride. Zato je narodno gospodarstvo samo v škodo, če se hoče ustvarjati neko nasprotstvo med kmetskim stanom in drugimi stanovi, ker v korist narodnemu gospodarstvu je, da se
tudi morebiti obstoječa nasprotstva uglade in odpravijo, kar se bo tudi vedno lahko doseglo, če bo enim ko drugim pred očmi le skupni gospodarski interes. Ta pa obstoja v vsakem vprašanju.
Čim preje bo to sodelovanje izvedeno, tem preje bo tudi mogoče obnoviti vse naše narodno gospodarstvo in ga izvesti iz sedanjega kritičnega položaja. Neprecenljiva moč je v tem sodelovanju in dvakrat greh, če se ta moč ne bi izkoristila. Ni pravega razloga za nasprotja med gospodarskimi stanovi in tudi ne med kmetskim in drugimi stanovi.
Haf fa <z> fospodaestum sveten*?
V	beograjski »Pravdi« je napisal ugledni beograjski trgovec in član beograjske Trgovinske zbornice Aea B. Dinid na uvodnem mestu članek, v katerem sprašuje, kaj je z .gospodarskem svetom. V svojem Članku obširno in s praktičnimi primeri utemeljuje potrebo gospodarskega sveta lin malto pravi1:
»Naši trgovci so povedali svoje težave, sicer v blagi obliki, ker so zvestii svoji tradiciji, da vedno zavzamejo umerjeno črto, da ne bi državi iin njenimi predstavnikom še latežkiačili njih težavnega položaja. Brez mrmranja so tttho prenašailii nezaslužene udarce, misleč, da je še dosti drugih stanov, ki so v enako težkem položaju. Vse pa kaže, da je bilo to stališče trgovcev napačno razumljeno. Vse kaže, da se je ta umerjenost tolmačila kot dokaz, da gre trgovcem dobro, »če jpim je res težko, bi tudi oni zaropotali in še kako!« Tako ?e je govorilo.
Zato je treba, ;•? da se pritožbe nas gospodarstvenikov slišijol...
Člen 24. ustave pravi: »Kot posvetovalno telo v gospodarskih in socialnih vprašanjih se ustanavlja gospodarski svet, ki bo na zahtevo vlade ali Narodnega predstavništva izrekal svoje strokovno' mnenje. Gospodarski svet tvorijo zastopniki gospo-darskiih panog in strokovnjaki v gospodarskih in socialnih vprašanjih.«
S tem je naglašema potreba sodelovanja predstavnikov države z zastopniki gospodarstva in to sodelovanje je zlasti potrebno v današnjih težkih časih. Danes je vsakomur jasno, da se nad vse maščuj.3 reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj
brez sodelovanja morilcev gospodarskega življenja.
Svoj članek zaključuje nato g. Dinič s. temi besedami:
»Postopajoč po tej ustavni naredbi je Narodna skupščina dne 18. marca 1932 izglasovala zakon o gospodarskem svetu. Ta zakon je bil razglašen v »Službenih no-vinah« št. 69 z dne 25. marca 1932, ko jo stopil tudi v veljavo.
V § 19 tega zakona, ki ima še dandanec polno veljavo, se pravi dobesedno tole:
»Najkasneje v treh mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo, bo sklical, predsednik ministrskega sveta člane gospodarskega sveta k prvemu zasedanju.«
Tako določa zakon, najvišja volja v državi. Po tem zakonu bi se morala sklicati prva seja gospodarskega sveta že dne 25. junija 1932. Danes smo v avgustu 1983 — a od gospodarskega sveta ni ne sluha.
Nas gospodarske ljudi to zanima bolj ko kdajkoli. Gospodarski svet, dobro sestav-, ljen, more po našem mnenju prinesti velike koristi tako državi ko vsemu narodnemu gospodarstvu.
V novem političnem življenju našega nairoda morajo imeti gospodarski Jljudje vseh pameg vedečo vlogo v vseh gospodarskih in po njih tudi v političnih vpraša-nnjih. Privrednikii, ki na svojih ramah nosijo velik del vseh državnih dajatev, ki so s svojim delom in s svojo vdanost jo- domovini za njeno moč in veličino storili in dali vse, morajo priti do besede tudi pri vodstvu gospodarske politike in dana jim mora biti prilika, da kot izkušeni ljudje konistijo državi in narodu s svojim delom za napredek narodnega blagostanja.«
Ha svetovno ca&siavo
Nove temelje gospodarstvu polaga predsednik Roosevelt s svojim obnovitvenim načrtom. Kdor hoče prav spoznati ta načrt in vse velike perspektive, ki jih odkriva ta načrt za vse svetovno gospodarstvo, mora poznati tudi ameriško gospodarstvo in ves ogromen napredek tehnike, ki ga je dosegla Amerika ko nobena druga dežela na svetu. Vsega tega pa ni mogoče spoznati iz knjig, temveč je treba vse to videti. In edinstvena prilika, da človek vse to vidi, je svetovna razstava v Chicagu. Kajti na svetovni razstavi je združeno vse, kar zmore današnja tehnika in na svetovni razstavi se praktično vidijo vse pridobitve moderne tehnike. Svetovna razstava je zato ena onih prilik, ki jo doživi človek le enkrat v življenju in ki je zato, ni zamuditi. Vsako potovanje razširi človeku horicont, vsako potovanje koristi človeku in ni za rabo človek, ki ni videl tujih ljudi, kakor pravi Levstik. Ne zlepa katero potovanje pa more človeku toliko koristiti ko potovanje na svetovno razstavo v Chicago. Zlasti pa našega človeka, ki se mora skoraj vse življenje gibati v silno omejehem horicontu, bo tako potovanje pravo odrešenje iz ozkosti v široki in ne-končljivi horicont svetovnega življenja.
Zalibog ni takšno potovanje dosegljivo za vsakogar, ker je pač zvezano s precejšnjimi stroški, ki jih ne zmore vsak. Toda, kdor jih zmore, ta se naj ne obotavlja In-
vestirati za svojo naobrazbo, za povečanje svojega znanja denar, potreben za potovanje na svetovno razstavo. Naj bo prepričan, da se mu bo ta investicija prav gotovo obrestovala.
