SloveBskoljudstvo zahteva svojo svobodo in saiDOstojn^st. Na treh veličastnih shodih je slovensko Ijudstvo dne 17. in 19. marca zahtevalo svoje p avice, svojo svobodo in narodno ujedinjenje Sloventev, Hrvatov io Srbov pod habsburškim žezlom. To niso bili več navadni shodi, kakor so 88 vršifi pred vojno, to so bili tabori narodne zavesti in navdušenosti prekipevajočih množic složnega slovenskega ljudstva. Navdušenje, ki je vladalo v Žalcu, v Št. Ilju pod Turjakom in v Konjicah in ogromna udeležba, je dokaz, da veliko jugoslovans-ko gibanje ni umetno ali prisiljeno, kakor pravijo naši nasprotniki, temveč je res izraz nepremagljive ljudske volje. Povsod se je slišal en skupen klic: Mi hočemo proč od tujcev, mi hočemo biti svobodni v reliki habsburški Jugoslaviji! Narodni tabor v Žalcn. Slorenski štajer že od časa, ko so se vršili veliki narodai tabori, ni videl tako veličastnega in ogromnega ljudskega shcda, kakor je bil tabor v Žalcu v nedeljo, dne 17. marca. Navzočih je bilo gotovo nad 7000 ljudi. Velike množice so prihajale z vlaki, peš, z vozovi. NajveC je bilo zborovalrev \z Saviois^e doline. A celo, doli izpod visoke Ojstrice so prihiteli stari možje, vrie kmetice in kmetske mladenke pripeljali sj se gostja iz Pcsavia, videli smo Bizeljčane, Brežičane in TrbovljCane. Dravska dolina in Slovenske gorice so poslale svoje zastopuike in iz dants še tužnega, a kmalu osvobojenega Korotana je prihitela v sredo svojih bratov četa vrlih mož. V opoldanskih nrah je vladalo v Žalca, ki je bil ves okinčaa v slovenskih trobojnicah, živahno življenje in vrvenje. Po veliki cesti so prihajali vozori, okraSeni s prvim pomladanskim zelenjem in cvetjem ter s trobojnicatni našega trojedinega naroda in narodna pesem se je oglašala na vseh koucih. Opoldanaka viaka sta pripeljala iz Celja in okolice ter iz Gornje Savinjske doline iaove truaie. Ogromna dvorana žalske hmeljarne, v katero gre 3000 ljadi, je bila že davno pred napovedano uro nabito polna. Zunaj pa so oblegali poslopje vedno aovi tisoči. Pokazalo se je, da se bo shoi moral vršiti Ie pod milim nebom. Shodu sta predsedovala tržki župan g. Roblek in župnik C. g. Veternik. Ljudske muožice so burno pozdravljale poslaaca dr. Korošca in dr. Ravniharja. Navzoča sta bila tudi zastopnika hrvatskega in srbsktga naroda dr. P«ršič in dr. BQdisavljevič iz Zagreba. Nepopisen je bil utis, ki so ga napravila izvajanja govornikov. Dr. Korošec je slikai trpljenje sloven skega in sploh jugoslovanskega naroda v vojski. Ko je navajal vse krivice, ki so se nam godi?e od strani vlade, in vse krutosti, s katerimi so nastopali proti nam naši narodni nasprotniki, je ljudska množica zatrepetala groze in klici ogorčenja nad našimi tlačitelji so bili tako burni, da je govornik moral opetovaoo prekiniti svoja izvajanja. Navdušenja pa so plaottele oči vsem navzočim, ko je dr. Korošec razujal veliki načrt naše lepSe jogcslovanske bodočnosti. Ljobljanski poslanec dr. Ravnihar je navduševal narod k slogi v bojtt za narodno svobodo. Zelo navdašen > sta govorila i Hrvat dr. Peršič in Srb dr. Budisavljtvič. Sprejele so se resolucije ki so jih predlagali gospodje ŠasteriC, A. Turnšek in F. Širca: za ujedinjeDJe troimenega jugoslovanskega naroda, za splošen mir, za samoodločbo narodov, izrekla se je zaapnica Jugoslov. klubu, zbor za- g»tavlja naCelnika dr. Korošca, da ima v borbi za Jogoslavijo za seboj ves jogoslovanski Darod. — Ob konca so celjski Slovenci prinesli mogoCen lavorov venec s trakovi v barvah naSega troime nega jagoslovanskega naroda ter so ga med burnimi vskliki veselja izroCili dr. Korošca, kateri ga je izroCil županu Robleku s prošnjo, da ga shrani kot naCelnik narodnega Žalca. Ko je predsednik zakljaCil veličastai tabor, je iz tisoC in tisoč grl zaorila pesenj >Lepa nzša domovina!