POLOŽAJ GOSPODARSTVA V CENTRU
Za zdaj še ni hude ure
- Pravilno in natančno ovrednotiti sadove, ki nam jih je dala minula gospodarska letina, ni preprosta naloga. Lahko pa rečemo, da je lansko leto na tak način pomenilo »konec kontinuitete« nekdanjih gospodarskih tokov in prineslo velike kvalitativne spremembe, povezane z uveljavljanjem realnega trga. Razne bilančne in stati-stične primerjave s preteklimi leti smemo zato jemati z določe-nimi rezervami.
V Centru seveda nismo izvzeti iz dramatičnih gospodarskih do-gajanj, vendar ta čas še nimamo opraviti s stečajno stihijo. Ned-vomno so tudi pri nas likvidnost-ne težave iz dneva v dan bolj zao-strene, pritisk na notranjo pro-duktivnost in gospodarnost po-slovanja pa postavlja v ospredje vprašanje tehnoloških in eko-nomskih presežkov. Prednost go-spodarstva naše občine je v tem, da njegov večji del zavzema trgo-vina, ki je v zaostrenih razmerah znatno bolj elastična kot industri-ja. Vendar pa je takšno (samo)za-dovoljstvo prejkone problematič-no, če upoštevamo, da je trgovina le nadgradnja, podaljšana roka prizvodnih dejavnosti. Ce bo za-stala proizvodnja, bo to moč zaz-nati tudi na trgovinskih policah.
Sicer pa kaže opozoriti tudi na napovedi o doslednem izvajanju 15-dnevnega plačilnega roka, kar naj bi situacijo obrnilo v prid in-dustriji, seveda v škodo trgovini. Na podlagi načina prikazovanja podatkov o industrijski proizvod-nji, ki seveda zajema le količinsko plat proizvodnje, bi morali biti nad njenimi rezultati zaskrbljeni, kajti v industriji so lani naredili za nekaj odstotkov manj kot leto prej. Toda, kot trdijo dobri pozna-valci te problematike, gre pri tem za kakovosten premik proizvod-nje, y katero je vloženo več dela in znanja in je zato tudi to, da je v industriji proizvodnja lani tekla nemoteno (in tako je tudi sedaj). Celo proslula srbska blokada je ni prizadela (kar bolj ali manj velja tudi za trgovino).
V občini že vrsto let namenjajo veliko pozornost in skrb pre-Strukturiranju gospodarstva. No, to prizadevanje je zdaj postala spontana in nujna zahteva gospo-darskega trenutka. Predvsem gre za iskanje možnosti za razvijanje drobnega gospodarstva, ki ostaja slejkoprej edini kanal za zaposlo-vanje novih delavcev oziroma vse bolj za prezaposlovanje rastočih
tehnoloških presežkov. Interes za odpiranje novih lokalov je izjem-no velik - na mesec dobi na upravni organ vsaj 50 prošenj ob-čanov - žal pa so prostorske mož-nosti za to zelo majhne. To je pravzaprav največji »handicap« Centra, zato še toliko bolj vzpod-budno deluje vsaka tovrstna pri-dobitev. Iz zadnjega obdobja kaže omeniti zlasti zagotovitev prosto-rov v Cukrarni in v ulici Moše Pijade.
Dejstvo je, da bi v tem pogledu moralo priti do ustreznega ovred-notenja lokacij v centru mesta, kar ostaja gotovo kot dologročni cilj.
Prestrukturiranje in zaposlova-nje delavcev v drobnem gospo-darstvu je tudi ogrodje zamisli o reševanju problematike tehno-loških presežkov. Vsekakor v ob-čini ne bo možnosti za oblikova-nje posebne socialne politike, marveč vidijo izhod iz tega samo v usposabljanju gospodarstva za dodatno, funkcionalno, zaposlo-vanje.
Janez Kukovica