Zlasti pa naj to stori, ker je padec dolarja pocenil potovanje za eno tretjino, da je potovanje bistveno olajšano. Posebno ugodno priliko za potovanje na svetovno razstavo v Chicagu pa nudi velika paro-plovna družba Cunard Line, ki organizira veliko potovanje iz Jugoslavije na svetovno razstavo. Potovanje se začne dne 12. septembra in se zaključi 13. oktobra s povratkom v Ljubljano. Trajalo bo torej celih 32 dni. Veljalo bo za 3. razred 318-50 dolarjev, za turistični razred, bivši II. razred na parnikih pa 413 dolarjev. Vplačila se morajo izvršiti tudi v dinarjih po dnevnem tečaju na dan vplačila. V to vsoto so všteti vsi potni stroški, prehrana, prenočišča, šestnajstdnevno bivanje v Ameriki, vse napitnine, en dan bivanja v Parizu in drugo. Le za čisto osebne izdatke bo moral potnik plačati posebej. Kdor bi hotel vrniti se preje, more tudi preje odpotovati iz Amerike, tudi ni noben potnik vezan, da se mora ravnati po skupnem programu potovanja. Družba Cunard Line bo upoštevala vse posebne žtelje potnikov.
Zbornica za TOI toplo priporoča obisk svetovne razstave v Chicagu in bo svojim članom tudi izstavila potrebne legitima-
cije, da bodo mogli najti potrebne stike z ameriškimi gospodarskimi ljudmi, zlasti pa z interesenti za naše blago. Potovanje na svetovno razstavo v Chicagu nudi tako tudi lepo priliko za oživljenje naših trgovinskih stikov z Združenimi ilržavatni Severne Amerike in je tudi zato nad vse priporočljivo.
Kdor je tako srečen, da more plačati stroške za potovanje pa svetovno razstavo, naj se ne premišlja, temveč naj se odloči, ker treba je, da ne bo Ha mimo nas Slovencev velika svetovna razstava, temveč da se bomo z njenimi pridobitvami mogli ukoristiti tudi mi.
Fran Kavčič — 60 letnik
Predsednik Zveze gostilničarjev ii> ugledni restavratev na Privozu v Ljubljani Fran Kavčič je slavil te dni svojo šestdesetletnico. Polno požrtvovalnega dela za napredek našega obrta in še posebej za stro-> kovno naobrazbo našjh gostilničarjev je izvršil v teh letih dela jubilant, da se njegovega jubileja z iskrenimi čestitkami spominjajo vsi zavedni slovenski obrtniki. Ni bilo vedno hvaležno delo, ki ga je opravljal Fran Kavčič za dobro našega gospodarstva, toda njegova dobra volja je ostala vedno nezmanjšana.
K številnim gratulantom, ki kličejo jubilantu ob njegovem zaslužnem jubileju: Na mnoga leta, se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi bila ohranjena delovna moč Frana Kavčiča slovenskemu obrtništvu ter slovenskemu gospodarstvu še mnogo let!
Boj proti požarom
Vsak požar pomeni narodno gospodarsko škodo, ker uničuje narodno premoženje, pa naj bo v posameznem primeru tudi vsa požarna škoda krita z zavarovalnino. Kajti tudi izguba zavarovalnice pomeni zmanjšanje narodnega premoženja, ne glede na to, da plačajo odškodnino zavarovanci v obliki premij. Zato je treba gledati na to, da se število požarov čini bolj omeji. Zlasti pa je to potrebno v današnjih časih, ko se je število požarov že naravnost strahotno razpaslo. Pozdravljati je zato predlog dr. Dermastije, da se pri nas po vzgledu drugih držav ustanovi društvo za preprečevanje požarov, ker jasno je, da bi bilo mogoče nešteto požarov preprečiti, če bi bili ljudje dovolj previdni jn manj lahkomiselni.
Vprašanje pa je, kdo naj ustanovi tako društvo in kdo naj skrbi za dobro poslovanje tega društva. Po našem mnenju pripada ta naloga edinole zavarovalnicam. One imajo največji interen, da se o:jie.{i •;tevfk> požarov, one imajo tudi potrebna sredstva, da lahko financirajo taka društva. Imajo pa tudi tako velik upravni aparat in tako dobro izvedeno organizacijo, da morejo takoj po vsej banovini organizirati akcijo za omejevanje požarov. Končno pa imajo zavarovalnice tudi vse izkušnje, da dobro vedo ne samo za vzroke požarov, temveč tudi za sredstva, ki morejo zmanjšati število požarov. Javnost in oblast bi seveda morali to akcijo zavarovalnic podpirati, toda glavno delo bi morale prevzeti zavarovalnice. Ni namreč pričakovati, da bi ljudje z vnemo delo* vali za vso stvar, če ne vidijo, da so zavarovalnice kot največji interesent tudi v resnici že storile svojo dolžnost.
Društvo za preprečevanje požarov je v prvi vrsti stvar zavarovalnic in le od njih je odvisno, če bo prišlo do takšnega društva in kako bo delovalo. Zato ni niji potrebna o tej stvari nobena posebna diskusija, temveč zavarovalnice naj kar z delom prično, saj bodo imele one od tega dela pajvečji dobiček.
Opozarjamo na današnji oglas Mednarodnega velesejma v Pragi.
iaUieve- ofct+iikov
Resolucija, sprejeta na velikem obrtniškem zboru
v Mariboru
Na obrtniškem zborovanju v Mariboru je bila sprejeta ta resolucija:
Proti šušmarstvu
šušmarstvo se je v Dravski banovini tako zelo razpaslo, da znaša število z izvrševanjem neopravičenega obrta se ba-veoih oseb skoraj dve tretjini legalnih obrtnikov. Jasno je, da to ogromno število šušmarjev ogroža eksistenco legalnega obrtnika, čigar položaj je od dne do dne slabši. Toda ni samo legalni obrtnik oškodovan zaradi šušmarstva, temveč tudi država, banovina in občina so prikrajšane na davkih, odnosno dokladah.
