ISSN 0351-9716 RÖNTGEN V LJUBLJANI Stanislav Ju`ni~,1 Tanja @igon2 1University of Oklahoma, Norman, Oklahoma, ZDA, 2Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana POVZETEK Kranjski prispevek k zgodnji moderni znanosti je temelj na{ih sodobnih dose`kov. Zgodnji uspehi kranjskih fizikov so ustvarili ozra~je, v katerem so lahko Röntgenova odkritja sproti predstavljali ljubljanskim bralcem. Na videz presenetljivo so Ljubljan~anom X-`arke najprej predstavili v nem{~ini. Sodobno ljubljansko eksperimentalno raziskovanje rentgenskih `arkov je za~el profesor Sirk, njegovi u~enci in njihovi nasledniki pa to tradicijo gojijo {e danes. Klju~ne besede: Ljubljana, Röntgen, kirurgija, X-`arki, PIXE Röntgen in Ljubljana ABSTRACT The Carniolan contribution to the early modern science was presented as the foundation of modern Slovene scientific success. Carniolans actively participated in the very first vacuum experiments. Accumulated knowledge enabled the rise of a great Carniolan scientist. Hallerstein was involved in the very first introduction of the vacuum pump to the Emperor at Beijing, and his younger neighbor Vega developed the research of the gunpowder explosion in piece in analogy with the high pressure vessel of steam engine. Their publications stimulated other Carniolans to follow the new technologies all over the world. It’s therefore no wonder that Ljubljanese press reported so quickly about the Röntgen discovery of X-rays. That was the beginning of eighty years of success culminating after the introduction of the new PIXE methods at Jo`ef Stefan Institute almost immediately after its invention in 1970s. The reception of Röntgen’s discovery in Habsburg monarchy and especially in Carniola is discussed. The first public notices of the new rays in Vienna and Ljubljana are mentioned. The early popu-lar Ljubljanese writings in Slovene and German language are brought to attention. Röntgen’s discovery was so amazingly popu-lar, that we noticed just a short delay between publications in the metropolis Vienna and the provincial capital Ljubljana. This is the very first study of the German Ljubljanese articles in scientific context. The contributions to the early X-rays research in Vienna were pre-sented, especially the opinions of the most eminent physicists of the day, Ludwig Boltzmann. In the next stage, the local professors of physics discussed the news, among them Boltzmann’s former Graz University collaborator Dr. Simon [ubic (1830-1903), and Boltzmann’s student Dr. Fran ^ade` (1882-1945). Finally, Ljubljanese made some original X-rays research. Their leader was Hugo Sirk from Graz, the contractual ordinary professor of physics at the University of Ljubljana between 1928 and 1934. He was the very first university professor of physics in Carniola and one of the most important researchers of the radioac-tivity and X-rays in Habsburg monarchy. The connection among the early and the recent Ljubljanese research of X-rays was claimed. Key Words: Ljubljana, Röntgen, X-rays, Surgery, PIXE 1 UVOD Od 4. do 8. 6. 2004 bomo v Portoro`u gostili jubilejno deseto sre~anje o Razvoju in uporabi metode protonsko vzbujenih rentgenskih `arkov (PIXE - Particle (Proton) Induced X-ray Emission). Pomembna konferenca se zdi prav{nja prilo`nost za opis prvih razprav o rentgenskih `arkih v Ljubljani. 