.100:
KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
Planika
PRODAJALNA PLANIKA V BREŽICAH
DO 70% NIŽJE CENE
REJŠNJIH SEZON IH PROGRAMOV
■•j MiiivaVrJ
Številka 83
Leto 4
Cena 240 SIT
26. junij 2003
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 10. JULIJA 2003.
Ognjevka je že v Posavju
Posavje - Minuli petek popoldne so na eni od kutin na Taborniški ulici v Sevnici opazili sumljive znake, ki so kazali na ognjev-ko, sumljivi znaki pa so se pojavili tudi na Narplu pri Krškem. Fitosanitarni inšpektor Branko Bosina je povedal, daje bilo takoj opravljeno vzorčenje, vzorci so bili poslani na laboratorijsko analizo v Ljubljano, opravljeni pa so bili tudi prvi fitosanitarni ukrepi, da se okužba ne bi razširila. Postopek analize traja tri dni, dokončno pa bo okužba na podlagi analize potrjena v sedmih dneh.
Vodja sektoija za varstvo rastlin na Upravi RS za varstvo rastlin Vlasta Knapič je v ponedeljek potrdila, da je rezultat analize za sevniški primer pozitiven, kar pomeni, da je ognjevka tudi že v Posavju. Se istega dne je uprava omenjeno območje razglasila za okuženo, kar pomeni, da bodo fitosanitarni inšpektorji natančno pregledali gostiteljske rastline v 1000-metrskem pasu in če bodo našli nove okužbe, bodo izvedeni rigorozni higiensko sanitarni ukrepi, torej sekanje in požiganje. Rezultat analize za vzorec z Narpla do zaključka redakcije še ni bil znan.
Fitosanitarna inšpekcija v zadnjih dneh redno preglejuje tudi drevesnice, ki jih je največ na brežiškem področju, je še povedala Knapičeva in posebej poudarila, daje potrebno dosledno pregledovati vse gostiteljske rastline, ne le jablane in hruške, ampak tudi okrasne rastline (ognjeni trn, glog, jerebika).
...na strani 4
Brežiški Sokoli v Ljubljani
Ljubljana - Na veliki slovesnosti ob 140-letnici delovanja ŠD Narodni dom Ljubljana je sodelovala tudi 20-članska zasedba TD Sokol Brežice. Mladi telovadci iz Brežic so se predstavili v samostojni točki, skupaj s telovadkami pa so nastopili tudi v odmevni zaključni točki zelo razgibanega programa.
...na strani 12
Slavnostni govornik ob jubileju Narodnega doma je bil med drugim ll<di sloviti Miro Cerar, ki se je zadržal v prijateljskem klepetu z Jožetom Senico, slednji je vodil mlade brežiške telovadce in telovadke.
Tudi posavski atleti odlični
Velenje - Na mednarodnem atletskem mitingu prve evropske lige so se za reprezentaco Slovenije uspešno predstavili tudi posavski atleti. Brežičan Primož Kozmus je v metu kladiva z izidom 75,73 metra osvojil 2. mesto, njegov klubski kolega Jure Rovan je v skoku s palico s 535 cm zasedel 5. mesto, šesti v teku na 800 metrov pa je bil Sevničan Borut Veber. K.M.
Izredni študij v Krškem ^
N*
V Vrbini umrl kolesar
Vrbina pri Krškem - Minulo nedeljo so ob cesti v Vrbini odkrili mrtvega P.B. (47) iz Krškega, ki naj bi kot kolesar umrl za posledicami prometne nesreče. Ogled kraja so opravili policisti Postaje prometne policije Krško, sodelovala pa sta tudi okrožni državni tožilec in preiskovalni sodnik. Po prvih ugotovitvah naj bi kolesar izgubil oblast nad kolesom, in sicer naj bi med vožnjo po lokalni cesti Krško - Vrbina po klancu navzdol zapeljal na drugo stran ceste, nekaj časa peljal po travnatem nasipu in nato padel čez krmilo kolesa. Kolesar je vozil brez varnostne čelade in brez luči.
Zdravnica je na kraju Opredelila kot možni čas smrti okoli četrte ure zjutraj, točen vzrok smrti pa bodo ugotovili po opravljeni sanitarni obdukciji, ki naj bi pokazala, ali je kolesar umrl zaradi posledice padca ali pa je bil padec posledica kakršnihkoli predhodnih zdravstvenih težav oz. okoliščin.
Iz SDS-a odhajajo?
Bukošek - Na izredni volilni konferenci občinskega odbora SDS Brežice, ki jo je vodil sam predsednik stranke Janez Janša, so s predsedniškega stolčka “vrgli” Milka Veršca in nanj izvolili mag. Andreja Vizjaka. Da Veršec ni več dobro zapisan pri svojem županu, čeprav sta iz iste stranke, se je pokazalo že v začetku leta, ko je dobil v občinskem svetu le predsedstvo najpomembnejšega delovnega telesa -KVIAZA, ne pa tudi podžupan-skega mesta. Pravi, da se je zdaj nanj “spravil” tudi Janša oz. vodstvo stranke z nekimi “kvazi” nepravilnostmi.
Veršec je s skupino somišljenikov volilno konferenco zapustil, saj so mu z Ljubljane po sedmih letih predsedovanja v Brežicah ponovno kandidiranje prepovedali. Njegovi somišljeniki Vizjaku očitajo zbiranje funkcij, Vizjak pa meni, da so zdaj za stranko nastopili obetavni časi. Veršec se je odločil, da ostaja v občinskem svetu kot neodvisni kandidat, kako pa se bo odločil drugi svetnik iz vrst SDS, ki mu je na izredni volilni konferenci stal ob strani? Nesoglasja so tudi v krškem in sevniškem občinskem odboru in Ljubljana v korist Vizjaka ruši SDS v Posavju, pravi Veršec.
...na strani 3
Požela je suša
Krško, Posavje - Pšenica je pritlikava in zrnje prazno. Namesto 7 ton na hektar bodo naželi manj kot tono. Žalostno klasje kaže, da veliko semena ni niti vzklilo, saj ga je zatrla zgodnja
suša. Še slabše je z ječmenom. Požgano travinje si po pičli prvi košnji še ni opomoglo, pomanjkanje krme se najbolj opazi pri oddaji mleka, ki v Posavju upada. Kmetijci apelirajo na občine, naj
aktivirajo komisije za popis škode po suši že ob žetvi, na vlado pa bodo med drugim naslovili prošnjo za večmesečni odpis plačila prispevkov za kmečke zavarovance.
... na strani 2
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk na ogledu Krškega polja
Fašjenk z veličastnim ognjemetom
Mihalovec - Turistično društvo Dobova - sekcija fašjenk se tudi letos ni izneverilo svoji tradiciji. Tako so na vzletišču v Mihalovcu minuli konec tedna pripravili bogat program ob letošnjem “Fašjenškem pikniku”, ki so ga popestrili s programom v zraku in na trdnih tleh. Obiskovalci so lahko občudovali prave mojstrovine pilotov in letalcev ter balonarjev, ki so prikazali svoje znanje, na tleh pa so se odvijale fašjenkove igre, izbirali so “najlepšo” fašjenško kraljico, na prizorišče pa je prišel tudi sam “maršal”, ki so mu njegovi pionirčki predali fašjenško štafeto mladosti (na fotografiji).
V igrah je sodelovalo pet ekip, zmagala je domača ekipa Dobovški fašjenk. Tudi tokrat so se prireditve udeležili gostje - Kurenti iz Hajdine, ki so prav tako sodelovali na igrah. Sicer pa so izbirali fašjenkovo kraljico, najlepša pa je za nagrado prejela počitnikovanje v Črni gori. Dobovški fašjenk se je, tako kot je tradicija, zaključil ž ognjemetom, ki je bil, tako kot vsa dogajanja na prireditvi, neponovljiv. K.M.
Pa je konec
Posavje - Z zadnjim tednom junija se je izteklo tudi letošnje šolsko leto. Po vseh posavskih šolah so se ob zadnjih roditeljskih sestankih zvrstile številne poslovilne prireditve in kulturni programi, učenci ter njihove razredničarke in razredniki pa so konec šolskega leta proslavili skupaj s starši. Nekateri so se poslovili kar v svojih učilnicah, spet drugi so si slovo pripravili v naravi na zaključnem pikniku. Tudi sicer imajo učenci 7.a razreda OŠ Brežice s svojo razredničarko Dušanko Bulut (vsi na fotografiji) navado, da se zberejo in tkejo trdnejše vezi ob takih prijetnih priložnostih. Tako se v jeseni zberejo na jesenskem kostanjevem pikniku, ob koncu šolskega leta pa si privoščijo skupno piknikovanje ob Krki. Starši radi sodelujejo pri takšnih projektih, zato je druženje' še toliko bolj prijetno.
Sicer pa je omenjena šola za konec spet pripravila zdaj že tradicionalno prireditev Dan šole, ki se je odvijala pod naslovom “Od včeraj za jutri”. Ob tej priložnosti je zaživelo grajsko dvorišče brežiškega gradu, šola pa se je predstavila z bogatim kulturnim programom, pa tudi z razstavami ter stojnicami in delavnicami, v katerih so sodelovali učenci in učitelji. K.M.
s
KRITINE
POOBLAŠČENI MONTER, Kleparstvo 'Vreš\GSM: 041-644-323
-	kritine v obliki opeke so najlažje kritine naravnega izgleda
-	odporne so proti udarcem (toči)
-	ne Škripljejo pri temparaturnih spremembah
-	v dežju ne ropotajo zaradi svoje oblike
-	plošče so v enem kosu od žleba do slemena
-	v sklopu prekrivanja izvajajo manjša tesarska dela (izdelava frčad, nadstreškov nad verandami...)
ESTETSKO
LAHKO
TRAJNO
UGODNO
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
POSAVSKE m/SlCE
Novo enoumje
Brežiški župan Andrej Vizjak je zadnje čase, odkar mu zateguje zanko “nova koalicija”, izpostavljen nenehnim pritiskom in velika škoda za celotno skupnost bo, če se nesporazumi ter nagajanje med levimi in desnimi strankami ne bodo končali in občina Brežice ne bo izkoristila priložnosti, ki jih ponuja država s svojimi projekti in jih bo prinesla schengenska meja. Saj mlademu županu ne gre očitati, da se ne trudi in se skuša pojaviti na čim več prireditvah, ker je še brez podžupanov. Veliko vprašanje je, če bo s svojimi predlogi uspel na ponedeljkovi seji. Koalicija pa deluje. Tako kot Deržič v primeru Mokric tudi Vizjak ni obvestil svetnikov o postavitvi asfaltne baze ob meji in zato nova koalicija zahteva izredno sejo občinskega sveta, načrtuje kadrovske spremembe in je sploh na preži.
Anton Zorko Zorko, ne sodijo.
Prazna stara mestna jedra
Andrej Vizjak si ne prilašča le odgovornih funkcij, ampak tudi sam načrtuje pomembne delovne naloge. Zavzeto sodeluje pri snovanju poletnih kulturnih priredi-
Cvetkovičeva nova hiša
Vizjak pa ima hude težave tudi v lastni stranki. Na nedavni izredni konferenci, ki jo je sklical in vodil prvak socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša, so se uresničile napovedi dobro obveščenih: odstopiti je moral Milko Veršec, dolgoletni predsednik enega najaktivnejših občinskih odborov SDS ter močno razočaran zapustil zasedanje skupaj z dvema ducatoma somišljenikov. Stane Strgar, eden od njih je denimo pripomnil, da hodijo delat red v občinske odbore gospodje iz Ljubljane, čeprav imajo dovolj drugega dela, Vizjaku pa je poočital, daje zbiralec funkcij. Je pa zanimivo, da se izredne konference v Brežicah ni udeležil Brane Kelemina iz Sevnice, ki na listi SDS menda ne misli več kandidirati za državnega poslanca. In ker naj bi imel težave tudi Danilo Koritnik v Krškem, je to dokaz več o hudi krizi socialne demokracije v Posavju. Zlasti v Brežicah stranki primanjkuje intelektualnega potenciala, zato se je župan in poslanec Vizjak pustil izvoliti še za novega predsednika občinskega odbora SDS. Da bi kadrovske zamenjave v stranki, ki v Brežicah šteje 257 članov, opravili kar najbolj “demokratično”, temu dejanju nismo smeli prisostvovati novinarji. Skratka, po zgledu enoumja v prejšnjem sistemu ima zdaj Vizjak v svojih rokah vse niti oblasti in vladanja, zato bo moral sam odgovarjati tudi za napake. Kaj lahko se primeri, da ob prihodnjih volitvah ne bo deležen tako velike podpore kakor novembra lani. Vsekakor pa bo ostal brez mnogih dosedanjih zvestih privržencev, ki se že ozirajo po drugih strankah. Tildi po Jelinčičevih nacionalistih, le k Sivim panterjem, ki jih poslej vodi direktor bolnišnice Anton
tev in se loteva prenove občinskega središča. Prve uspehe je že dosegel pri dogovarjanjih okrog posegov pri stari šoli, sam pa skrbi
dejavnost lahko nameniti tudi bližnje bolj ali manj prazne strankarske pisarne. Ce Brežice in Krško, pa tudi Sevnica poleg trgovine in gostiln ne bodo dobili novih dejavnosti, bodo stara mestna jedra ostala prazna in mrtva. Na to opozaija tudi Vladimir Lazor-ko iz Krškega, ki ga je k razmišljanju spodbodel zapis v Delničarju, kjer so se predstavile posavske občine. Tam je po njegovem objavljen “domišljijski spis” o lepotah starega mestnega jedra, ki diha s slavnimi predniki Bohoričem, Dalmatinom in Valvasorjem. “Krčani presneto dobro vemo, kako diha staro mestno jedro, točno tako kot njegovi slavni predniki, ki so že stoletja mrtvi. V vsej svoji 526-letni zgodovini staro mestno jedro še ni bilo v tako bednem sianju,” meni La-zorko.