Veliko število šušmarjev je predvsem posledica gospodarske krize, ki obrtniški stan zadeva bolj, kakor koga drugega. Pomanjkanje rokodelskega dela sili mojstre, da odslavljajo pomočnike in vajence in ti so zopet primorani, da si iščejo zaslužka a šušmarstvom. Na drugi strani pa obrtniki, ki nimajo več niti toliko zaslužka, da bi mogli plačevati davke, odlagajo sicer obrtna pooblastila, izvršujejo pa obrt dalje. V tovarnah odpuščeni delavci se posvečajo šušmarstvu. V »rok za pomanjkanje dela rokodelskih obrtnikov pa je iskati tudi v tem, da je pričela industrija na veliko proizvajati rokodelske izdelke, ki jih more zaradi slabše kakovosti in izdelave ceneje spravljati na trg. Tudi državna, banovinska in občinska podjetja izvršujejo čisto po nepotrebnem rokodelske izdelke, ki so mnogo slabši in dražji za te ustanove, kakor pri obrtniku napravljeni. Prav isto se godi v državnih, samoupravnih in zasebnih zavodih, ki delajo veliko konkurenco obrtništvu. To se dogaja v veliki meri tudi v kaznilnicah, ki so opremljene z najmodernejšimi rokodelskimi stroji. V teh delavnicah se izvršujejo najrazličnejši obrti, mizarstvo, čevljarstvo, krojaštvo, knjigoveštvo itd.
šušmarstvo najde potuho v današnjem postopanju obrtnih oblasti I. stopnje, ki ne ščitijo dovolj energično legalnega obrtnika.
Da se napravi konec šušmarstvu in omogoči zaposlitev legalnega obrtnika, zahtevamo:
V	državnih, banovinskih in občinskih podjetjih in zavodih naj se ne izvršujejo rokodelska dela, temveč naj se z razpisi oddajajo legalnemu obrtniku. V kaznilnicah je takoj ustaviti vsako izvrševanje rokodelskega dela. Kaznjenci naj se uporabljajo le za težka ročna dela, kakor je gradba cest, železnic, urejevanje hudournikov itd. Tvorniško delo naj se omeji na izdelke, ki niso izrecno rokodelskega značaja.
Uredba kr. banske uprave z dne 6. decembra 1932. naj se izvaja dosledno in z vso odločnostjo ter rigoroznostjo. Ne samo občinski predstojniki in poveljniki orožniških postaj, temveč tudi sreski načelniki naj bodo odgovorni za striktno izvajanje te uredbe.
Zahtevamo, da se vnese v novelo k zakonu o obrtih novo poglavje, ki naj vsebuje to uredbo:
V	obrambo obrtniških pravic in proti neupravičenemu izvrševanju obrta
Kdor ni v posesti po tem zakonu predpisanega pooblastila ali dovolila, ne sme izvrševati obrtnega opravila. Kogar se zaloti, da izvršuje neupravičeno obrtno opravilo, dasi tudi samo enkrat, je kazniv.
V	obrambo obrtniških pravic za izvrševanje obrtniškega dela se določijo te kazni:
1. Kdor izvršuje obrt brez pooblastila ali dovolila ali prekorači obseg dela, ki mu je določen z zakonom, se kaznuje z globo Din 200'— do Din 10.000-—.
Poleg tega se onemu, ki izvršuje obrt brez pooblastila ali dovolila, zapleni vse orodje in materijal, s katerim obratuje In to neglede na to, ali je ta materijal in orodje njegova last ali last druge osebe. Zaplenjeni materijal in orodje se proda na javni dražbi v korist sklada za pospeševanje obrtno-strokovnega šolstva.
2. Kdor dopušča, da se zlorablja njegova pravica izvrševati obrt za prikrivanje neupravičenega izvrševanja obrta, kakor tudi oseba, ki vrši kako zlorabo ali kdor postavi ali prevzame poslovodstvo in
te dolžnosti dejausko ue vrši, se kaznuje z globo od Din 500-—■ do Din 20.000-—.
Imetniku obrta, ki je trikrat kaznovan radi dajanja kritja, se odvzame pravica do izvrševanja obrta za dobo enega leta, v ponovnem slučaju pa za nedoločen čas.
3. Onega, ki daje dela osebam, ki niso upravičene izvrševati obrta ali ki daje delo osebam, ki vršijo take posle s prikrivanjem, se kaznuje z globo od 500-— do 20.000-— dinarjev.
4. Zadruge po odstavku 3. § 1. zak. o obrtih, če obratujejo zoper odredbo § 1. in potrošile zadruge, ki izvršujejo zoper odredbo odstavka 2., § 9. obrtna opravila za nečlane, se kaznujejo z globo od 500-— do 20.000-— dinarjev. Po tretji izrečeni kazni izgubijo te zadruge pravico izvrševati obrt.
§ 2.
1. Vise kazni, označene v § 1., je izreči po obsegu in vrednosti dela.
2. Občeup ravna oblastva so dolžna vse vloge in prijave, ki se tičejo neupravičenega izvrševanja obrta, rešiti v pospešenem postopku. O uspehu preiskave in o izrečeni kazni je vedno obvestiti prijavitelja. Občeupravna oblastva I. stopnje so dolžna poklicati k razpravam vedno zastopnika obrtniških organizacij.
f Franc IMulačelt
Zopet je legel v grob eden naših zaslužnih trgovskih delavcev. V noči od četrtka na petek je zadela kap poslovodjo tvrdke I. C. Mayer Franca Mulačka. Kljub svoji visoki starosti 83 let je še v četrtek opravljal svojo službo ko vsak drug dan, da ne bi nihče slutil, da bo skoraj odbila zadnja ura tudi Francu Mulačku. Rajnki je bil rojen 1. 1850. v Ljubljani in vstopil kot trgovski vajenec v trgovino Ivana Verča pri »Solncu«. Nato je vstopil v službo k Francu Regoršku, kjer je vzdržal šest let, kar se je smatralo takrat vsled znane strogosti šefa za čisto nemogoče. Leta 1878. je vstopil v službo pri tvrdki I. C. Mayer, kjer je ostal nepretrgoma celih 55 let do svoje smrti. Pač izreden primer vzgledno zvestega službovanja!
Pa tudi kot narodnjak je postavil pokojnik celega moža. Bil je soustanovitelj Ljubljanskega Sokola, mnogo let pa tudi načelnik in odbornik Ljubljanskega Sokola, ki ga je izvolil tudi za svojega častnega člana. A tudi za druga narodna društva je deloval pokojnik, ki se je poleg tega odlikoval po svoji poštenosti in ljubeznivosti. Užival je zato v vseh krogih splošno spoštovanje.
Odličnemu trgovskemu strokovnjaku in zaslužnemu narodnemu delavcu bodi ohranjen svetel spomin!
MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI
'10. septembra 1933.