7. 5. 1895 je Lenard iz Bonna poslal Röntgenu naro~eno cev, ki jo je izdelal steklopiha~ Müller-Unkel iz Braunschweiga. Steklena cev je imela "antikatodo" iz 0,005 mm debelega aluminija, ki je prepu{~ala "katodne `arke". Pozneje seje izkazalo, da je bil lahki aluminij v resnici najslab{a izbira za poskuse z rentgenskimi `arki. Röntgen je 28. 12. 1895 na{tel kar tri razli~ne izpraznjene cevi, s katerimi je bilo mogo~e opazovati nove `arke. O aparatu, ki gaje dejansko uporabil ob odkritju 8. 11. 1895, imamo razli~na pri~evanja, obarvana tudi z razli~nimi interesi glede Lenardove prioritete.1 Röntgen je uporabljal veliki Ruhmkorffov indukcijski aparat podjetja Ernecke iz Berlina. Cev je pokril s tankim po~rnjenim prilegajo~im se kartonom. V zatemnjenem prostoru je opazil fluorescenco tudi z razdalje 2 m na papirnatem zaslonu, pobarvanem z barijevim platinocianidom, ki gaje postavil blizu cevi. Fotografski posnetki so mu sprva rabili le za potrditev opazovanih fluorescenc. @e leta 1895 je med drugim fotografiral tudi kosti `enine roke z lepo vidnim poro~nim prstanom in nehomogenosti v kosu kovine, kar je `e naslednje leto odprlo {iroka podro~ja uporabe. Röntgen je ob kopijah svoje prve razprave o odkritju 28. 12. 1895 po{iljal znanim raziskovalcem tudi rentgenske fotografije, saj je bil navdu{en fotoamater. Uporaba fotografije je vzbujala ob~utek, da so novi `arki valovanje. Röntgen je ugotavljal, da novi `arki niso enaki katodnim, saj elektri~ni naboji nanje ne vplivajo. Prav tako niso UV-svetloba, saj se ne uklanjajo, se nepravilno odbijajo, jih ni mogo~e polarizirati, njihova absorpcija pa je odvisna od gostote telesa.2 2 LJUBLJAN^ANI O RÖNTGENU V NEM[KEM JEZIKU Razvoj nove znanosti je v Hallersteinovem in Vegovem ~asu omogo~il poznej{im kranjskim raziskovalcem hitro sprejemanje novih odkritij. Zato ni presenetljivo, da so v Ljubljani pisali o X-`arkih nemudoma po Röntgenovem odkritju. Najprej so 1 Glasser, 1959, 3. 2 Wilhelm Conrad Röntgen (* 1845; † 1923), 1898, 10. VAKUUMIST 24/1–2 (2004) 39 ISSN 0351-9716 Slika 1: Prvo ljubljansko poro~ilo o novih `arkih (Laibacher Zeitung. 15. 1. 1896. Tagesneuigkeiten. Professor Röntgen bei Kaiser Wilhelm. [t. 11: 84-85) poro~ali v nem{kih ~asopisih, predvsem v Laibacher Zeitung, {ele pozneje v slovenskih. Zato smo se za to prilo`nost prvi~ v zgodovini lotili {tudija o nem{ko pisanih ljubljanskih znanstvenih razpravah. Za marsikaterega bralca bo precej{nje presene~enje, ko se bo spomnil, da je bila na{a prestolnica pred dobrim stoletjem {e dvojezi~no mesto. Zgodnje poljudno pisanje o X-`arkih ima zato {e dodaten ~ar. Röntgenova iznajdba je zelo hitro na{la uporabo zunaj fizike. Na prvi dan novega leta 1896 je dunajski profesor fizike Franz Serafin Exner (1849-1926) sprejel razpravo svojega nekdanjega so{olca Rönt-gena. Obvestil je sodelavca, pra{kega profesorja fizike Ernsta Lechera (1856-1926), sina urednika Die Wiener Presse, kjer so objavili novico `e v nedeljski {tevilki 5. 1. 1896. Franzov brat, fiziolog Sigmund Exner, je 16. 1. 1896 objavil odkritje v dunajskem medicinskem ~asopisu.3 Boltzmann je komentiral Röntgenovo odkritje 15. 1. 1896 in 22. 9. 1899; Kelvin je pristavil svoj lon~ek 12. 