Franc Kene
Se pa posavski župani vsekakor trudijo za svoj ugled in ugled svojih občin. Vizjak skače na glavo v Krko, iz katere so potapljači potegnili tudi kotel za žganjekuho in avtomobilsko školjko. Janc se rekreira na kolesu po vinsko-turistični cesti, Bogovič pa sprejema predstavnike evropskih mest, ki imajo jedrske elektrarne. Nekoč je tiste države že obiskoval nekdanji župan Sitar, če-
... in Petanova Kozmetika
še za prenovo nekdanje mestne hiše. Menda je dogovoril izvajalce za prenovo pročelja in oken, a bo to po prepričanju poznavalcev bolj spominjalo na Potemkinovo vas. Res bo fasada prenovljena, a bo spet prizadeta, ko se bo treba lotiti celovitih prenovitvenih del in menjave inštalacij, sploh pa še ni znana namembnost objekta oziroma vsebina njegovih prostorov. Morda bo Bojan Petan, ki ga medtem javna občila napadajo spredaj in zadaj, ravnal drugače, ko se bo lotil preurejanja svoje stavbe nekdanje Kozmetike. Ali pa čaka, kako bo prenova uspela Ruehovim ter se zgleduje pri Marjanu Cvetkoviču, ki je ob cerkvi zgradil lepo poslopje. Še lepše pa so se prenove starega mestnega jedra lotili v Krškem. Okrog popločenega parka, na katerem ne bo več mogoče parkirati, bi kazalo zaokrožiti kulturno središče; poleg Valvasorjeve knjižnice bi denimo za knjižnično
prav Krško še zdaj ni član tega združenja! Seveda pa se po svoje trudijo še drugi občani. Tudi
in rogisti. Bilje glavni organizator njihovega 30. srečanja, nastopil je s svojim lovskim zborom iz Globokega in dirigiral združenim pevcem, nato pa sedel v kombi in s pišečkim oktetom, ki ga vodi, v njem pa tudi poje, odbrzel v Šibenik. Morebiti se je nazaj grede ustavil še v Ljubljani pri pevskem zboru
Irena Majce in Matej Košir
slovenskih učiteljev, katerega pevec in celo predsednik je. In ne gre pozabiti, da smo se pred dnevi družili tudi posavski novinarji, ki sta nas gostila kolegica Irena Majce in kolega Matej Košir. Pri lovski koči v Kapelah nas niso sprejele le prijazne žene društva za razvoj podeželja, ampak tudi vsi trije župani. Obeh slavljencev sta se posebej spomnila Bogovič in Janc, domači župan Vizjak pa je ob obilici dela na darilo pozabil. A se je znašel in čez dobro uro je v Kapele prispelo lično darilo v obliki vrtnic, ki jih za občinske potrebe kuje socialdemokrat in znani umetnostni kovač Jernej Zorko.
Čisto zaresne tračarije
V Krškem so veseli, da imajo podžupanjo in prepričani, da županu Bogoviču veliko ne more nagajati tudi morebitna nova koalicija. Le Peter Žigante se mu kot osamljeni volk lahko bolj zoperstavlja. Jože Habinc je svoje meščane že poučil, da ne potrebujejo izgnanskega spomenika, saj ga imajo sredi krškega parka že 46 let! Ker sodi med najstarejša taka simbolna znamenja, bo Habinc vsem posavskim izgnancem v parku še letos pripravil koncert simfoničnega orkestra. Ne bo pa še kmalu slišati orkestra ob odprtju krožišča v Trnju. Izvajalci se zaradi nerednega dotoka državnega denarja nič ne pretegujejo pri gradnji “rondoja” in podaljšujejo zaključek. So pa zato bolj zadovoljni v Kostanjevici, kjer so Rudi Stopar, Zdravko Mastnak in Bojan Božič posebej zaslužni, da se je znanim kulturnim zbirkam nedavno
Stopar, Mastnak in Božič
Franc Kene, pravcati pojoči ambasador, za katerim je naporen teden druženja z lovskimi zbori
tega pridružila še “cvičkova katedrala.”
Vlado Podgoršek
Suša v Posavju
Nič ne raste brez vode
Krško - V Posavju je od marca do danes skupno padlo le toliko dežja kot v povprečnih letih v enem mesecu. Zaskrbljujoče pomanjkanje vode in nadpovprečno visoke temperature so povsod po Sloveniji opustošile poljščine, zato se je Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZ) Slovenije s predlogom ukrepov obrnila na vlado in ministrstva. O škodi po suši so v Kmečki zadrugi Krško spregovorili predstavniki KGZ in Zadružne zveze.
Predsednik območne KGZ Roman Žveglič in koordinator zadrug za Posavje Franc Pribo-žič sta s strokovnimi sodelavci zbornice predstavila posledice suše v posavskem prostoru. Mateja Strgulec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je poudarila, da se kljub segrevanju ozračja v zadnjih letih in dvigovanja povprečne temperature tako zgodnje suše ne pomni. S tem so se izjalovila prizadevanja kmetijske stroke, ki je na podlagi sušnega obdobja prejšnjih let svetovala kmetom, naj koruzo v večji meri nadomestijo z žiti in oljno ogrščico. Zgodnja suša je letino prizadela že v kali, tako da bodo kmetje poželi 70 odstotkov manj zrnja, pri ječmenu pa je lahko izpad tudi 100-odstoten. Še posebej so prizadeti tisti kmetovalci, ki so po načelu dobre prakse pustili njive čez zimo zelene, da bi se manj dušika izpiralo v podtalnico in so setvene površine preorali spomladi. Ti bodo ponekod ob ves pridelek.
Ocene v Posavju kažejo, da sta enako prizadeta ravninski in hribovski del kmetijskih površin. Koruza, ki ob normalnih letinah
sameznih legah kažejo že na popolno zaustavitev. Vprašanje je, če se bo razvoj nadaljeval, četudi bi bilo v prihodnje dovolj padavin.
Mag. Miran Naglič iz KGZ pravi, daje letošnja zgodnja suša podrla teorijo o kmetovanju brez sistemskih ukrepov države. Ni namreč poljščine, ki bi lahko rasla brez vode. V Sloveniji bi morali po vzoru evropskih držav pristopiti k realizaciji nacionalnega namakalnega sistema, vendar ne s podtalnico, temveč z gradnjo vzdrževalnikov za vodo. Primarno “ožilje” bi po mnenju predsednika KGZ Petra Vriska morala financirati država, razpeljava sistema po parcelah pa gre v breme lastnikov. Po Nagličevih ocenah je za namakanje primernih 9370 hektarjev, finančno pa bo ta strošek preneslo samo pridelovanje vrtnin in specializiranih poljščin ter trajni nasadi. Hkrati z namakanjem je tehnološki ukrep zaščite kmetijstva tudi postavljanje protitočnih mrež, kar bi potekalo v okviru subvencioniranja obnove trajnih nasadov. Za zagotavljanje večje socialne varnosti kmetov je nujno vzpostaviti sistem vzajem-

Peter Vrisk, Roman Žveglič in Franc PribožiČ
doseže 3 m, je na Krško - brežiškem polju zrasla 30 cm in tudi močnejše padavine ji več ne morejo pomagati do prave rodnosti. Najbolje bi bilo njive preorati in jih posejati s krmnimi dosevki, vendar kmetje tega brez soglasja ali izrednih navodil Agencije za kmetijske trge ne bodo naredili.
Močno je prizadeto travinje, druge košnje ni. Pojavlja se trajnejša škoda z izginevanjem kakovostnih trav. Zakrnele so vrtnine in jagode, kjer ni namakalnega sistema, ter sadovnjaki. Pri košči-čarjih je opazno manjši plod, pri novih trajnih nasadih pa velik izpad sadik in zaostanek v razvoju. Suša je prizadela tudi vinograde in povzročila nadpovprečno osi-panje takoj po cvetenju v predelih, kjer so odcedna tla. Poganjki so se ustavili v rasti, občutna je razlika v razvoju jagod, ki na po-
nega zavarovanja, kjer spet ne bo šlo brez participacije države. Strošek komercialnega zavarovanja danes predstavlja tretjino proizvodnje sadovnjaka in je za veliko pridelovalcev prevelik. Z oblikovanjem vzajemnega zavarovanja bi se solidarnostno znižale premije, iz vzajemnega sklada pa bi se črpala sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, kot sta suša in toča. Te ukrepe je KGZ ta mesec predlagala vladi s poudarkom naj državni zbor čim prej sprejme uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah in zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki sta v pripravi. Občinam na prizadetih območjih velja apel, da proračunska sredstva prednostno namenijo za pomoč v kmetijstvu, predvsem specializiranim kmetijam.
Branka Dernovšek
n
cAfa/toeite bi
'mSkj
<xJeQe(jot\ 07/49-91-250
na/iočnike je cenejši!
5 o- S
AKTUALNO
Denar je denar; prijateljstvo s tem nima nobene zveze
Krško - Na Okrožnem sodišču Krško so v zadevi Jože Dušak zaslišali več prič; tako večje komitente banke, z računi katerih je domnevno nezakonito posloval obdolženi Dušak, kot tudi nekatere sodelavce in uslužbence banke.
“Z obdolženim bančnikom Jožetom Dušakom se poznava od leta 1984, ko sem začel z obrtjo,” je sodnemu senatu razlagala ena od pomembnih prič. “Nekega dne me je Dušak poklical na kavo in mi rekel, da ima neke probleme z denarjem na mojih bančnih računih in naj ne hodim na banko, saj mi bo sam založil denar. Slutil sem, da je nekaj narobe in sem sklenil, da grem na banko; denar je denar in prijateljstvo s tem nima nobene veze,” je povedala priča. Res se je omenjeni komitent banke naslednji dan s svojimi hranilnimi knjižicami podal na ekspozituro. Položenega denarja ni bilo in delavka na bančnem okencu je začela jokati. Omenjeni je poiskal odvetnika, fotokopiral knjižice in se odpravil k takratnemu direktorju banke Dejanu Av-secu. Taje bil - po besedah priče - zaprepaščen, daje do tega prišlo, saj sta Dušak in priča prijatelja. Tako prej omenjena priča kot tudi ostale, med njimi posavski men-jalničarji, zatrjujejo, da so pri poslovanju banke gradili na zaupanju in so - vsi po vrsti - za posamezne storitve, da niso čakali
v vrsti, podpisovali bianko obrazce, kar je ena od uslužbenk, ki je nastopila kot priča, zanikala. V začetku navedena priča je ves svoj denar dobila nazaj v roku dveh dni. Zanimivo pa je, da je eden od večjih komitentov banke, kije tudi nastopil kot priča, ravnal obratno. Minus, ki se je pojavil na njegovi knjižici in ga je domnevno povzročil Dušak, je namreč pokril kar sam, saj ga je Dušak tako prosil. Zanimivo je bilo tudi pričevanje komitenta, ki pravi, da Dušaku denarja nikoli ni posojal, le včasih, ko ga sam ni potreboval, mu gaje dal vnaprej in ga ni zanimalo, kaj se dogaja s tem denarjem. Njemu je bilo pomembno le to, da bo denar, ko ga bo potreboval - v taki ali drugačni valuti, tudi zares dobil in kot je povedala priča, se je tako vedno zgodilo. Na sodnikovo vprašanje, ali je šlo za posojilo, je priča dejala, da ne, saj tudi ni bila podpisana nobena pogodba. Denar je - tako pravi priča -dal ali uslužbenki na okencu ali Dušaku in gaje, ko gaje potreboval, dobil nazaj. Tako je omenjeni na prošnjo Dušaka večkrat dal
vnaprej po deset, dvajset pa tudi trideset tisoč takratnih nemških mark, brez ustreznega potrdila in ga nikoli ni zanimalo, zakaj ga potrebuje, Dušak pa mu tega menda tudi nikoli ni omenjal.