3.-
svetovni velesejem, JSfijES narodi in države
imzana vožnja
za brzovlake in navadne vlake:
Jugoslavija	25 %
Čehoslovaška	50%
Avstrija	25 %
M a d j a r s k a	25 %
Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Čehoslovaški, prej 33%, sedaj 50% popusta
Pojasnila in legiiimaci|e daje:
ALOMA C0MPANY ČE H OSLO VAŠKI
PUTN1K
Gajeva ulica (za nebotičnikom) Ljubljana,-Aleksandrova c. 2	KONZULA!	in	njegovi	podružnici	Hotel	Metropol
Prijavitelj ima pravico pritožbe proti razsodbi občeupravnega oblastva I. stopnje v 15 dneh na pristojnega bana.
3.	Organi občeupravnega oblastva so osebno cdg»viorm za točno in uspešno izvrševanje določb tega poglavja.
§ 3-
1. Vsi imetniki obrtov so dolžni imeti legitimacije s svojo sliko. Legitimacije izdajajo prisilna združenja in veljajo kot javne listine.
2. Za gradbene obrte in one obrte, ki izvršujejo dela na zgradbah, se določijo posebne legitimacije za pomožno osebje. Te legitimacije izda imetnik obrta za vsako gradbeno delo posebej. Varnostni organi so dolžni, da kontrolirajo delo na gradbah, kar se tiče legitimacij in v primeru, da zaposleno osebje take legitimacije ne posedujte, delo 'takoj ustavijo in prijavijo oblastvu vse zaposlene osebe.
Te legitimacije izdaja pristojno združenje in so strogo zaračunljive. Po uporabi jih je vrniti združenju.
Dokler novela k zakonu o obrtih ni uzakonjena, pa zahtevamo, da se z ministrsko uredbo obnovi takoj člen 152. bivšega obrtnega reda, ki se glasi:
»Pri izvrševanju kazenskih izrekov in drugih odredb je oblastvo upravičeno, da v svrho zasiguranja potrebnih ukrepov odredi zaplembo blaga in orodja, postavi stroje izven obrata in zapre obratova-lišče.«
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovino z dne 16. avgusta objavlja mod drugim: Navodilo za izvrševanje § 272 zakona o uradnikih glede pokojninske odmero — Našo ratifikacijo mednarodne konvencije o prisilnem alH obveznem delu — Razne druge ratifikacije mednarodnih pogodb — Pravilnik o obratovanju izvoščkov na Bledu iin v Rohiinjju — Objave o občr.nskdh trošarinah — Razne raziglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
RUDARSKA PODJETJA IN INDUSTRIJSKA ZDRUŽENJA
Trgovinsko ministrstvo je izdalo pojasnilo, da rudarska podjetja niso obvezana na članstvo v industrijskih združenjih, pač pa morejo včlanjena v združenjih biti, če svoj pristop prostovoljno prijavijo, ker smatrajo, da je to v njihovem interesu.
CUMa pzmeJijc Mednarodni borzni indeks
Na velikih borzah je bila tendenca pretekli teden neenotna. Dočim so z njujor-ške borze poročali o okrepitvi tečajev, so na evropskih borzah tečaji vrednostnih papirjev večinoma na rahlo nazadovali, kakor se vidi iz teh številk.
Koncem 1927 = 100%	22. 7.	29. 7.	5.8.	12.8.
London	67-0	69-1	68-6	67-5
Pariz	67-2	66-2	66-7	66-8
Berlin	30-9	30-8	30-4	29-4
Bruselj	34-3	33-2	33-3	32-9
Amsterdam	35-4	34-7	34-7	34-7
Stockholm	11-6	11-5	11-3	11-3
Curih	47-9	47-6	47-5	47-8
Dunaj	341	33-9	32-6	32-4
Praga	57-2	55-4	56-0	56-2
New York	53-2	57-4	56-1	58-8
GdMZptaSeAjv				
ANGLEŠKA ZUNANJA TRGOVINA
V	JULIJU
Angleški uvoz je znašal v juliju 53-7, za 1-7 milijonov funtov več ko v juliju lanskega leta. Izvoz je pa znašal 29,847.341, za 53.653 več ko v juliju 1. 1. Reeksport pa se je v juliju v primeri z lanskim povečal za 1,018.962 na 4,323.719 funtov.
»Letni katalog o zaščitenih pravicah industrijske lastnine v letih 1928. do 1932.«
(Godišnji katalog o zaštičenim pravima industrijske svojine u godini 1928 do 1932) je izšel. Izdala ga je Uprava za zaščito industrijske lastnine, Beograd, Miloša Veli-kog 14/IV. Cena mu je 100 Din. Naročila sprejema gori imenovana uprava.
Nj. Vel. kralj je podaril za obnovo od požara poškodovane Djakovske katedrale 100.000 Din.
Občinske volitve v Dravski banovini bodo dne 24. septembra. Istega dne bodo občinske volitve tudi v Drinski in Donaf ski banovini.
Redni zračni promet Ljubljana—Celove« se otvori dne 21. t. m.
Notranjska je s podporo banovine pri' ključena na banovinsko električno omrežje in je s tem storjen začetek za elektrifikacijo Notranjske. Na kolodvoru na Rakeku so že zažarele žarnice.
Bivši minister v Stambolijskijevi vladi Marko Torlakov je v daljši izjavi povdaril, da moro dobiti Bolgarija finančne ih druge olajšave le, če bo vodila napram Franciji in Mali antanti isto politiko ko pokojni Stambolijski.
Na Cankova je bil izvršen bombni atentat. Cankov je ostal nepoškodovan, pač pa je bil ranjen eden njegovih telesnih stražnikov.
Žitna konferenca, na kateri bo zastopanih 30 držav in med njimi tudi Jugoslavija, se prične dne 21. avgusta v Ženevi.
Pogajanja za končno ureditev medvojnih dolgov Ameriki se bodo v oktobru zopet pričela. Baje je Amerika pripravljena pristati na znatno znižanje dolgov.
Italijansko-ruska pogodba o nenapadanju bo v kratkem podpisana; nova pogodba pa ne bo vsebovala tako stroge definicije napadalca ko vzhodna londonska pogodba.
Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da se Japonska ne more več ravnati po sklepu zadnje washingtonske konference, temveč da zahteva za svojo vojno mornarico popolno enakost z mornaricami Anglije in U. S. A.
Hitlerjevci veselo nadaljujejo po radiu kampanjo proti avstrijski vladi in v zadnjem svojem govoru je znani Habicht poživljal celo Avstrijce, da se upro Doli* fussovi vladi. Pa tudi Društvo narodov in Framazone že napadajo po radiu. Dvakratna Mussolinijeva intervencija se je torej zelo klavrno končala.