2. 1896 in skupaj z drugimi Britanci so sprva podprl Röntgenovo teorijo o longitudinalnem valovanju etra. Vendar se je `e 25. 2. 1896 premislil, za njim pa je {e J. J. Thomson na predavanju 10. 6. 1896 dal prednost transverzalnemu valovanju in rentgenskim `arkom kot kratkovalovni UV-svetlobi. Puluj4 je v zlati Pragi prav tako zavra~al Rönt-genovo neutemeljeno hipotezo o longitudinalnih `arkih. Vendar jo je {ele Angle` Charles Glover Barkla (1877-1944) ovrgel s polarizacijo rentgenskih `arkov leta 1904 in trinajst let pozneje pobral Nobelovo nagrado iz fizike. Puluj je imel svoj laboratorij, v katerem je januarja 1896 posnel mnogo rentgenskih fotografij za zdravnike in kirurge. K njemu so hodili na rentgensko slikanje celo pacienti iz razmeroma oddaljenega Kölna. 12. 1. 1896 je bil Röntgen povabljen v Berlin. Cesar Wilhelm II si je dal pokazati {tevilne poskuse in je slavnemu obiskovalcu osebno pritrdil Prusko kronsko odlikovanje drugega reda na prsi. Seveda pa je bil Röntgen mo`akar, ki se mu svoje ~ase ni posre~ilo niti maturirati in je zato moral {tudirati v Zürichu, saj so mu bila vrata vseh nem{kih in avstrijskih univerz Slika 2: Prve uporabe rentgenskih `arkov v kirurgiji (Laibacher Zeitung. 23. 1. 1896. Tagesneuigkeiten. Die Röntgen’sche Erfindung. [t. 18: 136-137) 3 Wien. Klin. Wschr. (Glasser, 1959, 177, 185). 4 Johann Puluj (* 1845; † 1918). 40 VAKUUMIST 24/1–2 (2004) ISSN 0351-9716 neprodu{no zaprta. Vendar je bila huda kri `e mimo in Röntgen je podaril cesarju petindvajset lastoro~no razvitih fotografij, kot je natan~no poro~al Berliner Localanzeiger. Le nekaj dni pozneje, 15. 1. 1896, je bila novica objavljena v Laibacher Zeitung s podrobnimi opisi pogovorov Röntgena brez mature in njegovega berlinskega cesarja. Ljubljan~ani so le teden dni za Dunaj~ani lahko brali o uporabi rentgenskih `arkov v medicini. 23. 1. 1896 je Laibacher Zeitung pisal o dveh operacijah profesorja na{ega rodu, Moseticha. Uporabljal je X-`arke za snemanje lege izstrelka v telesu in prelomljenega dela noge lepe mlade dame. 27. 1. 1896 so Ljubljan~ani objavili Lenardovo poro~ilo iz Budimpe{te. Lenardova nacisti~na kariera je {e ~akala prihodnost, vendar je `e tedaj omalo-va`ujo~e opisal Röntgenovo odkritje kot slu~ajen uspeh sre~nega tekmeca na podro~ju, ki ga sam sicer obvladuje do popolnosti. Preizku{al je prepustnost novih `arkov skozi papir, les in ~love{ko roko. Konec meseca so Ljubljan~ani povzeli po dunajskem Neue Freie Presse poro~ilo Reusserja z dunajske klinike. Reussner je uspe{no diagnosticiral ledvi~ni kamen zaradi njegove neprepustnosti za rentgenske `arke. Naslednji dan je Laibacher Zeitung poro~al o snemanju z X-`arki za iskanje izstrelka, ki ga je imel mo`akar v roki polnih {tirinajst let. 3. 2. 1896 so poro~ali o predavanju profesorja fizike Perneta z dunajske politehnike. Pred {tirimi dnevi je imel dvesto petdeset poslu{alcev mednarodnih dni klini~nih zdravnikov. Zaslovel je s poskusnimi rentgenskimi posnetki de{ke roke. Röntgen je bil tisti ~as na znanstvenem obisku v Zürichu in je Pernetu poslal telegam s prisr~nimi ~estitkami. Armada je prav tako hitro sprejela Röntgenovo odkritje kot zdravniki sami, na katere je odkritelj najbolj ra~unal. 7. 2. 