« in >Hej Slovani!« ,«4 &gtf _ .„ Shod t gornji Mislinjski dalini. Zadnjo nedeljo je bil v št. Ilju pod Turjakom narodni praznik. Odvseh strani so se zbrali mnogoStevilni ljudje ; prišli so iz domaCih občin Št. Dja in Mislinje, zapustili so svoje hribe možje in žene celo iz dobrnske žapnije, vrlo zastopaaa sta bila Št. Vid in št. Miklavž, pozdravili so nas GolovotuCani in zlasti lepoštevilno ŠmarCani. Št. I!j Se-ni videl toliko gostov. Vsled prevelike udeležbe sDfio morali ostati na prostem. G. velepo sestnik Lšifi je pozdravil navzoCe in predlagal za predsednika C. g. župnika Roškar ja, za podpredsednika pa domaCega župana g. PuSnika. G. pred sednik govori v navduSenih besedah o cesarju Karlu I. in sv. Očetu, ki se najbolj trndita z» dosego mira. Nato se prikaže pri oknu prvega nadstropja, cd koder so govorili govorniki dc> zbrane množice, državni poslanec dr. Versto^šek, borno pozdravljen. Govornik je v obširnem govorc pojasnil poIitiCni položaj, razpravljal o gospodar stvu, v katero smo zabredli vsled krvave vojske biCal krivice, katere se godijo slovenskenio narodo in razložil pomen gibanja, ki se vrSi na podlagi rnajniške deklaracije. Na svoji zemlji hoCeme po stati svoji gospodarji. G. Teleposestnik IršiC raz pravlja o besedah demokracija in dekiaracija ter poadarja, da so vse stranke ajedinjene za sknpne cilje. Nato je izroCil g. kaplan Toplak podpise za deklaracijo (1219) iz dveh žopnij St. Ilja ia St Vida ter pcndarjal, da so mladenke nabrale v fari 1608 K za Tiskovni dom, kar gotovo doka zoje, da prebivalstvo gornje Misliajske doline po staja vedno bolj zavedno. Priporoča posebno ei tanje >Slovenskega Gospodarja«. G Rožman predlaga resolacije, v katerih se izreka ptpolao zaupanje po3lancer Jugoslovanskega klnba. Zboro valci se na predlog g. Rozmana soglasno izreCejo za majniško deklaracijo. GoTorili so še g. Krušič: g. nadnčitelj Šalamon, č. g. nadžupnik Lenart ir> še Teč kmetov. Poslanec dr. VerstovSek se zahvah 7A zaopanje ter poudarja, da bodo poslanci tem lažje odloCno nastopali za pratice jogoslovanakeg^ naroda, če vidijo, da je rse ljudstre za njimi. C g, žapnik Roškar zakljuCi lepo zborovanje z zi dovoljstvom, da se je tako redno Tršilo. Petci s* zapeli Se >Lepa naša domovina«, »Hej SloTani<; Mislijski dolini. Ljndstvo se je le počasi razšloveselih obrazov in polno navdušenja! Shod v Konjicah. Na Jožefovo popoldne se je vršil na vrtu Narodnega doma politično-gospodarski shod, katerega je sklical poslanec Pišek. Navzočih je bilo nad 500 mož in žen. Predsedovala sta posestnik g. Napotnik in trgovec g Ogoreuc. Poslanec PiSek je v poljadni besedi opisal delovanje slovenskih poslancev za kmeta. Za svoja izvajanja je že! živahno pohvalo. Nato je govoril urednik Žebot o postanka in ciljih jagoslovanske deklaracije in sploh o naših narodnih, gospodarskih in političnii! zahtevah. Med Telikim navdušenjem so se sprejele resola(ije, v katerih se zborovalci izražajo za jngoslovansko deklaracijo, izrekajo svojim poslancem popolno zanpanje, zahtevajo oraejitev rekvizicije živine in sena, zahtevajo, naj se za kmetsko prebivalstvo zviša določena količina moke in žita ter se naj na kmetijah nujno potrebne Crno- vojnike vsaj za poletno dobo oprosti vojaške slažbe Predsednik g. Napotnik je zakljuCil zborovanje s klicem: Živela Jugoslavija! Živel cesar Karl! Zbo rovalci pa so zapeli cesarsko pesem.