Francoski listi odločno zahtevajo, da t1 rancija tudi brez sodelovanja Anglije in Italije prepreči tudi z najbolj energičnimi ukrepi protiavstrijsko kampanjo Nemčije.
Mussolini je naročil italijanskemu poslaniku v Berlinu, kakor poročajo »L’Intran-sigeantu« iz Rima, da izrazi nemški vladi njegovo začudenje, ker še niso prenehali avstrijsko-neinški incidenti.
Avstrijska vlada bo pretrgala diplomatske odnošajc z Nemčijo, kakor pišejo listi, ker je ugotovljeno, da so bili avstrijski narodno-socialistični atentatorji v zvezi t nemškimi uradnimi krogi, zlasti z neifl' škim poslaništvom na Dunaju.
Premoženje bo zaplenjeno vsem avstrijskim državljanom, ki v tujini rovarijo proti Avstriji. Tako je sklenila avstrijska vlada.
Nemška vlada je odredila, da se smejo Nemci posluževati le nemških parnikov. Ta odredba je povzročila v Angliji silno ogorčenje in angleški listi zahtevajo, da angleška vlada odgovori na ukrep nemške vlade s prepovedjo pristanka nemških parnikov v angleških pristaniščih.
Ameriški Židi so apelirali na Hindenburga, da prepreči iztrebljenje Židov v Nemčiji.
Voditelji ameriškega jeklenega trusta so odklonili Rooseveltov obnovitveni program. Verjetno je, da bo Roosevelt na podlagi svojih pooblastil prisilil jekleni trust, da se ravna po določilih tega programa.
Obsedno stanje je proglasila De Valero-va vlada nad Dublinom in okolico, da prepreči ulične spopade oboroženih nasprotnikov. Predsedniku De Valeri pa je izdala irska vlada velika izredna pooblastila-
Na Kubi je po pobegu Machade nastal zopet red in mir.
Modri trak, kot znak najhitrejše ladje, si je priborila italijanska motorna ladja »Rex«, ki je potrebovala iz Genue v NeW York le 4 dni in 13 ur. Doslej je imela modri trak nemška ladja »Bremen« z® vožnjo iz Cherbourga v New York v 4 dneh in 14 urah.
Velikanske povodnji so na Kitajskem, kakršnih ne pomnijo že 50 let. Rumena reka je prestopila bregove in odnesla na desettisoče hiš. Baje je utonilo ofeoli 50-000 ljudi.
Jesenska vinska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Glasom sklepa velesejem-skega kmetijskega odbora priredi le-ta ^di letošnjo jesen od 2. do 11. septembra obsežno kmetijsko razstavo, ki bo obdala najvažnejše kmetijske panoge. Kar to tiče vinogradništva, bo to usmerjeno precej široki podlagi tako, da bodo ®ogle konkurirati med seboj ne samo vinarske zadruge, vinarska društva in trgovca podjetja, marveč tudi posamezni producenti z raznimi vinskimi pridelki iz Dravske banovine. Ker bo razstava služila le v propagandne namene, bodo vina izstavljena le v steklenicah, ki bodo opremljene z označbo lastnika, vinske s<>rte, letnika in vinske gorice ali okoliša. Lse buteljke bodo vsebovale po 7 decilitrov.
Dalija vzbuja v zadnjem času posebno Privlačnost med ljubitelji cvetlic. Postala Je moderna. Do tega slovesa je prišla dalija, ker jo je vrtnarska umetnost vzgojila v najrazličnejših oblikah in barvah, izen modre, in pa zaradi trajnega cvetela od julija do slane v jeseni. Te pred-, ffosti nima nobena druga cvetlica. V Ljubljani imamo Klub ljubiteljev dalij, ki prir redi na letošnjem jesenskem velesejmu lePo razstavo dalij. Nad sto sort dalij z Orjaškimi cvetovi v žarečih barvah bo fazstavljeno, zraven pa tudi drobiž pom-P°nk. Takih nismo še videli. Zaradi bolj-Sega poznavanja bo vsaka posamezna °znaČena s točnim imenom.
..Gospodarski stroji in orodje bo razstav-IfUo v posebni skupini na letošnjem "•|uDljanskem velesejmu od 2. do 11. sep-°Wbra. Zastopani bodo izdelki naše držaje, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, rancije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priliko, da si izberejo pluge, hrame, kostime stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, loko-niobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja.
Zelenjadna razstava na velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra t. 1. bo ^jb,segala vrtnarske izdelke iz vseh krajev ^vske banovine, pokazala nam bo navedek te stroke v zadnjih letih. Poučili bomo', katere sorte zalem j a ve so najboljše in dobičkonosne. Zainteresirala bo kupce iz oddaljenih krajev kakor tudi kaša letovišča, da se bo število odjemalcev
Pomnožilo.
V »K« paviljonu na Velesejmu od 2. do
H. septembra se mladi pari v gospodinjski razstavi lahko pouče, kako naj si Ustvarite svoj dom, kaj in kako morate ku-Piti, da bo Vaš dom urejen koristno, prakso, zdravo in lepo. V oddelku za naj-Uovejše po zdravniških predpisih preizku-l®niL stolih, foteljih, divanih in posteljah . l stalha razlaga. Tu se boste poučili O' ij. COv°sti in vrstah žime, vložkov, blago v ■ Pridite in oglejte si razstavo »Red in SIlaga k zdravju pomaga«.
Nobenih odpadkov ne trpi racijonalno gospodarstvo. To bo dokazal oddelek na eterinarski razstavi na Ljubljanskem jenskem velesejmu, kjer bodo prikazali olerinarji, kaj se da napraviti z onimi ^upadki, ki nastanejo pri klanju domačih ‘vali, ki pa se še v veliki meri zameno, čeprav daje njihova predelava ve-^ orriu številu delavoev svoj dnevni kruh. j Sak odpadek se lahko racijonalno izrabi zna služiti celo za izdelavo dragocenih fuvil. Zato si naj vsakdo ogleda tudi ta del veterinarske razstave, da bo ve-k ceniti vrednost odpadkov potem, ko videl, kaj se da vse iz njih napraviti.