Kot priča je nastopila tudi nekdanja direktorica Dušakove-ga podjetja AA, ki je zavrnila izjave Dušaka, češ, da je imela glavno besedo pri odločitvah. Pravi, da sta odločala skupaj, saj je tudi v statutu podjetja AA določeno, da se transakcije sredstev nad milijon SIT opravijo ob soglasju direktorja in lastnika.
Sodišče pa je zaslišalo tudi uslužbence banke. Vodja koordinacije na banki je povedal, da so na podlagi govoric, da se denar iz banke v vrečkah odnaša na menjalnice, odredili kontrolno štetje na blagajni. Na nekaterih knjižicah so bila ugotovljena negativna stanja, podrobnejša kontrola pa je pokazala, da seje to dogajalo večkrat. Zato je bilo napisano poročilo direktorju banke.
Takratni direktor dr. Dejan Avsec je na sodišču povedal, da je bil v kritičnem obdobju skoraj celo leto v bolniškem staležu.
Dva meseca po vrnitvi iz bolnišnice je dobil zapisnik notranje kontrole in ugotovil, daje nekaj hudo narobe in da bo treba ukrepati. Kot pravi Avsec, je poklical nekaj najodgovornejših uslužbencev in takrat je blagajnik povedal, da del bančnega denarja mimo knjiženja odteka na menjalnice. Blagajnik je resničnost izjave potrdil s podpisom. Direktor Avsec je poklical vodjo ekspoziture Dušaka, kije bil zelo živčen, kot pravi nekdanji direktor Avsec, in mu dal dve možnosti: da Dušak sam da odpoved ali bo odrejen suspenz. V roku ene ure je Dušak prinesel odpoved, vzeli so mu ključe poslovalnice in kodo za vstop v računalniški bančni sistem. Kot pravi dr. Avsec, so v banki sprožili kontrolo in ugotovili, da je obdolženi ročno knjižil zneske v hranilne knjižice, kar se na banki ne dela. Denar, ki gre mimo redne poti knjiženja, je za banko izgubljen. Kot pravi dr. Avsec, so v času, ko se je to dogajalo, govorili o manjku 65 milijonov SIT, z obrestmi vred pa danes ta manjko dosega že 124 milijonov SIT.
Nada Černič Cvetanovski
Bo pogojna obsodba oprala čast in dobro ime?
Krško - Na okrožnem sodišču se je zaključila glavna obravnava v zadevi Kunej. Direktor Rudnika rjavega premoga Senovo v zapiranju je kriv, saj je s svojimi izjavami škodil časti in dobremu imenu treh Senovčanov.
Trije zasebni tožilci, nekdanji funkcionarji Krajevne skupnosti Senovo, Tone Petrovič, Stojan Šibila in Ivo Abram so vložili tožbo zoper direktorja Rudnika Senovo Hermana Kuneja, ki naj bi o njih širil neresnične stvari, ki škodujejo dobremu imenu. Herman Kunej je namreč novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji, ki je že drugič pričal na sodišču, dejal, da je prej omenjene dobil celo, ko so skušali krasti. Ta inkriminirani stavek je bil objavljen v Slovenskih novicah in sicer v Zgodbi o sanaciji Rudnika Senovo. Kunej je trdil, da tega stavka ni izrekel, saj se z novinarjem Budjo pred objavo članka sploh ni pogovarjal po telefonu, temveč Šele kasneje, ko je nameraval napisati demanti. Nastopile so še nekatere druge priče, ki so prepričale sodni senat, da je Kunej
kriv, saj je z omenjeno izjavo storil kaznivo dejanje žaljive obdol-žitve in s tem umazal čast treh krajanov Senovega in jih prizadel.
1
Herman Kunej
Sodni senat je prepričan, da je obdolženec resnično izrekel te besede, za katere ni imel osnove.
Motiv za to pa je bil po mnenju sodišča izkazan z odnosi, ki so na Senovem resnično porušeni.
Kuneju je bila izrečena pogojna obsodba - enomesečna zaporna kazen, pogojno za šest mesecev, kar pomeni, da v šestih mesecih ne sme storiti podobnega kaznivega dejanja. Poleg tega se mora sodba javno objaviti v Slovenskih novicah, Kunej pa mora plačati še stroške kazenskega postopka ter 500 tisoč SIT povprečnine.
Za razmeroma milo kazen se je senat odločil zato, ker Kunej doslej še ni bil kaznovan, inkriminirana izjava pa je zanimala zgolj prebivalci Senovega. Ker pa je izjava resnično lahko prizadela tri Senovčane, sodni senat zahteva javpo objavo sodbe. Sodba še ni pravnomočna.
Nada Černič Cvetanovski
Veršca nasledil Vizjak
Bukošck - Izvršilni odbor Social demokratske stranke (SDS) je sklical izredno volilno konferenco občinskega odbora (00) Brežice. Sklical in vodil jo je sam predsednik stranke Janez Janša. Milka Veršca je na mestu predsednika OO nasledil mag. Andrej Vizjak. Trenja znotraj stranka so prišla na dan.
Veršec je po eni uri s skupino okoli 15 somišljenikov konferenco zapustil. Vsi so zagotavljali, da bodo izstopili iz stranke. Milko Veršec je občinski svetnik, potem ko je zapustil sejo, ga je spremljal tudi svetniški kolega Ivan Pondelak, a kaže, da bo ta v SDS klubu najverjetneje ostal.
SGP Posavje Sevnica v prisilno poravnavo
i
Krško - Ob izglasovani prisilni poravnavi naj bi SGP Posavje Sevnica v letu dni poplačalo 20 odstotkov upniških terjatev. Tričetrtinski lastnik družbe z novim kapitalom bo podjetje Timi iz Krškega. Likvidnost podjetja se izboljšuje in direktor Stane Budič meni, da bodo z bodočim poslovanjem, odprodajo nepremičnin in svežim kapitalom “lahko splavali”.
Direktor SGP Posavje Sevnica Stane Budič pričakuje veliko dela na domačem trgu z izgradnjo hidroelektrarn in pripadajoče infrastrukture. V tem času imajo za 250 milijonov SIT sklenjenih pogodb, čisti Prihodki od prodaje v prvih dveh letošnjih mesecih pa so znašali 155 Hlilijonov SIT. Podjetje Timi Krško gradbeništvo d.o.o je v premoženje družbe položilo 70 milijonov SIT 'H konvertiralo še za 33 milijonov 'erjatev. Tudi ostali upniki so se v 81,47 odstotka izrekli za prisilno Poravnavo, v kateri je bilo prijavljenih 862 rpilijonov SIT terjatev, S(xJišče pa je priznalo dolgove v yišini 743 milijonov SIT. Kot je polnil Budič, iz aprilske skupščine Altaja, da nekdanjih lastnikov ni
več, saj je bil osnovni kapital ničen.
V predstavljeno ekonomsko stanje in načrt finančne reorganizacije se je “zapičil” dolžnik in nekdanji direktor Jože Piltaver. Predsednica senata Ivana Trajkovič ga je opozorila, da njegova vprašanja ne sodijo na narok o prisilni poravnavi. Piltaver je izrazil mnenje, da bi bili upniki z uvedbo stečaja v celoti poplačani. Vendar kljub poduku sodnice, da lahko zahteva ustavitev postopka in uvedbo stečaja, tega ni želel in je glasoval za prisilno poravnavo. Iz odgovorov upravitelja na Piltaverjeva vprašanja je razvidno, daje bila prvotna ocena premoženja podjetja previsoka, zato so jo naredili še enkrat. Ta pa izkazuje le za 125 milijonov SIT nepremič-
nega premoženja, večji del tega je pod hipoteko. Tudi dijaški dom Brežice, za nakup katerega se je odločila Občina Brežice.
Stroške poslovanja bodo zmanjšali s tem, da bo brez dela ostala polovica zaposlenih. Na Pil-taverjevo vprašanje, zakaj so izgube v zadnjem letu visoke, pa je Budič odgovoril, da bi na to moral odgovoriti Piltaver sam, saj ga je Budič na mestu direktorja nasledil šele decembra lani. Ob Piltaverjevih namigovanjih je upravitelj še pojasnil, da je upniški odbor po prisilni poravnavi zahteval novo revizijo s kazenskimi sankcijami za tiste, ki so odgovorni za trenutni položaj podjetja.
Suzana Vahtarič
Veršec in Pondelak
Veršec je ogorčen zaradi nesoglasij z Janšo in Vizjakom. Z Janšo v zadnjih mesecih, z županom pa naj bi se nesoglasja pričela že v času, ko je bil Vizjak podžupan, stopnjevala z Vizjakovo izvolitvijo v državni zbor in zaostrila ob izvolitvi za župana. Veršec pravi, da mu je Janša v začetku junija poslal čestitko ob rojstnem dnevu in z istim datumom sklep izvršnega odbora stranke ter mu prepovedal kandidirati na teh volitvah. Očitajo mu nepravilnosti pri vodenju občinskega odbora, ki jih Veršec ob sedemletnem predsedovanju stranki zanika.
S sklicem izredne seje prenehajo funkcije organov in na tak način naj bi bil Veršec razrešen.Vizjak pravi, da sta nadzorni in izvršni odbor stranke v Ljubljani ugotovila veliko nepravilnosti pri Verščevem delu, kar je po njegovem vzrok za sklic izredne seje in tudi za njegovo soglasno izvolitev. Župan in zdaj predsednik občinskega odbora stranke pravi, da so pred tem pol leta iskali rešitve. V stranki je bilo 257 članov, Vizjak pravi, da se jih je v zadnjem obdobju včlanilo več kot 60. Verjame v “nov veter” in uspešno funkcioniranje SDS-a. S. V.
ANKETA
Novi državni simboii DA ali NE?
Prvi junijske dni je državni zbor objavil razpis javnega anonimnega anketnega natečaja za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov Republike Slovenije (grba, zastave in simbola). Ob tem so zapisali, da bi morebitne spremembe državnih simbolov lahko naredile Slovenijo ob vstopu v Evropsko unijo bolj prepoznavno in nezamenljivo z drugimi državami. Pa smo res tako zelo nerazpoznavni, ali zato, da bi nas svet prepoznal, res potrebujemo nove državne simbole?

r

Franc Košak iz Boštanja, profesor na Srednji šoli za gostinstvo: Po dvanajstih letih samostojnosti se mi spreminjanje državnih simbolov ne zdi smiselno. Svet nas pozna in prepoznava po simbolih, s katerimi smo si kot samostojna država začeli utirati pot v Evropo in v svet. Sicer pa vsakršno spreminjanje državnih simbolov pomeni za državo strošek.
Danica Rožman iz Trpja v Brežicah:
Menim, da menjava državnih simbolov ne bi bila potrebna. Nenazadnje je vsaka tovrstna zadeva povezana z ogromno davkoplačevalskega denarja. Ne vem, zakaj simboli ne bi ostali, jih bomo menjavali vsakih deset let? Če so bili dobri ob osamosvojitvi, so dobri tudi danes. Imamo zelo lepo in državi primerno himno, prav tako tudi grb, morda je le zastava nekoliko nerazumljiva, saj sojo v svetu že velikokrat zamenjali.	^

A
Stanko Prah, delavec z Velikega Trna:
Ne vidim potrebe po zamenjavi slovenske zastave in grba. To sta simbola, ki ju ne gre kar tako menjavati, saj smo se komaj dobro navadili nanje. Slišimo, kako se z njimi še vedno težko znajdejo tujci in čemu bi podrli tisto, kar so si vendarle vsaj nekateri zapolnili v teh letih!