1896 so uporabili Röntgenove `arke za preverjanje kvalitete zlitin v ceveh in kroglah. Mesec dni pozneje so Ljubljan~ani brali o vsebini bombe, ki so jo rentgenizirali v pari{kem mestnem laboratoriju. Pri tem niso omenili zakoncev Curie, ki sta bila poro~ena komaj pol leta in sta gotovo sodelovala pri poskusih kot vodilna strokovnjaka v velemestu. 27. 3. 1896 so v dveh minutah posneli iglo v desni roki soproge dunajskega vojnega ministra in nemudoma re{ili bole~in znamenito damo. To je bila doba prvih {ivalnih strojev in marsikatera neprevidna gospodinja ni uporabila pravih varnostnih ukrepov. Ludwig Boltzmann je lastoro~no izdelal {ivalni stroj za svojo `eno, modrooko Jetti slovenskega rodu. Slika 3: Lenard o Röntgenovem odkritju (Laibacher Zeitung. 27. 1. 1896. Tagesneuigkeiten. Die Röntgen Strahlen. [t. 21: 161) Slika 4: Slikanje se~nega kamna z rentgenskimi `arki (Laibacher Zeitung. 31. 1. 1896. Tagesneuigkeiten. Diagnose mit Hilfe von Röntgen’schen Strahlen. [t. 25: 191) VAKUUMIST 24/1–2 (2004) 41 ISSN 0351-9716 Slika 5: Kirurgija roke po slikanju z rentgenom (Laibacher Zeitung. 1. 2. 1896. Tagesneuigkeiten. Röntgen und die Chirurgie. [t. 26: 196). Suflc&ieiiiglttteu. — ($if Jft an t fttn't cfet rt öl ra Gleit.) JdJ ein« SKiiifc/iiuttg ^?S «^rmrebtaih rp?rbr.ii brmii^t ¦.iiiTili i""i' yicrfucöi bitiuff Uonftalieriing b;r lücrtTütb» r-'i, hn "',1. .:(.-¦¦-•¦'¦ Sitnl)! :: jut Urt(«[ii$Lin$ ^;nic-3«nitfl! eon <ä>.jdjü^ nub tSMtfjDijgiifTn untti k Seitung Bjn ^lojmännein tfgtrtnfn ntrrb-itt. — ( ^ e I q t o m ti f it otti Octjfn) ftnb, si* d Hn gtatftd tuirb, bttfrdoge jut bir ofH[a;išJa : % >. u pp: ft LH lÖJtO j? J flf S pl( f i n?0 rbtn. $ i e bp ri Eflf ä i:rtl J 'tjpnifiuenfafjiil b>1 n-ntutieft pen ^lufiroß et£}allmr lftjOfl Ot((n ju j4[a^tftir biiitit bi* jum 1. Dfyti] |ti aRlflionrn aJiidjkR mti 3(et^rDifeHfEii iut tie SoltoU in ffii^ia« Ircltgjefreflt ruerbtn. — {3 lit S(fpbr) $ mrltet, nuj bfn Jb (ottfi eüpnjtff* jut 36:B£rutij bft t-rt&niilcrt 5i"ßf £r. ÖsiiStrarli einfn SJtTlraft übte bit SSfrSCM» nuna. jritKi Uff Ciniqr« Jureti ftintipfiirn ditto p^Gattnf. 3Jlii beffen fyl\t [ollen Stitibe S3or[leltuiji tntpfinben fantitit, ft[fp)e ibnm baJ §sbrn flfftiSni nrfltbe. $k (iiftnpuiij brbatf j:pödj nodj frljr Uxilti Enlraidliiflo. — (SiHim.) $jjb,rD Dhlirriii ta iul 5H.Hl' rlpirlr-»[]rnr linjfrfK ail uib trnrfl, tjfl ilntrr biff bal In t*T f^liijdV u^ijihiy biLjDL m Sj. ^mihi DIe q4r|4jr.ir<4liii fcS llrrJfllrf wulKim, t i Ulaiftn unt ¦jiinr *|;Ejr:pi ilrifi^iiig ""\ t-tm %#(i,n1r tu' ajhufrn iih aujlbtn ji frir^ni 3J< wivn iJrgji jiiutlt M;:±i.dj::n fb|Elii[EK Xir fflil^rfiuifl (fei-¦aunt Vfitai »p|nyrr bi fv rlntf pifillKi IIcbiM]^ ntlbtfrrt. — L Vir HfnEg.rnr|4(* e". '* IrJlDlljll* Ej!^ LEju.'ji :T .tJir jilfn. bit Ji-^iü^n njtgl 'EuiOj, luittrib Allrtljilut'l jiUlirr ynt t^nrjqhir turSipPj f-Jt Pic Ernrli b b:n ^•;&;Tn-']iiin Huir^bj^n fniu >rp Qi^M tea «•«iter. an -JIliiiLf, fti-gih, ed>Bi*m i.\ IrifeO™ tab u|i± fihLElnt 'jJlkiMfrüln QtttcnttlBCl. — d.ni lüjjrillr üir.li: i.i^l'ii1: Sifll M f iVffni "i OJc^l tin, ii ir. parili J, EjL:j-Jjlint- ui4 Ctftnitiil.Hr-SJijn mi R:ih top S?r-t:Uur.:gin ti phi. Slika 10: Pari{ki rentgenski posnetek notranjosti bombe (Laibacher Zeitung. 7. 3. 