7xdtse. i& stuž&eftiU odnašajev
V zadnjih »Službenih Novinah« št. 185 je objavljena okrožnica davčnega oddelka finačnega ministrstva, v kateri so podrobno in natančno navedeni vsi zakonski predpisi o taksah, ki jih je treba plačevati na službene odnošaje med delodajalci in delojemalci. V tej objavi se uvodoma pravi, da država ne prejema takse v oni višini, ki bi jih morala in je zato pričakovati, da bodo finančni organi še bolj pazili, da se te takse redno plačujejo. Zato objavljamo iz okrožnice one odstavke, ki se tičejo Slovenije. Vsled pomanjkanja prostora pa moremo objaviti okrožnico le v odlomkih.
Po 4. točki okrožnice predpisuje za Slovenijo in Dalmacijo takse na službene odnošaje tar. postavka št. 40, pristojbinske-ga zakona iz leta 1850, ki se glasi: Nameščenja. Pogodbe z odškodnino za službovanje: a) Podeljevanje duhovniških in posvetnih služb in službenih mest za izvrševanje trajnih ali periodičnih poslov, različnih od poslov, ki jih navadno vrše dninarji, sluge, obrtniški pomočniki, ki spadajo v razred vajencev in podobnih, brez razlike na to, če službeno pogodbo (namestitveni dekret, pismo o postavitvi, akreditiv, zapisnik izvolitve ali kakor bi se že imenovala) sestavi samo službodajalec ali se o tem napiše pogodba, ki jo podpišeta obe stranki ali če se akt imenovanja (izvolitve) položi in brez razlike na to, če je službodajalec fizična ali pravna oseba, če mu pripada osebna oprostitev od pristojbine ali ne, z izjemo one službe, ki podleži taksi za podelitev službe, ko tudi one, ki so oproščeni od te takse, ker je dotična namestitev začasna ali na temelju odloka z dne 7. avgusta 1852 (list drž. zakonika kos
167) ... po znesku vseh letnih prinadlež-
nosti zvezanih s službo z ozirom na............
sedaj čl. 20 zakona o taksah, lestvica III.
Opomba I. Službe in službena mesta, ki se (brez ozira na možnost začasne ali stalne upokojitve) morejo odpovedati uslužbencu samo, kadar zagreši dejanje, ki krši službene dolžnosti, se smatrajo kot dosmrtne službe.
Opomba 2. o možnosti plačanja predmetne takse v 12 enakih mesečnih obrokih je razveljavljena s čl. 16. postavka 1. zakona o državnih trošarinah, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921.
Opomba 3. Če prejme uslužbenec od istega službodajalca ali od njegovega pravnega naslednika kakšno drugo službo z enakimi ali večjimi prejemki, tedaj se v prvem primeru plača samo stalna kolkov-na pristojbina v višini 2 dinarjev za vsako polo, a v drugem primeru pristojbina samo za povišanje prejemkov, zato pa je treba dokazati, da je pristojbina za preje dosežene prejemke že plačana ali da se je uživala oprostitev od te pristojbine po zakonskih predpisih, ki so veljali ta čas.
Opomba 4. V breme zajednic, v katerih za mesto predstojnika in za druge službe, ki obstoje v zajednici, niso določeni posebni službeni prejemki, se mora odmeriti namesto pristojbine, določene po tej postavki cenika, letni pavšal v višini ene četrtine čistega letnega dohodka zajedni-ce, ki se mora plačati istočasno s pristoj-binskiin ekvivalentom.
Slede še nekatere druge pripombe, ki pa »o le malo jasno. Zato je davčni oddelek za pravilno uporabo teh predpisov izdelal obsežno pojasnilo, ki je glavna vsebina okrožnice. 0 tem pa prihodnjič.
TEDENJJl [Rl lAMSKl BORTi
Devizno tržišče.
Tendenca čvrsta; promet Din, 1,772.612-66.
V pogledu doseženega prometa izkazuje tekoči teden malenkostno povečanje na-pram minulemu tednu in sicer le za
50.000 dinarjev. Omenjeni porast deviznega prometa je omogočil promet v privatnem kliringu (zlasti v avstrijskih šilingih), ker je bilo potom privatnega kliringa zaključeno skupno za 373.000 dinarjev več inoz. dinarjev in avstr, šilingov nego v prejšnjem tednu.
Narodna banka je posredovala na prvih treh borznih sestankih v običajnem ob-segu (po 40.000 dnevno), dočim je znašala včerajšnja intervencijska kvota le 20.000 dinarjev. V celem je bilo s posredovanjem Narodne banke nabavljeno Curiha za
42.000 dinarjev in Londona za 98.000 Din, skupno 140.000 dinarjev.
Dnevni devizni promet je znašal dnevno povprečno preko pol milijona izvzemši četrtkovega borznega sestanka, ki je zaključil komaj s 131.000 dinarji, kakor je razvidno iz naslednjih prometnih podatkov:
Dne 14.	avgusta	Din	591.290-28	Dunaj
Dne 16.	avgusta	Din	567.260-67	Dunaj
Dne 17.	avgusta	Din!	131.197-13	Dfn
Dne 18.	avgusta	Din	482.864-58	Din — Dunaj
Največji dnevni promet izkazuje ponedeljkov borzni dan, dočim je na posameznih borznih sestankih glede velikosti per-fektuiranih zaključkov prevladovala devi-za Dunaj (priv. kliring) in inoz. dinarji.
V tekočem tednu je bil v poedinih devizah dosežen v primeru s prejšnjim tednom (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) sledeči porast oziroma padec prometa: Amsterdam 2 (22) — padec 20, Cu-
rih 53 (229) — padec 176, Bruselj 4 (0), London 98 (209) — padec 111, Pariz 10 (65) — padec 55, Newyork 40 (8) — porast 32, Trst 7 (4) — porast 3, Dunaj (privatni klir.) 1.173 (455) — porast 718, dinarska deviza (v priv. kliringu) 386 (731) — padec 345.
V bonih grške Narodne banke ni bilo niti prometa, niti notic.
Avstrijski šilingi so bili v privatnem kliringu zaključevani po Din 8-65 v ponedeljek in petek, po Din 8-60 pa v torek, medtem ko na četrtkovem borznem sestanku ni došlo do zaključkov.