Tomaž Škof, študent iz Nove vasi na Bizeljskem: Osebno ne bi spreminjal ne giba in ne zastave, pa tudi drugih državnih simbolov ne. V deset in več letih so se prijeli, s spremembami pa bi bili še manj prepoznavni. Prepoznavnost širimo predvsem s športnimi dosežki. Verjetno bi njihova menjava z vstopom v EU povzročila še več težav na tem področju. Že zdaj nas kdaj pa kdaj zamenjajo z drugimi državami.

Marta Mihelin, uslužbenka iz Kostanjevice: Zamenjavo državnih simbolov povezujem tudi s stroški in ti bi bili veliki. Državljani bi morali zamenjati vse uradne dokumente, kar ni poceni in stroške bi nosili davkoplačevalci. Če pomislim na našo revno regijo, se mi zdi ta ideja popolnoma nesmiselna.
Trgovine naj bodo zaprte
Posavje - Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je zbral okrog 30.000 podpisov podpore referendumu za obratovalni čas prodajaln. Cilj pobudnikov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, povezanega s predlogom sprememb zakona o trgovinah, je ohraniti nedeljo kot dela prost dan in s tem zaščititi delavce v trgovinah ter njihove družine. Tudi evropska socialna listina, ki jo je Slovenija ratificirala, zahteva en dan v tednu dela prost. To upoštevajo vse evropske države, zato mora to upoštevati tudi Slovenija, menijo v sindikatu.
V juniju so pričeli intenzivno zbirati podpise na stojnicah pred upravnimi enotami, tudi v Posavju. Sekretar območnega sindikata Lado Rožič pravi, da zbiranje poteka uspešno, na ravni države je bilo minuli teden zbranih okoli 30.000 podpisov, na posavskih upravnih enotah pa 1100. Na upravi enoti potijene obrazce podpore lahko občani oddajo na stojnicah pred upravnimi enotami ali na sedežu sindikata v Krškem, zbirajo jih lahko do 7. julija. Za zahtevo po referendumu morajo zbrati 40.000 podpisov. S.V.
V Posavju je največji odziv v Brežicah.
___________________________________GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO__________________________________________
stran 4	SavaGlas, 26.6.2003
Ognjevka je bila v Sloveniji že lani
Ljubljana, Posavje - Ognjevka ali hrušev ožig se še vedno širi. Po zadnjih podatkih naj bi bile okužbe zaznane že v smeri savinjske doline v okolici Velenja in Šempetra, v smeri Dolenjske v okolici Grosupljega, Muljave in Kočevja, pa tudi v okolici Maribora (Limbuš, Ruše, Pekre, Vurberk) ter v Maškovcih pri Murski Soboti, zato se sadjarji bojijo, da samo sečnja in požig okuženih dreves ne bo dovolj. Da bi sprejeli še kakšne dodatne ukrepe in skupaj ugotovili, kakšne so možnosti glede uporabe antibiotika, so se sadjarji, med njimi so bili tudi predstavniki iz Posavja, sestali s kmetijskim ministrom Francijem Butom in predstavniki Uprave RS za varstvo rastlin.
Najprej so ministra Buta seznanili z vsemi strokovnimi izsledki, ki so poznani v drugih evropskih državah, kjer so se z ognjev-ko naučili živeti. Govorili so tudi o uporabi antibiotika in še nekaterih drugih sredstvih, vendar pa je minister But pojasnil, da kmetijsko ministrstvo samo ne more sprejeti tako odločilnih sklepov, je pa zagotovil, da se bodo o tem v najkrajšem času skupaj dogovo-
Občani morajo v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin pregledovati gos-titeljske rastline in ob sumljivih znamenjih o tem obvestiti krizni center na tel. štev. 041-354-405 ali najbližjo fitosanitarno inšpekcijo (za Posavje na Obrežju, tel. štev. 07/ 49-57-361).
rili še z ministrstvom za zdravje in ministrstvom za okolje in prostor, da ne bi z novimi ukrepi in uporabo nekaterih sredstev ogrozili zdravja ljudi.
Prav tako še vedno ni mogoče govoriti o škodi, ki jo je oziroma jo bo povzročila ognjevka, bo pa zagotovo velika. Zato so na omenjenem sestanku sprejeli sklep, da se pripravi interventni zakon, na podlagi katerega bo država pomagala omiliti posledice te naravne katastrofe.
Od posavskih sadjarjev se je sestanka udeležil tudi direktor Evrosada Krško Boštjan Kozole, ki je povedal, da je bil sicer po letošnji prvi okužbi z ognjevko v okolici Škofje Loke pretok informacij hiter. Vendar so strokovne službe manjšo okužbo z ognjevko na Gorenjskem zaznale že lani, pa o tem niso obvestile javnosti, kar
Boštjan Kozole
je škoda, je prepričan Kozole, saj bi se v tem primeru na letošnji izbruh lahko pripravili in v času cvetenja, ko je nevarnost okužbe največja, izvedli še kakšne dodatne ukrepe. V Zahodni- Evropi
namreč v ekstremnih primerih dovolijo tudi uporabo antibiotika. Sicer pa je direktor še povedal, da na posestvih Evrosada vsakodnevno opravljajo kontrolo nasadov, posebej za okužbo najbolj dojemljive sorte, kot sta jonatan in gloster, delavci imajo omejeno gibanje (odsvetovali so jim obiske na Gorenjsko), strogo nadzirajo tudi zunanji vhod in po potrebi uporabljajo razkužila.
Jelica Koršič
Kmetijsko gozdarski zavod, izpostava Brežice pripravlja predavanje na temo “Obvladovanje bakterijskega hruševega ožiga”, ki bo v petek, 27.junija, ob 14.uri v sejni sobi A Občine Krško.
Sevniško gospodarstvo v izgubi
Sevnica - Gospodarstvo občine Sevnica je leto 2002 zaključilo z negativno bilanco. Neto ustvarjena izguba znaša milijardo 54 milijonov SIT. Nekoč uspešna podjetja iz delovno intenzivnih panog izgubljajo trg in odpuščajo delavce. O stanju, ki je po oceni župana Kristijana Janca najslabše v zadnjih desetih letih, se je na junijski seji pogovarjal tudi občinski svet.
3147 zaposlenih v gospodarstvu je ustvarilo 14,4 odstotka prihodkov v Posavju. Kot že vrsto let, so tudi po zadnjih statistikah sevniške bruto plače najnižje v regiji, povečuje se število prejemnikov socialne pomoči.
Pri oblikovanju proračuna za leto 2003 so se svetniki poenotili, daje treba končno več finančne pozornosti nameniti za razvoj gospodarstva v občini. Tako je bil oblikovan sklad za subvencioniranje novih delovnih mest, za sofinanciranje podjetniškega svetovanja ter promocije podjetij na sejmih, za kar se je že pokazalo večje zanimanje. Kaj bi še lahko občina storila za porast podjetniške klime, je bila rdeča nit tokratne debate svetnikov. Podžupan Rudi Bec ima za področje gospodarstva v načrtu obiskati vodilne po podjetjih, da bi se seznanil z njihovimi težavami in pričakovanji. Intenzivno išče program oziroma delodajalca, ki bi zapolnil praznino z julijskim zaprtjem
obrata Lisce v Krmelju.
Podžupan Štefan Teraž in predsednik Odbora za gospodarstvo je zaskrbljen zaradi pomanjkanja kadra, ki bi lahko zagotavljal lastni razvoj. “Ideja se mora poroditi doma, nihče od drugod
nam je ne bo poklonil, dajo bomo potem mi tržili”, je prepričan. O premajhni lastni vnemi za boljši jutri, ki naj bi bila skrb vsakega posameznika, je razmišljal tudi uspešen podjetnik in svetnik Drago Krošelj. Za lesno branžo, v ka-'
teri deluje in jo pozna, trdi, daje perspektiva gospodarstva v občini in ne bi smelo prihajati do krčenja delovnih mest. Na drugi strani pa je opazen odpor do dela pri brezposelnih, ki raje živijo od socialne pomoči kot od nizke plače. Krošelj je izpostavil solidno podjetje Preis, ki že več let išče kovinarje in jih ne najde v celem Posavju. “Izposojene” delavce vozi iz Maribora!
Svetniki so se strinjali, da je treba k sodelovanju povabiti tiste v občini, ki se poklicno ukvarjajo s svetovanjem za gospodarstvo, da bi s svojim znanjem in znanstvi privabili podjetnike, kot je na primer župan Janc pripeljal podjetje Siliko iz Ljubljane. Občina naj naredi seznam lokacij za novogradnjo in obstoječih nepremičnin, kjer je možen razvoj določenih dejavnosti ter seznam olajšav, ki so v njeni pristojnosti za nove podjetnike.
Branka Dernovšek
Kakšne so pristojnosti župana in občinskega sveta, kadar gre za odločanje o gospodarski dejavnosti v občini? Polemiko o tem je na seji Občinskega sveta Sevnica sprožil dopis Sava avta, ki je letos v Boštanju odprl poslovno stavbo za tehnične preglede vozil. V neposredni soseščini pa je lokacijsko dovoljenje za isto dejavnost dobil Avtoline Krško. Direktorica Sava avta Andreja Jamšek v dopisu izraža dvom v zakonitost izdaje lokacijskega soglasja, ki gaje župan z Oddelkom za okolje zavrnil in utemeljil postopek izdaje soglasja. Svetniki se strinjajo, da za dva servisa z enako dejavnostjo skorajda na istem dvorišču ne bo kruha. Nekateri zato menijo, da bi imel župan pravico prosilcu iz Krškega zavrniti lokacijsko soglasje in s tem zagotoviti uspešno poslovanje Sava avta tudi v prihodnje. Župan Kristijan Janc trdi, da te pristojnosti nima in da bi bilo to vmešavanje politike v svobodno podjetniško iniciativo. Ni pa mu vseeno, kakšen bo razplet dogajanj med obema konkurentoma, je povedal in dodal, da ju je že večkrat povabil na skupni sestanek, kjer naj bi se pogovarjali o možnostih medsebojnega sodelovanja in celo odkupa parcele Avtolina z vsemi doslej nastalimi stroški. Ponovno je oba povabil na razgovor v tem tednu.
Združenje evropskih občin z jedrskim objektom
Krško - Na povabilo župana Francija Bogoviča se je na tridnevnem obisku v Krškem mudil generalni sekretar Združenja evropskih občin z jedrskim objektom Mariano Vila d’Abadal s sodelavko. Ustavil se je na sedežu Agencije za radioaktivne odpadke v Ljubljani, obiskal nuklearko in Sklad za dekomisijo ter predstavil delovanje združenja vodjem svetniških skupin in oddelkov Občinske uprave Krško.
GMF je kratica za prostovoljno združenje evropskih občin, ki imajo jedrske elektrarne. Razvilo seje letd 1993 iz nacionalnih nevladnih združenj na pobudo Španije. Namen združenja je zastopati lokalne interese območij z jedrskim objektom, s poudarkom
na varnosti, transparentnosti, sodelovanju in skrbi za ekonomski razvoj teh okolij.
Občina Krško je pričela z združenjem komunicirati pred šestimi leti v obdobju župana Danila Sitarja in ima danes status pridruženega člana. Župan Franci Bogovič je po izkušnjah iz zasedanja v Bruslju ocenil, da je za občino smotrno postati polnopravna članica združenja, kar pomeni možnost neposrednega komuniciranja z Evropsko komisijo. Ta namreč podpira omenjeno združenje in ga delno tudi financira ter se z njim posvetuje
v zvezi s stališči in mnenji lokalnih skupnosti glede jedrskih vprašanj. O včlanitvi občine Krško v združenje bo odločal občinski svet, letni strošek članarine znaša le 500 evrov.
Kot je v Krškem dejal generalni sekretar združenja d’Abadal, ne gre za diskusijo za ali proti nuklearkam. Imamo jih, z njimi moramo živeti in imamo pravico, da zahtevamo njihovo varno delovanje ter gospodarski razvoj takšnih območij. Preko Evropske komisije, ki je nad državnim interesom kot skrbnik urejenega stanja na tem področju, združenje z informacijami lahko opozarja, kadar pride do konfliktov interesov nacionalne vlade in lokalne skupnosti glede ravnanja z jedrskim objektom.
Branka Dernovšek
Po priporočeno pošiljko res na pošto?
Sevnica - Pogosto se zgodi, da nas popoldne v poštnem nabiralniku čaka obvestilo o prispeli priporočeni pošiljki. Naslednji dan nam je poštar ne bo prinesel domov, zato se je treba odpraviti na pošto. Res ni drugega načina?