1896. Tagesneuigkeiten. Die Röntgen’schen Strahlen. [t. 56: 433). Mnenje najpomembnej{ega fizika dobe Ludwiga Boltzmanna je usmerjalo objave o X-`arkih v monarhiji in seveda med ljubljanskimi srajcami. Boltzmann je bil namre~ najbolj{i u~enec Slovenca Stefana, za name~ek pa {e slab{a polovica zakonske dru`ice na{ega rodu. Kranjski profesorji fizike so pravo~asno obravnavali vse novosti, povezane z Röntgenovim odkritjem. Med pisci sta se posebno odlikovala Boltzmannov nekdanji sodelavec z gra{ke univerze Simon [ubic (1830-1903) in Boltzmannov {tudent ^ade` s kranjske gimnazije. Kranjska dru`ina ^ade` je ostala zvesta rentgenskim `arkom do dandanes. 3. SLOVENSKA PORO^ILA O RENTGENSKIH @ARKIH Poltretji mesec po prvi objavi smo o rentgenskih `arkih lahko brali tudi v slovenskem jeziku. 1. in 15. marca 1896 je ljubljanski Dom in Svet objavil prvi razpravi [ubica o novem odkritju z dvema fotografijama J. M. Edlerja, profesorja in vodje fotografske {ole na Dunaju. Tudi [ubic je poslal lepe rentgenske fotografije, ki jih je izdelal njegov sodelavec na gra{ki univerzi Paul Czermak (1857-1912), vendar jih niso objavili.5 Na{i predniki so pred sto leti takole brali o novem odkritju: "Ta lastnost je Röntgena navdala z mislijo, da `arki te svetlobe nimajo tistega valovanja, kakor navadna svetloba, tj. transverzalno tresenje ali nihanje 5 [ubic, 1896, 186-187. 43 VAKUUMIST 24/1 (2004) ISSN 0351-9716 Slika 11: Rentgensko snemanje igle v roki gospe ministrice (Laibacher Zeitung. 27. 3. 1896. Tagesneuigkeiten. RöntgenStrahlen. [t. 71: 561) sem in tje, navpik na svoj tir, ampak da se raz{irja migljaje poleg svojega tirú, ali z longitudinalnim pomikanjem, tj. naprej in nazaj, kakor{no opazuje fizik pri donenju".6 [kofjelo{ki `upnik je svojega poljanskega soseda takole dopolnil: "Profesor Röntgen se je bavil z jednacimi poskusi. Omenjeno Hittorfovo ali Crookesovo cev je zavil v debel, po~r-njen, za najmo~nej{o svetlobo popolnoma neprozoren papir. Blizu cevi je imel prislonjen drugi papirnati zastor, ki je bil pa s svetlo~utno tvarino prevle~en. Ko je skozi Hittorfovo cev napeljal krepek inducirani elektri~ni tok, tedaj je omenjeni zastor svetlo za`arel, akoravno je bila steklena cev skrbno ovita z nepro-zornim papirjem..."7 Röntgena in njegovo odkritje so ob~udovali na slovenskih srednjih {olah. Tako je leta 1906/1907 kustos Inwinkl zbirko u~il v fizikalnem kabinetu gimnazije Koper krepko dopolnil tudi z dvema rentgenskima elektronkama, ki so ju naslednje leto dopolnili {e s tretjo, ob kateri so nabavili {e zaslon iz ZnS in priprave za fotografiranje.8 Röntgenovo odkritje novih `arkov je bilo tako tudi v slovenskih 6 [ubic, 1896, 188. 7 Su{nik, 1896. 8 Mestni Arhiv Koper, Inventario del gabinetto di Fisica disposto 1907, 61; 1908, 56. 9 [ubic, 1897, LXIV, 344. 10 Fran ^ade` (* 1882 Kranj; † 1945), 1908, 20. Slika 12: Naslovnica Sirkove ljubljanske razprave o magnetnosti rentgenskih `arkov (Sirk, Hugo. 1934. Der Einfluss eines Magnetfeldes auf die Streuung von Röntgenstrahlen in Flüssigkeiten. Zeitschrift für Physik. 