Devizna tečajnica tega tedna očituje čvrstejšo tendenco deviznih tečajev Amsterdama, Bruslja, Pariza, Prage in Trsta, deloma tudi Berlina, dočim je bil Curih na vseh borznih sestankih tega tedna tr-govan na dosedanji bazi 1108-35 za denar m 1113-85 za blago. Ponovno tečajno nazadovanje izkazuje deviza Newyork, ki je od ponedeljka na petek popustila za 11.11 poena kot je razvidno iz dolnje tečajne razpredilnice:
14. avgusta 1933. najnižji najvišji
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
Din
18. avgusta 1933. najnižji najvišji
Din Din
Din
2313-74 2325-10 1364-30 1375-10
799-68
1108-35
189-36
803-62
1113-85
190-96
2318-18 2329-54 1365-14 1375-94
4208-27 4236-53 224-43	225-55
801-07
1108-35
189-03
805-01
1113-ar)
190-63
169-79
300-90
170-65
303-30
4197-16 4225-42 224-88	226-
170-01
301-24
170-87
303-64
Poleg Newyorka je v tem razdobju oslabel tudi tečaj Londona in sicer za 0-33 poena. Nasprotno pa je bil v tem času dosežen tečajni porast pri Amsterdamu za 4-44 točke, pri Bruslju za 1-39 točke, pri Berlinu za 0-84 točke, pri Parizu za 0-43
točke, pri Pragi za 0-22 točke in slednjič pri Trstu za 0-34 točke.
Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili; notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca stalna.
Edini efektni zaključek je bil v tem tednu perfektuiran na ponedeljkovem borznem sestanku in sicer v delnicah Kranjske industrijske družbe po tečaju 300 Din za en komad.
Državni papirji so tekom tega tedna beležili po večini s tendenco navzgor izvzemši Seligmanovih obveznic, ker so od srede (50) dalje popustile v povpraševanju za tri točke, napram ponedeljku (48) pa za eno točko; istega dne je beležila ponudba v tem efektu 50-—. Agrarne obveznice so med tednom nekoliko oscilirale, v petek (27-—) pa beležile ob ponedeljkovem denarnem tečaju; blago je bilo nudeno po 30-—, le na sredinem borznem sestanku.
V Blairovih posojilih ni bilo prometa, dočim so bili na prvem oziroma zadnjem borznem sestanku doseženi naslednji denarni tečaji: 8% Blair 35'25 oziroma 36-75, 7 % Blair 34-— oziroma 35-—. Blagovne notice 7% Blaira so bile v ponedeljek 36-— in v torek 35-—, 8% Blaira pa samo v ponedeljek, t. j. 37-—. Investicijsko posojilo je notiralo od ponedeljka (50) do četrtka z dnevnim tečajnim porastom enega poena, medtem ko je včeraj popustilo za eno točko in beležilo 51 za denar brez blaga.
Notice Beglučkih obveznic so bile v povpraševanju 36-— (14. in 16. t. m.), 37-50 dne 17. t. m., včeraj pa 37-—.
Vojna škoda je bila nudena samo na sredinem borznem sestanku in sicer po Din 250-—, dočim je včerajšnji denarni tečaj (Din 248-—) beležil za 18 točk višje od ponedeljkovega povpraševanja.
Lesno tržišče,
Tendenca prijaznejša.
Položaj na slovenskem lesnem trgu se v minulem tednu ni bistveno spremenil. V jelovini je še nadalje povpraševanje po 111. in IV. tako, da nastane vprašanje, kam naj se razpeča I. II., in III. monte blago. Istotako je opažati, da se je naša industrija v splošnem — na pritisk inozemskega kupca — tako preorijentirala, da reže blago po želji kupca in seveda v predpisani izdelavi za eksport. Cene so v glavnem zelo nizke ter je vprašanje, ako se bo ta produkcija z ozirom na tako nizek nivo cen in tako visoke obresti, razne dajatve in pristojbine itd. v obče nadalje rentirala. Pretresti bi se moralo vsekakor temeljno vprašanje, da li ne bi kazalo preosnovati obstoječa podjetja v druge svrhe, bodisi v pol- odnosno v finalne izdelke. Nekoliko živahnejše je povpraševanje tudi za madriere, bastings in smezzole.
V tesanem lesu se zahtevajo le izdelki nove produkcije ter je prodaja starih zalog skoro popolnoma izključena. Tudi tu je cena jako šibka.
V bukovini se iščejo suhi bukovi neob-robljeni plohi za takojšnje oddaje, medtem ko se iščejo testoni za poznejše dobave.
V gorivem drvu vlada popolna stagnacija.
V bukovem oglju pa je obilno povpraševanje za »canelloc.
V tem tednu so bili perfektuirani sledeči zaključki: 2 vagona remeljnov, 4 vagone 'desk in 3 vagone tramov.
Že v 24 urah 55 S3*i£
klobuke Itd. flkrnbl in sretlolik* srajce, ovratnike ln manšete. Pere, suši, monga tn lika domaše perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selebnrgora ul. 3.
Telefon it. 22-72.
Ur. Pirčeva
sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
IESENSKI LIRSKI SEJEM £933
M
Začetek dne 27. avgusta
Vsa pojasnila daje:
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA
Dvofakova ulica 3/U. — Telefon 27<-62
*
ali
ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA
Beograd, Knez nihajlova 33
Amerika veruje v zboljšanje
V Prago je prišel ameriški narodna go-■spodansilij strokovnjak Bdward, Pilone, ki je v razgovoru z novinarji dejal med drugimi: Priznavam se aa avtarkista, čeprav sem v svpjih knjigEuh vedno nastopal za svobodno taguvino in proti carinskimi mejam. Ni jpa v tem nobenega nasprotja proti mojemu liberalističnemu prepričanju. Kaj-tji avtarkija je le pomožno sredstvo v krizi, od sjfcske diktirana prehodna oblika k novemu kapitalizmu. V Ameriki se pričenja uveljavljati prepričanje, da niso produkcija, odjem in finančni kapital bi pazlične stvari s posebnimi interesi, temveč da morajo bd-ti s komnnikacijo k sodelovanju prisiljeni sestavni delii gospodarstva. Čas velegpeku-Iantov in velikih dobičkarjev je minil. Veliki dblbjčki sicer še ne bodo prenehali in bodo mcrda celo večji, toda temeljili bodo na nižjih conah in večjih plačah. Trg bo pripadal onemu, ki bo proizvajat kot minimum tako količino blaga, da 'bodo režijski stroški skoraj odpadli. Služba potrošniku bO -ddip. vir dobička, če se trudi predsednik Roosevelt, da doseže višje oene, potem že dela v tem smislu. Predvsem gre za to, da §e zviša kupna moč širokih slojev in zato treiba zvišati one oene, ki so najbolj padle. Vse se bo potem samo od sebe izravnalo, kakor se bo' produkcija prilagodila načelu, da je edino rentabilna množenstve-na produkcija z velikim prometom, nizkimi cenami in visokimi mezdami. Ameriško ljudstvo veruje v skorajšnje zboljšanje in zaupa predsedniku Rooseveltu, ki mu je zato dalo vso moč.
de*ta&stva
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. avgusta t. 1. se je njeno stanje od izkaza ž dne 8. avgusta t. 1. izpremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je povečala za 1-3 na 1.902-1 in sieer se je zlata povečala za 0-038, devizna za 1-3 na 104-5, dočim so valute padle za 0-067 na 0-28.