Pošta Slovenije pojasnjuje, da vroča sodna, upravna pisma in pisma v postopku zaradi prekrška v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in zakonom o pravdnem postopku. Že v samih zakonih je opredeljeno število poskusov dostave in način prevzema pisemskih pošiljk pri posredni oziroma osebni vročitvi. Vsi naslovniki pa imajo možnost, da pri svoji dostavi pošti naročijo ponovno dostavo vseh pošiljk, tudi osebnih priporočenih pisem.Vendar pa se redna oziroma izredna ponovna dostava zaračuna po ceniku poštnih storitev. Redna dostava pomeni, da vam bo pismonoša omenjeno pismo prinesel naslednji dan ob rednem obhodu, izredna dostava pa pomeni, da vam bo pošiljko prinesel posebej. Redna dostava vas bo stala 270 SIT, izredna pa 570. N.Č.C.
Mariano Vila cTAbadal, Franci Bogovič in Anna Paix Matas
Lani zmanjkalo denarja za veterinarje, letos za gozdarje
Ljubljana, Posavje - Gozdarski delavci že šest let zaostajajo od 30 do 40 odstotkov za plačami po primerljivih delovnih mestih, zato so zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) pretekli četrtek pred poslopjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili protestni shod in z glasnimi vzkliki in žvižgi opozorili na slabe delovne pogoje ter neurejen materialni, ekonomski in socialni položaj slovenskih gozdarjev. Do konca leta jim namreč za redno delo zmanjkuje okrog 350 milijonov SIT.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je sicer nekaj dni prej že predlagal dopolnilo k predlaganemu rebalansu državnega proračuna 2003. V okviru proračuna kmetijskega ministrstva so javni gozdarski službi odobrili dodatnih 349 milijonov SIT, za ta znesek pa predlagali znižanje subvencij v kmetijstvu. Omenjeni predlog je kmetijski minister Franci But označil kot neuresničljiv in ga zavrnil z utemeljitvijo, da kmetom subvencij ni mogoče znižati, saj so v predpristopnih pogajanjih z EU že določene, strinjal pa se je, da se za potrebe gozdarske službe najde denar drugje, kmetijsko ministrstvo ga nima.
Kljub temu so protestniki pred parlamentom glasno apelirali na vse poslance, naj v državnem zboru sprejmejo vloženi amandma in s tem pripomorejo k rešitvi enega največjih problemov gozdarske stroke. (Poslanci so še istega dne popoldne amandma tudi potrdili.)
Sicer pa se je protestni shod zgodil brez prisotnosti ministra Buta, ki se še ni vrnil s srečanja evropskih kmetijskih ministrov. Zato so gozdarji svoje zahteve izročili državnemu sekretarju za to področje Jožetu Strletu. Zahtevajo namreč bolj pravično in
predvsem enakopravno vrednotenje gozdarske službe v okviru kmčtijskega ministrstva, zahtevajo, da se borelia in klopni meningitis priznata kot poklicni bolezni, zahtevajo uradno dovoljenje za uporabo lastnih avtomobilov v službene namene in pošteno plačano kilometrino, doslej dobivajo plačanih le približno polovico službenih poti, skratka prepričani so, da si zaslužijo enak status, kot ga imajo druge službe znotraj kmetijskega ministrstva, da si zaslužijo boljše plače, delovne pripomočke in urejene delovne razmere.
Gozdarji so shod od kmetijskega ministrstva nadaljevali do poslopja vlade, kjer so zaman čakali na predsednika Antona Ropa, zato so vladnemu predstavniku izročili pismo zanj, v katerem so ga zaprosili, da se o njihovih zahtevah pogovori z ministrom Butom, ker menijo, da slednji do njih nima pravega odnosa. Zdaj pričakujejo njegovo povabilo na razgovor.
Protestnega shoda v Ljubljani se je od skupno 700 zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije udeležilo okrog 400 gozdarjev, med njimi je bilo tudi 35 gozdarjev od 43 zaposlenih na območni enoti Zavoda za gozdove Brežice.
Jelica Koršič
Terme Čatež: “Mokrice so naše!”
Rajec - Generalni direktor družbe Terme Čatež d.d. Borut Mokrovič pravi, da že desetletja uresničujejo slogan, da so najboljša družba v branži. S “skromnim” ciljem čez 10 let desetkrat večji, ki bi se že zgodil, če bi uspeli nekateri prevzemi. Mokrovič pravi: “Lani smo uspešno realizirali nakup gradu Mokrice”.
Potencial Mokric je izredno velik, poudarja Mokrovič, v naslednjih dveh letih naj bi postale biser turistične ponudbe. Dogradili naj bi 9 golf lukenj, čakajo na dovoljenje občine za obnovo hlevov z novimi zmogljivostmi, pri kaščah pa na dovoljenja spomeničarjev. Trenutno obnavljajo vhodni most, želijo pa prenoviti fasado gradu in vseh objektov na kompleksu.
Pravnica Renata Martinčič je pojasnila da so pri istem naslovniku kot občina Brežice - Pravni fakulteti v Ljubljani -ob predloženih nekaj več dokumentih pridobili pravno mnenje, ki v ničemer ne nasprotuje pravnoformalnosti nakupa gradu Mokrice. Občina bi lahko nepriznavala le aneks glede priznanih vložkov Term, vendar je triletni rok že zastaral.
Zato je zanje ta zgodba končana. Če bo občina vztrajala pri ničnosti pogodbe, bodo Terme Čatež ali odstopile od zakupne pogodbe, ki v primeru odstopa ali razdrtja kupoprodajne pogodbe traja do’leta 2044 in izročile celoten kompleks brez opreme ter na sodišču uveljavljale dosedanje vložke, ali pa bodo vztrajale pri zakupu, vendar brez novih vlaganj. V obeh primerih bodo Terme Čatež
zahtevale takojšnje vračilo kupnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter odškodnino. Poob-laščenka uprave mag. Maja Nosan poudarja, da vsakršna sprememba pogodbenega razmerja pomeni zaustavitev razvoja in obnove grajskega kompleksa.
V družbi so zastavili vse aktivnosti za nadaljnjo rast ter večanje donosnosti na delnico. Z nakupi, prevzemi in naložbami v Sloveniji in v tujini tako izvajajo dolgoročno zastavljeno strategijo širitve družbe. Skupina Terme Čatež poleg matične firme povezuje še Marino Portorož in Turistično podjetje Portorož, Delikateso Ljubljana, Terme Ilidža v BiH v 90-odstotnem lastništvu in Termalno riviero Novalja v 100-odstotni lasti.
Poslovni prihodki so se lani sicer povečali za 17 odstotkov, prihodki od financiranja pa kar 16-krat. Družba je tako lani realizirala skupaj 7,2 milijarde SIT prihodkov fn čisti dobiček v višini 2,6 milijarde SIT. V prvih petih mesecih letos so povečali svoje prihodke za 16 odstotkov, ob tem pa dosegli tudi 9,2 odstotno rast nočitev. Za uspešnejše poslovanje so prenovili tudi spletno stran.
Suzana VahtariČ
I
]
I
s
r
r
L
n
lj
P:
ki
«j
Vi
iz
o s
rojstva v porodnišnici brežice
Prvi izbirni krog zaključen
Slovenija, Posavje - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) je že objavilo spodnje meje za vpis na srednje šole z omejenim vpisom v naslednjem šolskem letu po prvem krogu izbirnega postopka. Največ točk so, tako kot prejšnja leta, potrebovali kandidati, ki se vpisujejo v gimnazijske programe. Največ točk izmed vseh so potrebovali tisti, ki nameravajo šolanje nadaljevati na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad in sicer 115,5 točke.
Tlidi Gimnazija Brežice je letos morala vpis omejiti v obeh programih. Spodnja meja za vpis v gimnazijski programje 105 točk, v program ekonomske gimnazije pa 91 točk. Vsi, ki so zaradi nižjega števila osvojenih točk izpadli, so minulo sredo na šoli že dobili vse potrebne informacije o poteku drugega izbirnega kroga. J.K.
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Okrogla miza o drogah
“Sploh me ni pogledala...”
Brežice - “Mislila je, da sem prišel spet po metadon in me ni niti pogledala, kaj šele poslušala. Počutil sem se tako osramočenega. Saj nisem hotel nič drugega, kot da se ji predstavim kot nov človek, ona pa je mislila, da se spet drogiram...”, je s solznimi očmi svojo grenko izkušnjo ob vrnitvi iz terapevtske skupnosti zbranim na okrogli mizi povedal mladenič, ki po dolgih šestih letih življenja v svetu omame že tri leta živi brez drog.
Prav omenjeni mladenič je dal poseben pečat okrogli mizi, ki je pod naslovom “Legalne in ilegalne droge” potekala v Mladinskem centru Brežice, kije bil tudi organizator. Okrogla miza je sicer sodila v okvir projekta “Strnimo glave za vse naslednje zabave”, ki ga je organiziral Sound vision studio in njegovi člani so želeli predvsem mladim dokazati, da se lahko zabavajo tudi na velikih glasbenih prireditvah, pa zato različne oblike drog niso potrebne. Po okrogli mizi je namreč v Dobovi potekala zabava z DJ-ji Manoelom. Vanniem iz Brazilije, Matejem iz Brežic, Fedjo iz Londona ter Andražem z Graške Gore.
Sicer pa so se okrogle mize, ki je potekala v sodelovanju z Zdravstvenim domom Brežice, Policijsko upravo Krško in županom občine Brežice mag. Andrejem Vizjakom, ob predstavnikih soorganizatorjev udeležili še predstavni-
ki Centra za socialno delo Brežice, Škofijske Karitas Maribor in Župnijske Karitas Brežice ter osnovne in srednjih šol, ki se tudi sicer ob svojem delu srečujejo s problematiko drog.
Okrogla miza je bila namen-
jena tako mladim kot tudi njihovim staršem, a seje znova izkazalo, da si starši še kar naprej zatiskajo oči in niso pripravljeni njti prisluhniti, kaj šele sprejeti dejstva, da je odvisnost prisotna tudi v njihovi okolici in da se prav lah-
Udeleženci okrogle mize
ko zgodi tudi v njihovi družini.
In če se vrnemo k mladeniču, kije spregovoril o svojem trpljenju v času odvisnosti. Njegova življenjska zgodba je žalostna in tragična. Toda danes živi povsem novo življenje in zato, ker ve, koliko hudega prinese zasvojenost, si želi, da bi lahko v življenju pomagal zasvojenim. Pa je tudi ta njegova nova pot vse prej kot lahka, saj se še vedno srečuje s številnimi ponižanji. Sam pravi: "Vsako novo ponižanje me naredi močnejšega, zato sem še toliko bolj prepričan, da mi bo uspelo.” Vsakdo, ki mu uspe rešiti se omame, je svojevrsten junak; ljudje, ki so prehodili to težko pot, pa pravijo, da se rešiti zasvojenosti ni najtežje, spopasti se potem z vsakdanjim življenjem pa je trnova pot z veliko trpljenja in ponižanja. In kljub vsemu hudemu marsikomu uspe!
Karmen Molan
Lovro in Branko sta imela veliko dela pri izžiganju in rezanju lesenih izdelkov, ostali njuni prijatelji pa so te izdelke lično poslikali.
Za varovance skrbi strokovno usposobljeno osebje, ki svoje delo opravlja z velikim veseljem, varovancem nudijo ne le strokovno pomoč, am-Pak so z njimi razvili tudi pristne prijateljske odnose. Varovanci so obiskovalcem prikazali svoje delo in prave ročne umetnije, ki nastajajo pod njihovimi rokami, ob tem so pripravili še razstavo izdelkov vseh enot yarstveno delovnega centra Leskovec Krško, izdelali so tudi drobne Izdelke, ob tej priložnosti pa je izšla njihova brošura Posavsko listje. Obiskovalci so si lahko ogledali bogat foto-album, ki prikazuje vsakodnevni utrip enote, tudi tiste trenutke, ki so namenjeni samo njim, ko se veselijo ob različnih dogodkih, izletih, obiskih, praznovanjih. K.M.
Nastop vrtca Mavrica iz Brežic
SavaGlas, 26.6.2003
Mamica Mojca in očka Robert Potokar iz Ribnice na Dolenjskem sta se 15. junija veselila rojstva svojega prvorojenca. Aleksander, kot sta ga starša poimenovala, se je rodil ob 7.50, tehtal je 3450 gramov in meril 52 cm. Mladi mož se ob našem obisku sploh ni vznemirjal in je mirno spal v varnem objemu svoje mamice.