89/3: 129) de`elah mogo~e hitro ponoviti, kar je {e pove~alo zanimanje javnosti. Leta 1897, v letu "odkritja" elektrona, je Stefanov {tudent Ivan [ubic objavil prvo slovensko knjigo o elektriki s poudarkom na elektrotehniki. Opisal je poskuse z Geisslerjevimi elektronkami in be`no omenil rentgenske `arke.9 Ve~ prostora je rentgenskim `arkom posvetil suplent, poznej{i profesor fizike ^ade`: "Kako se javlja ta svetloba na zunaj, je preiskoval kot prvi slove~i zdravnik (sic!) Röntgen leta 1895. V popolnoma temni sobi je imel tekom poizkusa svojo cev pogrnjeno s ~isto neprozornim suknom. Kar nenadoma zapazi, da so se za~ele svetiti vse steklene in porcelanaste posode v njegovi sobi. Od kot je prihajala svetloba? Kmalu se je prepri~al, da so izhajali ti `arki od onega dela njegove s suknom pogrnjene cevi, ki se je zelenkasto svetil vsled vpliva katodnih `arkov..."10 Slovenski bralec je bil tako sproti seznanjen z Röntgenovimi dose`ki. Slika 13: Skica Sirkove in Peterlinove rentgenske cevi C. H. F. Müllerja iz Hamburga (Sirk, Hugo. 1934. Der Einfluss eines Magnetfeldes auf die Streuung von Röntgenstrahlen in Flüssigkeiten. Zeitschrift für Physik. 89/3: 133) cronologico degli acquisti, {t.265, 268; Izvestja gimnazije Koper, 1897; 44 VAKUUMIST 24/1–2 (2004) ISSN 0351-9716 Slika 14: Sirk se zahvali svojemu asistentu Peterlinu (Sirk, Hugo. 1934. Der Einfluss eines Magnetfeldes auf die Streuung von Röntgenstrahlen in Flüssigkeiten. Zeitschrift für Physik. 89/3: 142) 4 SIRKOVI RENTGENSKI POSKUSI V LJUBLJANI Tesno sodelovanje med Dunajem in Manchestrom je slovenskim raziskovalcem omogo~ilo dopolnjevanje Rutherfordovih odkritij. Sirk,11 pogodbeni redni profesor fizike na ljubljanski univerzi med letoma 1928 in 1934, je bil eden pomembnej{ih raziskovalcev rentgenskih `arkov in radioaktivnosti v habsbur{ki monarhiji. Bil je na{ega rodu, vendar mu sloven{~ina nikoli ni stekla posebno gladko. Fiziko je {tudiral pri Leopoldu von Pflaundlerju (1839-1920) v Gradcu, saj je bil Czermak izredni profesor eksperimentalne fizike na Univerzi v Gradcu le do 30. 3. 1898 in je od{el pred za~etkom Sirkovega {tudija. Teoreti~no fiziko je Sirku predaval Anton Wassmuth (1844-1927), ki je leta 1893 po dvakratni neuspe{ni kandidaturi le pre{el v Gradec iz Prage in je od tam br`kone prinesel tudi Pulujevo in Gintlovo zanimanje za katodne `arke. Wassmuthu je pomagal tudi Franz Streinz (1855-1922), ki je bil obenem tudi profesor na Visoki tehni{ki {oli v Gradcu od leta 1892. Na katedri za teoreti~no fiziko univerze v Gradcu sta bila tudi docent Victor Hausmaninger (1855-1907) ter izredni profesor [ubic, ki je bil upokojen septembra 1902, sredi Sirkovih {tudijev. Gra{ki fizikalni institut, kjer je Sirk leta 1904 doktoriral in delal v naslednjih letih, je bil dobro opremljen za raziskovanje razelektritev v plinih, saj sta tako Pflaundler kot Czermak tam kmalu po odkritju snemala rentgenske fotografije.12 Pfaundler je 11 Dr. Hugo Victor Karl Sirk (* 11. 3. 1881 Gradec; † 15. 12. 1959 12 [ubic, 1896, 187. 13 Glasser, 1959, 186. 14 Sirk, 1941. 15 Wien.Ber. 159 (1959) 60-62. `e osem dni za prvim Boltzmannovim poro~ilom 21. 1. 