Tudi devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 4-8 na 50-4; povečal se je tudi kovan denar v niklu in srebru in sicer za 10-6 na 262-8.
Skupna vsota posojil se je povečala za 13-3 na 2.248-4 in sicer je eskont večji za 13-5 in znaša 1.931-6, dočim se je lombard zmanjšal za 0-19 na 316-7.
Bivši predujmi državi so n a rasti i za 0-2 na 1.816-3. Vrednost nepremičnin je narasla za 0-05 na 258-1, raznih aktiv za
0-06 na 120-2, dpčim so ostale vrednosti raznih fondov skoraj neizpremenjene.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 33-6 na 4.270-7. Zato pa še je povečala skupna vsota obveznosti na pokaz za 33-6 na 1.082-5.
Državne terjatve so se zmanjšale za 0-5 na 3-8, tekoči računi so narasli za 44-1, razni računi pa so manjši za 10.
Tudi obveze z rokom so se povečale za
1-1 na 1.346-1, razne pasive pa za 24-4 na 300-6.
Zlato in devizno kritje se je povečalo od 35-50% na 35'53%, dočim je samo zlato ostalo neizpremenjeno v višini 33-75%.
Obrestna mera je ostala neizpreme-njena.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovika c. 2 Motarski pol 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Drž. hipotekarna banka poživlja ilasitafi-ke v Jugoslaviji deponiranih Seligmauovih obveznic, da vsak kupon predlože D rž. hip. banki en mesec pred zapadlostjo (najkasneje do 1. septembra, oz. 1. marca). Nato bo dobili flastuiiik potrdilo, Ina kar bodo kuponi izplačani na blagajni!, kjer so kuponi deponirani.
Nizozemska banka jo zepet znižala obrestno mero on sicer od 3'5% na 3%.
Poljska banka jo dovolila za financiranje žitnega izvoza 25 milijonov zlotov.
»vve!
IMam-BrodaM
Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema dio 26. avgusta t. 4. ponudbe o dobavi 10 garnitur samotno opeko. (Ptegpji so na vpogled pri istem odjdolku.)
Dne 18. avgusta t. 1. bo pri Komanda 39. pešadijskega polka v Celju licitacija za dobavo kvasa ža čas od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1984. — (Oglas je na vpogled v pisarni -zbornice za TOi v Ljubljani, pogoji pa pri r.std komandi)
Dne 29. avgusta t. I. bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu efertoa l!ic:-tacija za dobavo 30.000 plutovimastih zamaškov in 33.000 mediicinastih stekel. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pni istem skladišču.)
Zgradba objektov pri Komandi granične trupe v Skoplju se bo oddala potom licitacij, ki bodo v dneh od 24. do;31. avgusta t. 1. pri štabu Komande granične trupe v Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Prodaja lesa. Dne 30. avgusta t. 1. se bo prodajal hrastov les pri Direkciji šum brodske imoVne občine v Vinkoycih. Ponudbe je vložiti Jo 11- ure dopoldne na dan licitacije. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavijo v Ljubljani sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe o prodaji lesa. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 18. septembra t. I. bo pri skladišču 1. cddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu otertna licitacija z£ dobavo 80 jeklenih steklenic za kisik. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji .pa pri istem oddelku.)
a
i
t
A.
KUSU
.C-VF"
hJLi________,
KU»AiniAir«Diu
IJU B tjAMA- D AIMAJ1N (IVA!S
LJUBLJANSKI ŽIVINSKI SEJEM
v sredo, dne 16. t. m. ni bil posebno živahen. Na sejem je bilo prignanih 48 koni 50 volov, 29 krav, 17 telet in 113 pujskov prodanih pa je bilo 7 konj, 28 volov, 1-krav, 8 telet iim 40 pujskov. Cene so bil te: volj I. vrste Din 4— do 4-50, II. 3*' do 4-—, III. 2-50 do 3-50, krave debel* 3-— do 4-—, klobasgrice 1;50 do 2-50 1® teleta po Din 5"— do 6--— za kg žive teže Prašički .za rejo so se prodajali po velik0-sti od.225 do 40Q Din komad.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem dne 11. avgusta 1933 je bilo pripeljanih 176 svinj, cene so bil te: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad po Din 110 do 150, 7 do 9 tedno1' stari 220 do 250, 3 do 4 mesece stari 3$ do 350, 5 do 7 mesecev stari 400 do 5$* 8 do 10 mesecev stari 650 do 680, 1 ]et° stari 690 do 700, 1 kg žive teže 7-— do 8-—, 1 kg mrtve teže Din 10-— do 10-50' Prodanih je bilo 84 svinj.
—■-------rrrr------------1----—------■	.. .	r**
?<,mm
Vaše zdravje
cuvu
Kalhreiner Kzieippova sIctLd.na kava
s Pravim Franckovim dodatkom. OEdrava kakor vsakdanji krak/ Domači izdelek!
TVRDKA. I. C. MAVER, LJUBLJANA, javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni sodelavec in poslovodja, gospod
Franc Mulacek
včeraj nenadoma preminul.
Pogreb se vrši danes, v soboto, dne 19. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Tvrdka I. C. Mayer bo ohranila blagopokojniku kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen spomin.
Ljubljana, dne 19. avgusta 1933.
i‘Brzojavi: ŠKrispercoloniate JEjubtjcina — ‘Geteton št. 2263
Ant. Krisper Colonia le
Lastnik s Josip Verlič
‘Veletrgovina koloni-jalne robe. Velepražarna kave. Solini za dišave.
‘Sočna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno leta 1840
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. ^Mineralne vode.
Ceniki na razpolaga
J.HMEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - HESTNI TRG 19
Sobo-trkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-’
Naročajte „TrgovsLi lisi"*!
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.