Od 10.6. do 20.6.2003
Dečke so rodile: Katja Kmet iz Sevnice, Anamarija Jordan iz Krškega, Nataša Pavlin iz Dobove, Elizabeta Cvetko iz Dobove, Mojca Potokar iz Ribnice in Štefka Kovačič iz Spodnjega Starega Grada.
•
Deklice so rodile: Marjeta Košir iz Lokev, Maijana Pinterič iz Brežic, Suzana Uibanč iz Leskovca pri Krškem, Baibara Kiseljak iz Ljubljane, Renata Vegel iz Sel pri Dobovi in Bernarda Škrlec z Velike Doline.
Za prijaznejšo komuno
Razbor - Rotary klub Čatež je konec lanskega leta izpeljal že drugi dobrodelni ples s prodajo slik, ki so mu jih podarili mladi slikarji iz vse Slovenije. Sredstva, zbrana na tak način, so tudi letos - tako kot lani - namenili za delo dekliške komune na Razborju, v kateri je trenutno sedem deklet. Zbrali so 330 tisočakov, ki so jih predstavniki Rotary kluba osebno odnesli na Razbor in se seznanili z življenjem in delom v njej. N.Č.C.
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Sevnica - Pod okriljem Srednje šole Sevnica je bila ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje. Na ustanovnem zboru, ki je potekal v Kulturni dvorani gasilskega doma Sevnica, so postavili vodilna telesa univerze. Za predsednico upravnega odbora so izvolili Marijo Jazbec, podpredsednik je postal Vojko Dvojmoč, članice so Joža Senica, Rezika Predanič, Barbara Sancin in Alenka Žuraj Balog. Namen ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje je, da se v času po upokojitvi najde čas tudi za nove navade, duhovne vrednote, osebne interese in zase. Sevniška Univerza za tretje življenjsko obdobje je petindvajseta po vrsti, vendar prva v okviru šole. JJM.
jic in drugih izdelkov na Sončkovi stojnici pa so obiskovalci prireditve izkazali svojo podporo Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. B.D.
Najboljši pri županih
Posavje - Letošnji osmošolci, med njimi je tudi nekaj “devetošolcev”, so se minuli petek z zaključno prireditvijo -valeto poslovili od osnovne šole, kar je zanje zagotovo pomemben dogodek, ki pa ga zadnja leta opazijo tudi vsi trije posavski župani. Najboljše med njimi povabijo na sprejem in jih nagradijo.
Osnovne šole iz sevniške občine so predlagale 36 takih, ki si zaslužijo širšo pozornost; bodisi zaradi uspeha pri pouku, bodisi zaradi drugih aktivnosti, s katerimi izstopajo iz povprečnosti. Sev-niški župan Kristijan Janc jih je sprejel v poročni dvorani sevniš-kega gradu, na slavnostni prireditvi jim je podelil pohvale in knjižne nagrade. Kulturni program je pripravila sevniška Glasbena šola, kije tudi prispevala nekaj lav-reatov, sledila je pogostitev. Kot piko na i slovesnosti pa bodo šolarji domov dobili še skupinsko fotografijo, ki je nastala pred
čestital in poudaril, da občina ceni znanje, vlaga vanj in v osebnostni razvoj mladih, si želi dobrih rezultatov in pričakuje, da se bodo bodoči strokovnjaki vrnili v Brežice. Poleg odličnjakov je sprejel tudi 31 tistih učencev, ki so v iztekajočem se šolskem letu osvojili kar 36 najvišjih - zlatih priznanj na državnih tekmovanjih iz znanja na različnih področjih. Vsem je podelil knjižne nagrade, občina pa jih je nagradila še z obiskom čarodejskega para - Sebastjana in Polonke.
V krški občini pa je osnovnošolsko izobraževanje zaključilo
Brežiški župan je “super" odličnjakom podelil knjigo Vsevednik.
Lutrovsko kletjo.
V brežiški občini je letos osnovno šolo zaključilo 324 učencev in med njimi je bilo 51 takšnih, ki so bili odlični vseh osem let. Župan mag. Andrej Vizjak jim je v pozdravnem nagovoru
359 učencev, od tega je bilo kar 79 takih, ki so bili odličnjaki vseh osem let. Ob pozdravnem nagovoru jim je župan Franci Bogovič prav tako čestital in jim podelil knjižne nagrade ter jih povabil na pogostitev. N.Č.C7J.K.
Njihov prvi rojstni dan
Brežice - V Varstveno delovnem centru Leskovec Krško, enoti Brežice so z dnevom odprtih vrat proslavili prvo obletnico delovanja. Enoto danes redno obiskuje deset varovancev, dva pa v sodelovanju z Društvom Sožitje Prihajata enkrat na teden.
Hočem, da sem
Sevnica - Društvo za cerebralno paralizo Sonček Posavje je v tamkajšnji kulturni dvorani pripravilo že tradicionalno kulturno prireditev z naslovom “Hočem, da sem”. Na njej so se predstavili zavodi iz regije, ki vzgajajo, izobražujejo in usposabljajo otroke s posebnimi potrebami ter zavodi, ki nudijo varstvo in zaposlitev odraslim osebam s posebnimi potrebami. Otroci in odrasli so se predstavili s prikupnimi nastopi, z nakupom ma-
Previdno ob visokih temperaturah
Posavje - V teh vročih dneh je treba življenje prilagoditi vremenu in se nujno izogibati ddu in opravkom na prostem v času, ko so najvišje temperature. Če zunaj namerimo 30 in več stopinj, so avtomobili in neprezračeni prostori še bolj ogreti, bivanje v njih pa ob nepravilnem ravnanju tudi nevarno.
Priporočljiva so lahka oblačila, svetlih barv, ki odbijajo svetlobo, obvezna so pokrivala za glavo in zaščita oči ter izpostavljenih delov kože. Zdravstveni delavci priporočajo tudi večkratno prezračevanje stanovanj in delovnih prostorov ter obvezno prezračevanje razgretih avtomobilov.
“Pijte zadostno količino tekočine, predvsem naravno ali mineralno vodo in nesladkane sokove. Izogibajte se alkoholu in vsemu, kar kvari zdravje. Najbolj ogro-
žene skupine so starejši, kronični in ledvični bolniki, ljudje z zvišanim pritiskom, srčni bolniki in ostali težki bolniki ter otroci ,” opozarja glavna sestra v Zdravstvenem domu Brežice Milka Kramar.
Poudarja pomen počitka v opoldanskem času v zaprtih in ohlajenih prostorih. Klimatske naprave so sicer priporočljive, vendar ob primerni uporabi, velike temperaturne razlike lahko povzročijo telesni šok, enako lah-
ko povzročijo prehlad, bolečine v ušesih in podobne nevšečnosti. Niti v senci nismo pred soncem popolnoma vami, saj si del ultravijoličnih žarkov utre pot tudi tja. Dokazano je, da sončni žarki koži ne denejo dobro, ker za zmeraj poškodujejo globlje kožne celice in pospešujejo staranje kože. Premočno sončenje je poleg drugih vzrokov tudi eden poglavitnih dejavnikov, ki povzročajo kožnega raka.
Olajšajte si poletne dni s primernim jedilnikom, petimi dnevnimi obroki, krepkim zajtrkom in čim lažjim večernim obrokom. Kramarjeva svetuje hrano z vitaminom A in betakarotenom, ker ta hrana ohranja kožo zdravo in odporno in le taka koža lahko varuje pred opeklinami. Omenjeni vitamini se nahajajo v mleku, soji, žitih, ribah, paradižniku...
Suzana Vahtarič
Izpostavljanje soncu ali bivanje v razgretih prostorih in avtomobilih lahko privede do pregretja organizma. Kramarjeva poudarja: “Na pregret organizem opozaija rdečina na obrazu, razgreta koža, vroče nam je, sili nas na bruhanje, lahko se pojavi omotica, slabost, šumenje v ušesih, vse se lahko stopnjuje do nezavesti. Za prvo pomoč mora taka oseba najprej spiti dovolj tekočine sobne temperature, osebo moramo položiti v senco ali v ohlajen prostor in ji zagotoviti počitek. Če se stanje po nekaj urah bistveno ne izboljša ali če se na hitro še poslabša, moramo poiskati zdravniško pomoč.

notu rsciKi
Marinka Glavač
“V poeziji se obračam k družini in razmišljam o življenju!”
Pcčje je kraj v sevniški občini, ki mu je Bog poklonil ves zeleni raj. In oazo neizmernega miru, ki so ga blaženo motili koncert ptičev in že topli jutranji sončni žarki. Povsem na koncu Florjanske ceste, ki se vije iz Sevnice in je skoraj edini dokaz, da se boš na poti nazaj spet srečal s hrupom vsakdana, je rojstni dom pesnice Marinke Glavač, ki je z globoko toplim glasom odkrivala svoje življenje.
“Srečno živimo, ko nas omamlja sonce z lepoto svojo. Gledamo vsi za dobrinami, ki si jih želimo. Le z grenkobo čutimo poraze, a vendar moramo prehoditi svojo pot za nova spoznanja. Tudi, ko že mene več ne bo, si pomagajte, dragi moji Sonja (diplomirala na agronomiji), Igor ( študent 4.1etnika farmacije, ki je izvezel veliko gobelinov in krasijo stene doma ) in Tea (sedmošolka - op.avtor.)”.
Tako je zapisala Marinka v uvod Sonetnega venca, ki gaje posvetila svojim otrokom; lepo sta jih vzgojila skupaj z možem Dragom, s katerim se je poročila, stara 21 let.
“Veste, tuje bila stara majhna hiša. Nekje med leti 1920-1930 je sem iz Grosupljega prišel dedek Beltram (po očetu), mama se je sem poročila 1943 in na domu šivala za Jutranjko in Lisco. Jaz sem bila v tem domu rojena 15.julija 1953 in si tudi sama želela šivati. Od starejše sestre Anice sem se že pred šolo naučila brati in računati. Kadar se je mama pred drugimi pohvalila s tem in so hoteli slišati moje branje in računanje, sem dejala, da zastonj pa res ne bom kazala svojega znanja. V 1. razredu sem se že naučila kvačkati in plesti. In vedno bi se odločila za šivanje, v sevniški Lisci sem šivala preko 30 let, mož pa je bil tam mehanik. S sestro sva bili skromno vzgojeni, hranili sva denar in ko smo leta 1963 zgradili to hišo, sva iz prihrankov kupili kavč, tako sva imeli vsaka svojega.”
V Sevnici je bila krojaška
vajenka pri Alojzu Košoraku in kasneje pri Jožetu Gubenšku, teoretični pouk je obiskovala v Poklicni oblačilni šoli v Celju in ob tem poudari: ”Pri praktičnem pouku pokažeš nadarjenost, ta je ali je ni, jo imaš ali je nimaš. Od 18. leta do letošnjega marca sem delala v Lisci in sedaj pristala na Zavodu za zaposlovanje kot tehnološki višek z 31 leti delovne dobe. Mož je upokojen, sva skupaj doma, dela je dosti, čas pa si tudi lahko drugače organizirava.”
In kdaj pisanje? Prvi odgovor ponudi mož, ki naju spremlja: ”Ko je šivala, je imela kar listke in je vmes pisala.”
Pri praktičnem pouku pokažeš nadarjenost, ta je ali je ni, jo imaš alije nimaš.
“Pisanje sem začutila v srednji šoli, potem sem pisala v službi, ko so me prosili, naj napišem življenjepise sodelavk ob abrahamu, sosedom za obletnice, zlatoporo-čencem, Lojzetu Slaku za 70-let-nico, Titu, Lisci in v podjetju ob 8. marcu, ko smo pred dvema letoma spet začeli oživljati dan žena, delavkam in sodelavkam. Podjetje smo skupaj gradili in nam je danes hudo, daje tako, kot ne bi bilo treba, daje. Od kar pišem, pišem v verzih. Lahko pišem, ker me moja družina razume in upošteva. Ampak če zvečer le predolgo pišem, je mož malo manj zadovoljen. Pesmi pa v računalnik pospravi sin Igor.”
Marinka je poezijo podedovala po dedu Francu Beltramu, kije pesnikoval v 20 letih prejšnjega stoletja (...omenjam, da v tujini,
nič boljša ni ta stvar. Vse stranke z bogatini ljubimkajo za -d’nar. Državo narod, kmeta, pa puščajo v propast. Da vlada glad in beda, vse to je strankam v-čast-?...) in veliko objavljal ter stricu Lojzetu Beltramu, ki je pisal predvsem za otroke -uganke in otroške pesmi in jih tudi objavljal.