1896 na seji dunajske akademije objavil lastno rentgensko fotografijo igle v dlani za potrebe kirurgije z osvetlitvijo od 15 do 20 minut.13 Leta 1913 je za~el delati na Institutu za preu~e-vanje radija na Dunaju pod vodstvom Stefana Meyerja. Obenem z raziskovalnim delom se je Sirk uveljavljal tudi na univerzi, tako da ga je pot zanesla celo v Ljubljano. Ljubljanska predavanja iz eksperimentalne fizike so bila na realni gimnaziji do spomladi 1925, ko je tehni{ka fakulteta dobila za svoj fizikalni in matemati~ni institut visoko pritli~je v vzhodnem traktu glavnega univerzitetnega poslopja. Tam je delovala nadaljnjih dvajset let. Dunajski privatni docent Sirk je prevzel predavanja med aprilom 1928 in letom 1934 kot pogodbeni redni profesor eksperimentalne fizike na tehni{ki fakulteti. Proti njegovi izvolitvi sta bila profesorja Plemelj in Zupan~i~, vendar sta bila preglasovana. Kljub slovenskemu poreklu je sloven{~ino obvladal le na pol; zato so mu o~itali, da je Nemec. Pou~eval je Antona Peterlina (1908-1993) in leto dni starej{ega Miroslava Adle{i~a. Adle{i~ je diplomiral leta 1930 iz fizike, kar se je poleg njega posre~ilo le {e enemu kandidatu do druge svetovne vojne. Peterlin, Anton Moljk, Ivan Ku{~er in drugi so diplomirali iz matematike. Leta 1930 sta postala Peterlin in Kuhelj pomo`na asistenta na Tehni{ki fakulteti, kjer je Peterlin predaval eksperimentalno fiziko od leta 1933 dalje kot Sirkov asistent. Peterlin je mesto obdr`al tudi po Sirkovem imenovanju za docenta na dunajski univerzi leta 1934, ko je predavanja fizike na Tehni{ki fakulteti prevzel Anton Kuhelj (1902-1980) kot docent za mehaniko. Sirk je leta 1940 napredoval v izrednega profesorja na Dunaju. Naslednje leto je objavil u~benik matematike za prirodoslovce s {tevilnimi primeri, povezanimi z van der Waalsovo, Maxwellovo in drugimi fizikalnimi ena~bami.14 Ni bil v posebnih sporih s fa{isti~nim re`imom, ki je prisilil Erwina Schrödin-gerja (1887-1961) k odhodu z univerze v Gradcu po priklju~itvi Avstrije k Hitlerjevi Nem~iji leta 1938. Sirk je objavljal prvorazredne raziskave {e v pozni starosti.15 Leta 1952 je bil upokojen in je sedem let pozneje umrl na Dunaju. Sirk je v Ljubljani dopolnil svoj sloves enega najpomembnej{ih raziskovalcev rentgenskih `arkov v monarhiji. 23. 3. 1934 je objavil raziskovanje magnetnih vplivov na sipanje rentgenskih `arkov v kaplje-vini, ki je ime ljubljanske univerze poneslo v sam vrh znanosti. Nadaljeval je delo Pari`ana Mauriceja de VAKUUMIST 24/1–2 (2004) 45 ISSN 0351-9716 Broglieja (1875-1960), starej{ega brata Nobelovca Louisa, ki je do konca druge svetovne vojne predaval na Collège de France. De Broglie je leta 1913 prvi raziskoval vpliv jekla in magnetita na rentgenske `arke. Takoj po vojni je uklon rentgenskih `arkov po Barklajevi poti nadaljeval Arthur Holly Compton (1892-1962) na univerzi Washington v Saint Louisu v dr`avi Missouri in na angle{kem Cambridgeu. Compton je odkril po njem imenovan pojav pri sipanju rentgenskih `arkov, ki mu je leta 1927 prinesel pol Nobelove nagrade za fiziko. Sirku je na ljubljanskem institutu pomagal asistent Peterlin z meritvami ve~atomskih velikih molekulah, ki so kmalu postale njegova specialnost.16 Od leta 1930 so v Ljubljanskem fizikalnem institutu uporabljali rentgensko cev znanega hambur{kega proizvajalca C. H. F. Müllerja.17 Sirk se je na koncu razprave toplo zahvalil Peterlinu,18 ki je kmalu {e sam za~el na veliko objavljati v isti vodilni berlinski reviji. Peterlin je od Sirka pozneje prevzel fizikalni institut, ki je po vojni deloval pri Akademiji in prerasel v fizikalni institut, dana{nji Institut "Jo`ef Stefan".19 Peterlinovo zgodnje zanimanje za rentgenske `arke je poldrugo desetletje pozneje botrovalo njegovim pobudam za uvedbo pospe{evalnikov v novi ljubljanski fizikalni institut.20 5 SKLEP Ljubljan~ani so objavljali novosti o X-`arkih brez ve~jih zamud. To ne presene~a in le dokazuje zmo`nost Kranjske in njenih raznolikih prebivalcev, ki so lovili veter znanja z italijanske, nem{ke, ogrske in slovanske stani ter prebirali najbolj{e med njimi. Raziskovalci so seveda morali po~akati na razvoj univerzitetnih laboratorijev po prvi svetovni vojni. Sirkovo delo je bilo za~etek dolge vrste uspehov, danes povezanih z Institutom "Jo`ef Stefan". Uspeh raziskovanja rentgenskih `arkov je kronal za~etek raziskovanj PIXE na Institutu "Jo`ef Stefan" 16 Sirk, 1934, 130, 139. 17 Sirk, 1934, 132. 18 Sirk, 1934, 142. 19 Osredkar, 2000, 22. 20 Budnar, 2000, 134. 21 Johansson, 1976, 473. 22 Za informacije se zahvaljujem prof. dr. Milo{u Budnarju. skoraj takoj po {vedskem odkritju v 1970-ih letih.21 Raziskovalci iz IJS so se v raziskave z metodo PIXE vklju~ili prakti~no od vsega za~etka, pobudnika tega pa sta bila prof. dr. Bogdan Povh in dr. Peter Kump. Razmah PIXE je omogo~il razvoj polprevodni{kih detektorjev za rentgenske `arke. Ti so v letih `e dosegali dovolj{njo energijsko lo~ljivost, da je bilo mo`no razlikovati med karakteristi~nimi rentgenskimi `arki, ki pripadajo posameznim elementom. Po drugi strani so ravno takrat za~eli opu{~ati pospe{evalnike, ki so bili razviti za raziskave v jedrski fiziki, saj se je te`i{~e premaknilo k vi{jim energijam. Pospe{eni ioni z energijami nekaj MeV so bili ravno prav{nje orodje za ionizacijo notranjih atomskih lupin, zato so jih raziskovalci PIXE lahko prevzeli od jedrskih fizikov na IJS.22 6 LITERATURA Budnar, Milo{. 2000. Pospe{evalniki na IJS. Pripovedi o IJS. 134-135 ^ade`, Fran. 1908. Skrivnost radioaktivnosti. Ljubljana: Slovenska [olska Matica. Glasser, Otto. 1959. Wilhelm Conrad Röntgen. Springer-Verlag. de Guericke, Otto. 1672. Experimenta Nova (in vacantur) Magdeburgica De Vacuo Spatio. Amsterdam. Johansson, Swen A.E. (1923-1994). 1976. Nucl.Instr.Meth. 137: 473. Osredkar, Milan, Polenec, Natalija. 2000. Pripovedi o IJS. Ljubljana: Institut "Jo`ef Stefan". Osredkar, Milan. 2000. Nastanek in prva desetletja IJS. Pripovedi o IJS. 19-67. Röntgen, Wilhelm Conrad. 1898. Ueber eine neue Art von Strahlen. Ann.Phys. 64: 1-37. Sirk, Hugo. 1934. Einfluss eines magnetisches Feldes..., Wien 1934. Tudi: 27. 3. 1934. Der Einfluss eines Magnetfeldes auf die Streuung von Röntgenstrahlen in Flüssigkeiten. Zeitschrift für Physik. 89/3: 129-142. Sirk, Hugo. 1941. Mathematik für Naturwissenschaftlern und Chemiker. Eine einführung in die Anwendungen der höheren Mathematik von Dr. Hugo Sirk. Dresden und Leipzig: Verlag von Theodor Steinkopff. Su{nik, Ivan. 6. 3. 1896. Novi svetlobni trakovi. Slovenec. [ubic, Ivan. 1897. Elektrika, nje proizvodnja in uporaba. Ljubljana: Matica Slovenska. [ubic, Simon. 1896. Fotografovanje nevidnih stvarij. Dom in svet. 9: 155-159, 186-189. [ubic, Simon. 1896. ^love{ko telo – prozorno. Dom in svet. 9: 412-414. [ubic, Simon. 1898. @ive fotografije. Dom in Svet. 18-20. [ubic, Simon. 1898. Röntgenova lu~ in ~love{ko telo. Dom in svet. 11: 218-221. 46