Marinkina poezija je ljubezen, osnovna prvina človekovega bitja, ki se razteza v paleti od bolečine, sreče, veselja do zahvale.
Hčerki: ...Za hvaležnost tvojo hvala, čakam te razprtih rok, kar sem tebi jaz kdaj dala, zdaj mi vračaš, moj otrok...
Lisci:.. .Zdaj Lisca ugledno podjetje na trgih z izdelki blesti, v njih žulji so naši, imetje, naš trud in življenjske moči...
Marinka, ki se je Sevniča-nom lani ob občinskem prazniku predstavila v Galeriji Ana z recitalom, bi bila rada poletje, roža, ena mnogih sredi dobrav, macesen ali kot mogočen hrast, bela breza. Rada bi bila zavetje, ko vihar se razbesni, v zimi mrazu toplo gretje. Rada bi bila veselje, ki raznaša smeh iskren...
Družina ima rada svoje dvoriščno članstvo od muc, psička, petelina, kokošk do piščančkov. “Oh, mi imamo vse, pri nas je vse!” pravi s silno radostjo.
Rada posluša glasbo, kjer so ji zlasti pomembna besedila in razkrije svojo željo: “Sedaj, ko že imam Sonetni venec, bi rada izdala zbirko.”
N at ja Jenko Sunčič 1
“Turizem je doživetje"
Sevnica - Po prisrčnem kulturnem programu v Lutrovski kleti, v katerem so nastopili učenci sevniške glasbene šole, Ljudske pevke s Telč ter trije najmlajši člani Kulturno športnega društva Lukovec s frajtonaricami, se je rodila Turistična zveza (TZ) občine Sevnica. Srečno in uspešno pot ji je zaželel tudi predsednik TZS dr. Marjan Rožič.
TZ občine Sevnica trenutno sestavlja sedem društev; turistični društvi Tržišče in Zagon Tržišče, ki sta bili tudi pobudnici ustanovitve, kot soustanovitelji pa so v novo zvezo pristopili še turistični društvi Loka in Šentjanž, kul-tumo-športni društvi Lukovec in Telče ter društvo Trg iz Sevnice. Za predsednika TZ so izvolili Zorana Cvara iz Loke, podpredsednik je Zdravko Remar iz Šentjanža, pri delu jima bosta poleg upravnega odbora v veliko pomoč sekretarka Tatjana Strlekar iz Sevnice in blagajničarka Alenka Kozorog z Lukovca.
Namen društva je povezovati in usklajevati delovanje vseh društev na področju turizma. TZ, katere sedež je na Prešernovi 1 v Sevnici, kjer deluje tudi Tliristična informacijska pisarna, bo skrbela tudi za povezavo med turističnimi društvi in občino ter za finančna sredstva, se povezovala s podobnimi organizacijami v Posavju in tudi s krovno organizacijo, TZS, katere predsednik dr. Marjan Rožič se je udeležil ustanovitvenega sestanka v Sevni-
ci. Dejal je, da slogan “Turizem smo ljudje”, vse bolj stopa v ospredje, ker dobre turistične ponudbe ni brez ljudi. Rožič poudarja, da je turizem doživetje; če ni doživetja, ni turizma. Z njim se strinja tudi sevniški župan Kristijan Janc, ki ugotavlja, daje sev-niško gospodarstvo obubožano, vendar pa je turizem ena od perspektivnih panog, zato jo je potrebno razvijati in podpirati.
Na ustanovnem zboru so bili predstavljeni tudi štirje logotipi oz. znaki zveze, ki so jih brez-
plačno oblikovali strokovnjaki -arhitekt Damjan Popelar iz Mla-detič, akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice, vsestranski umetnik Rudi Stopar iz Sevnice ter direktor tiskarne Solo z Loga Zvonko Virant. Občinstvo se je najbolj ogrelo za logotip Rudija Stoparja, končno besedo pri izboru pa bo imel upravni odbor, ki bo vse avtorje povabil na razgovor, na katerem bodo podrobneje predstavili svoje zamisli.
Nada Černič Cvetanovski
Zoran Cvar
Čistili Krko
Račja vas - Ribiška družina Brežice in Društvo potapljačev Vidra Krško sta minulo sobotno dopoldne namenila čistilni akciji reke Krke. Pričetek akcije je bil v Račji vasi in v dolžini enega kilometra so očistili strugo ter nabrali za zabojnik smeti. Zbralo se je okoli 40 prizadevnih, pridružili so se jim tudi člani Lions kluba Krško, Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki in nekaj gasilcev PGD Pirošica. Ti so z vitlom iz Krke pomagali potegniti del avtomobilske školjke in nekaj večjih kosov odpada.
Kot je pojasnil predsednik ribiške družine Marjan Zorko, gre za tradicionalne vsakoletne akcije, ta je bila že četrta. Kljub obilici smeti pa ljubiteljem narave ni zmanjkalo poguma za naslednje tovrstne akcije, ki bi se jim ob večji osveščenosti ljudi lahko izognili. S.V.
Galerija pod slamnato streho
Kostanjek - Na domačiji Petra Špilerja raste galerija, prekrita s slamnato streho. Nekdaj vinska klet danes dobiva novo podobo. Na današnji domačiji je bila nekoč kmetija, zdajšnji lastnik pa se je odločil, da se posveti vinogradništvu, vsako jesen je tudi organizator slikarske kolonije, povezane s trgatvijo.
Domačijo že nekaj let postopoma obnavlja, letošnje leto si je zastavil za cilj, da z velikimi deli zaključi in se dokončno preseli v Kostanjek. Ves čas ga vodi misel razvijati kulturo in umetnost. Tako so znana srečanja v njegovi vinski kleti, kjer se obiskovalec sreča s številnimi skulpturami in umetninami, zdaj pa seje lastnik odločil, da si iz nekdanje kamnite vinske kleti uredi pravo galerijo, v kateri bodo našla svoj prostor likovna dela in stvaritve raznih umetnikov. Ker ima lastnik rad pridih zgodovine, bo poskrbel, da bo tudi omenjena galerija v sebi nosila pridih davnih časov. Prekrita bo s slamnato streho, kot so bile strehe hiš prekrite nekoč, pa jih je kasneje izpodrinil čas. Da bi se čimbolj približal avtohtonosti,je potreboval tudi prave mojstre, ki znajo uporabljati naravne materiale.
Tako je v Prekmurju našel družino Jožeta Rogona, ki že skoraj tri desetletja prekriva strehe s sla-
mo, ne le v Sloveniji ampak tudi no rž, še ne povsem zrelo, na roke v tujini, za to dejavnost pa je oče požeti, jo še na polju postaviti v
Peter Špiler, Damjan Rogon in Cene Globočnik na slamnati strehi nastajajoče galerije
navdušil tudi sina Damjana. Do- snope, doma ločiti zrno iz klasja, ma imajo 8 ha rži, ki je tudi naj- očistiti in povezati, šele potem je bolj primerna za prekrivanje slama pripravljena za prekrivanje, streh. Damjan pravi, daje potreb- Iz pridelane količine lahko prekri-
jejo približno 400 m2 ali štiri strehe. V Posavje je družina Rogon prišla tokrat prvič.
Galerija pa bo dobila avtohtoni pridih s pomočjo še enega Špiler-jevega prijatelja, Gorenjca Ceneta Globočnika, ki je mož stoterih poklicev; slikar, umetnik, inte-rierist... V Kostanjek prihaja že vrsto let, pečat njegovega delaje viden na vsakem koraku. Sam pravi, da doma v Globokem na Gorenjskem sicer že desetletje obnavlja 400 let staro hišo, a v veliko veselje mu je prihajati v Kostanjek. Poletje je čas njegovega tovrstnega ustvarjanja, ki se gaje priučil ob svojem bratu zidarju, tudi sicer se je dela učil pri rokodelcih; Cene mizari, tesari, pravi, da lahko naredi vse, česar se loti, kajti pri tem delu uživa. Njegovi naj ljubši materiali so naravni - les, kamen - najljubši mu je zeleni gorenjski kamen, poimenovan TUF, iz katerega so nekdaj izdelovali portale.
Karmen Molan
Radostno srečanje pri obnovljeni cerkvi
Frluga - Zaselek šteje par hiš in je blizu Prušnje vasi. Pred dnevi je bilo tam družabno srečanje faranov, proslavili so namreč prenovo cerkve, na kateri so pred leti obnovili zvonik, lani prekrili ostrešje, letos pa so prenovili še fasado in uredili okolico. Sveto mašo je v počastitev uspešne akcije za ohranjanje kulturne dediščine daroval župnik iz Podbočja France Novak.
Cerkev na Frlugi omenja že Valvasor, posvečena je sv.Katarini, na kamnitem oboku je vklesana letnica 1647 in latinski napis: “Moja hiša bo hiša molitve”.
Cerkev z romansko prvino v obliki polkrožne abside ima glavni oltar iz leta 1927, ki gaje naredil podobar Radej z Malega Kamna, stranski oltar pa je mnogo starejši in ni zapisa o njegovem izdelovalcu. B.D.
Dan odprtih vrat v Prevzgojnem domu
Radeče - V četrtek,^. junija, so v Prevzgojnem domu Radeče gojenci in zaposleni pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so predstavili delo v učnih delavnicah in šoli, bivalne prostore in okolico doma ter številne izdelke prostočasnih dejavnosti z razstavo likovnega ustvarjanja. T.G.
“Rastlinski svet Bohoija”
Senovo - V Domu XIV. divizije je potekala predstavitev knjige z naslovom “Rastlinski svet Bohorja” avtoijev Dušana Klenovška, Soiye Budna, Tadeje in Marine Brinovec. Vsi avtorji so doma v bližini Bohorja in se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z botaniko in varstvom narave - zlasti še na območju Bohorja.
Omenjena predstavitev pomeni uspešen zaključek večletnega projekta, kije potekal v sodelovanju z Izvršnim odborom CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) ter Turističnim društvom (TD) Senovo. Publikacija na zelo zanimiv, atraktiven, poljuden, a hkrati strokovno neoporečen način predstavlja del izredno bogate naravne dediščine Bohoija. V knjigi je predstavljenih 100 rastlinskih vrst, na sami predstavitvi pa je bilo predstavljenih še naslednjih 100 in po besedah nosilca in glavnega avtorja knjige Klenovška, bi ta niz rastlinskih vrst lahko bil še veliko daljši. Knjiga je predvsem priročnik ali botanični vodnik za vsakodnevnega in povprečnega obiskovalca bohorskih travnikov, pašnikov in gozdov. Ne gre pa zanemariti tudi njenega vzgojno-izobraževalnega pomena ter prispevka k večanju naravovarstvene osveščenosti ljudi. Knjigo lahko kupite na sedežu TD Senovo ali pri avtorjih. B.G.
Po vinski cesti se “furati” je fajn...
Studenec - Novembra lani je bila uradno odprta Gornjedolenj-ska vinska cesta, ki je osma od dvajsetih v projektu vinskih cest Slovenije. S 64 kilometri je tretja najdaljša vinska cesta pri nas in vodi skozi krško, sevniško in trebanjsko občino. Prav spoznavanje tistega dela, ki vodi skozi sev-
niško občino, je bil cilj kolesarskega izleta, ki ga je pripravila sevniška občina.
Po sevniškem delu poteka približno 20 kilometrov vinske ceste, ob njej pa se razvija kmečki turizem s turističnimi kmetijam, vinskimi kletmi in vinotoči. S tega področja je vrsta priznanih vi-
Pred startom na Studencu
nogradnikov in kletarjev, nekatere med njimi je obiskala tudi 50-glava množica kolesarjev, med katerimi so bili tako rekreativci, člani kolesarskega kluba, svetniki, sevniški direktorji in navadni smrtniki.
Izpred gostilne Janc na Studencu so krenili na Primož k Ivanu Vintarju, sledil je postanek v Malusovi zidanici na Mal-kovcu, kolesarji so si ogledali znamenito črno kuhinjo pri Pov-šetovih v Zgornjih Vodalah, kije prava redkost in jo obiskuje in ogleduje vse več ljudi. Karavana kolesarjev se je nato podala na kmetijo Celestina, kjer tudi ni ostala praznih ust in suhih grl, od tam pa v znamenito vas Preska, kije zrasla iz anonimnosti po tem, ko se je na njej udomila družina Franca Hrovata, nekdanjega predsednika državnega sveta in ravnatelja grmske kmetijske šole.
Ogled Gomjedolenjske vinske ceste so udeleženci zaključili v lovski koči na Studencu, kjer jih je čakal golaž in vodena degustacija vin. N.Č.C.
Ob spomeniku Jerneja Molana
Rigonce - V počastitev 25. junija, dneva državnosti, bo 27. junija ob 20. uri slovesnost ob Polaganju venca pri spomeniku v Rigoncah, kjer bo prisoten tudi župan mag. Andrej Vizjak. Obudili bodo spomin na prvo bitko Pripadnikov TO Brežice z enotami JLA v Rigoncah in se poklonili spominu prvi padli žrtvi, pripadniku omenjene enote Jerneju Dolanu.
“Dobro nam došel, prijatelj”
Bizeljsko - V organizaciji' Društva slovensko hrvaškega prijateljstva “Sotla - Sutla” bo v Petek, 27. junija, ob 13. uri v gomilni Šekoranja na Bizeljskem Potekal V1P teniški turnir. Organizatorji so k sodelovanju povabili Predstavnike državnega zbora, hrvaškega sabora ter ugledne i °sebnosti obeh držav.
Vaške igre
Jesenice na Dolenjskem - V organizaciji Mladinskega društva Krokar so potekale tretje vaške igre, ki se jih je udeležilo devet ekip. Organizatorji so pripravili sedem zabavnih iger, na koncu pa je bila najuspešnejša ekipa Žaga, pred Lazami in Zlatorog boysi. Slednja je bila nepremagljiva v vleki vrvi, saj so Zlatorog boysi zmagali tako v lažji kot težki kategoriji. Organizatorji pa so pripravili še eno igro, mornarček, v kateri so sodelovali tako moški kot ženske. Pri nežnejših je zmagala Biserka Kuhar, ki je v finalu premagala Patricijo Čular, pri moških pa je bil zmagovalec Tone Vogrin, kije ugnal Sandija Šinka. K.M.
Metanje jajc je igra, v kateri ne manjka smeha, igralci pa morajo hiti precej nežni, sicer jih “poljubi ” zdrobljeno jajce.
Asfaltna baza naj bi stala mimo vseh dovoljenj?
Brežice - Skupina svetnikov v Brežicah od župana zahteva sklic izredne seje, ker je bila v juniju na Jesenicah na Dolenjskem postavljena večja asfaltna baza. Po njihovem zagotovilu naj bi bila asfaltna baza zgrajena brez dovoljenj. Če je tako, Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem in skupina političnih strank zahteva njeno odstranitev.
Nedokončana cesta duši
prebivalce
Bizeljsko - Prebivalce v centru naselja ob regionalni cesti moti hrup in prah, pred katerim nimajo miru ne podnevi in ne ponoči. Zahtevajo, da se hitrost vozil v tem delu omeji na 20 km/h, tako kot na gradbiščih, da se prepove vožnja gramoza po 22. uri, da se nedokončan del ceste pomete in tudi poliva, da se ne bi dvigal prah. Cesta predstavlja tudi šolsko pot, ki je nedokončana izredno nevarna. Prah moti tudi delo šole.
Prizadeti krajani, podpisalo se je 26 družin, opozarjajo, da sta hrup in prah v centru Bizeljskega nevzdržna. Vzrok njihovih težav je del nedokončane ceste, v dolžini 150 metrov. Z izvedeno rekonstrukcijo so bili zadovoljni, niso nasprotovali niti popravku parcelacije, za odkupljena zemljišča pa so dobili pošteno in v roku plačano kupnino, razen dveh lastnikov, ki delno ovirajo dokončanje rekonstrukcije. Drugi problem je bil, ker okoljsko ministrstvo ni imelo rezerviranih sredstev za prestavitev in rekonstrukcijo potoka ob cesti.
Letos gradbeno podjetje skozi Bizeljsko odvaža material iz kamnoloma za potrebe avtoceste. Tako seje promet povečal tudi do trikrat. Ob priložnostnem štetju so v eni uri sredi dneva našteli 70 tovornjakov, naloženih z gramozom za potrebe avtoceste, 20 ostalih tovornih ter 80 osebnih vozil.
S tovornjakov, ki nimajo pokritega gramoza, se širi prah, vozila ga dodatno dvigujejo s ceste. Hrup pa se širi tako od vozil kot naletov vozil na udarne jame in ob robu, kjer cesta prehaja iz dokončane asfaltne prevleke v nedokončan del.
Zato so krajani na težave opozorili v protestu, naslovljenem na Direkcijo RS za ceste, Ministrstvo za promet, Občino Brežice in
policijo. Zahtevajo tudi, da se del neobnovljenega cestišča preplasti z novim asfaltom po obstoječi trasi, saj jim je dogovorov in obljub med izvajalci in lastniki, ki se ne strinjajo z obnovo v dveh letih, dovolj. Krajani pisnih odgovorov z navedenih naslovov niso dočakali. Končno so se državne službe le premaknile. Po obisku nadzornega na regionalki R 219 Mirka Marrusiga z Direkcije RS za ceste so rešili lastništvo enega krajana, drugi še vztraja pri ceni in dodatnih zahtevah. Po nekaterih pogovorih s krajevno skupnostjo pa naj bi cesto skozi
Bizeljsko dokončali še to poletje.
Kovačičevi pravijo, da so njihova okna zaprta, kar je v tej vročini nevzdržno, cvetje je zadušeno pod prahom, vse, kar se nahaja na vrtovih, pa je neužitno. Lani so obnovili fasado, pa jo bodo morali najverjetneje še enkrat. Soseda Kolarjeva trpi še bolj, saj ima sina z astmo, ki se mu v tem prahu stanje ne more izboljšati. Preljeva hiša je nekoliko odmaknjena od ceste, a vožnje kamionov doživljajo kot potrese. Vsi pa se sprašujejo, kako dolgo še?
Suzana Vahtarič
Cesta spravlja prebivalce v obup.
Občinski svetniki iz vrst LDS, DeSUS, SNS, LORKS in PUM imajo informacije, da je imel župan Vizjak z najvišjimi predstavniki investitorja oziroma izvajalcev samostojne pogovore o postavitvi asfaltne baze, o tem pa ni obvestil Občinskega sveta Brežice. O vsebini pogovorov, morebitnih obljubah in pogojih naj bi zato spregovoril na zahtevani izredni seji. Na gradbišču mednarodnega mejnega prehoda Obrežje po veljavnem lokacijskem načrtu sicer ni bila predvidena namestitev asfaltne baze, niti samostojno niti v okviru ureditve gradbišča. Prav tako na tem odseku ni predvidena v okviru lokacijskega načrta avtoceste.
Njena postavitev bi po prepričanju brežiških občinskih svetnikov iz nove večinske koalicije lahko povzročila ekološke probleme, motila bi turistično dejavnost ter ogrozila uspešnost lokalnega gospodarstva, ki ima na Borštu in Drnovem svoji asfaltni bazi. Izpostavljajo, daje asfaltna baza postavljena brez soglasja
Asfaltna baza na Obrežju
Občine Brežice, občinskega sveta in Krajevne skupnosti Jesenice, torej nezakonito.
Po njihovih prvih podatkih naj bi šlo za asfaltno bazo večjih zmogljivosti s kapaciteto 160 ton asfaltne mase na uro. Krajevna skupnost seje obrnila na Občino Brežice, poslance, družbo SCT in
servis vlade kot investitorja z odprtimi vprašanji glede postavitve in obratovanja asfaltne baze. Če se bodo njihove informacije, da gre za nezakonito investicijo, izkazale za resnične, predlagajo, pobudniki izredne seje pa zahtevajo, da občinski svet sklene, da se objekt odstrani. S.V.
SIUKO d.o.o.
Brezje 10 1356 Dobrova
Uspešnd podjetje na področju gumarstva pričenja s proizvodnjo v Sevnici, zato vabimo k sodelovanju delavce za zaposlitev na naslednjih delovnih mestih:
1.	VODJA PROIZVODNJE
-	Vil. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali organizacijske smeri
-	znanje nemškega jezika
2.	TEHNOLOG
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali kemijske smeri
-	znanje nemškega jezika
3.	IZMENOVODJA
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske, strojne ali orodjarske smeri
4.	VZDRŽEVALEC IN NA5TAVUALEC STROJEV
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske, strojne ali orodjarske smeri
5.	KONTROLOR
-	V. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali kemijske smeri
-	znanje nemškega jezika
6.	SKLADIŠČNIK
-	III. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne smeri
-	izpit za voznika viličarja (priporočljivo, ni pa nujno)
7.	UPRAVLJALEC STROJEV ZA BRIZGANJE GUME
-	priučitev, pripravljenost za delo, natančnost
8.	PREBIRALEC
-	natančnost, vestnost, dober vid
Za delovna mesta od Ido 6 so priporočene delovne izkušnje na podobnih delih. Za delovna mesta pod zaporednima številkama 3 in 7 je delo štiriizmensko. Z delavci bomo sklenili pogodbe za določen čas, s poskusnim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: I.S.S., d.o.o., Koroška cesta 53 c, 4000 Kranj.
II LILE
13 ■ i_j ■ CD ■
KS Blanca
CJd hrulila do hid/tsteltlrarrje
Blanca - Blanca je edina krajevna skupnost (KS) v občini, ki ima med desetimi člani sveta kar šest žensk, ena od njih - Meri Kelemina - je tudi predsednica kraja. Pa ne le to - tudi gasilsko društvo vodi ženska roka, Štefka Vidrih; da je vodja šole v kraju ženska - Ana Mešiček, je pa tako že samoumevno. Za protiutež vsem tem številnim aktivnim ženskam ima Blanca že drugi mandat v državnem zboru “svojega” poslanca, Branka Kelemino. Vsi pa se trudijo za dobrobit in razvoj kraja. Če je še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preko Save na Blanci vozil brod, se sedaj intenzivno pripravljajo na “prihod” HE Blanca, ki bo s seboj prinesla tudi prepotrebni most čez Savo.
V današnjem hitrem tempu življenja se člani družine komajda še kdaj srečajo ali sedejo skupaj. In če se Blančani ne srečujejo doma, se srečujejo v gasilskem društvu, saj je predsednica društva Štefka Vidrih “zbobnala” skupaj staro in mlado; od cicibanov do dedkov in babic.
KS Blanca, ki 6. julija praznuje svoj krajevni praznik, leži na levem bregu Save med Sevnico in Krškim. Ima 1081 prebivalcev, ki živijo v zaselkih Blanca, Kladje, Čanje, Dolnje Brezovo, Krajna Brda, Poklek in Selce, kjer živi tudi najstarejša krajanka Marija Agrež, letos je dopolnila 101 leto. Približno 300 Blančanov je zaposlenih, na delo pa se vozijo predvsem v Sevnico, Brestanico in Krško. Sicer pa imajo tudi v domačem kraju
nekaj možnosti zaposlitve. Blanca, ki je nekdaj sodila pod delno nerazvite KS, je pred leti privabljala številne investitorje, ki so lahko na tem območju ob številnih ugodnostih gradili proizvodne hale in obljubljali delovna mesta. Nekateri so obstali, drugi klavrno propadli; med njimi Rudnik nekovin Blanca, v katerem so pridobivali kremenčev pesek. Tudi Stillesov obrat v Kladju, v katerem so izdelovali stole, ni bil rentabilen, prav tako se ni obnesla izdelava jadrnic in elanovih tekaških smuči v tej isti proizvodni hali. Obrat na Blanci je kasneje pod okriljem Silexa izdeloval podloge za jogije, danes pa je končno zaživel pod taktirko Franca Gregorčiča, direktorja podjetja Plasto-form. Proizvodni programje zasnovan na predelavi termoplastov po postopku termoformiran-ja, njihovi izdelki - 65 odstotkov izvozijo - pa so vidni na karavan prikolicah, na specialnih vozilih ipd. So hitro rastoča firma, trenutno pa je v podjetju
zaposlenih 160 ljudi, od tega v proizvodni enoti na Blanci 20.V letošnjem letu načrtujejo večji prenos dela prav na lokacijo na Blanci, zato bodo predvidoma še letos zaposlili 25 ljudi.
Podjetje Inplet na Dolnjem Brezovem, kije bilo ustanovljeno pred 20 leti z namenom, da bi s surovinami oskrbovalo svoje ustanovitelje, Lisco, Jutranjko in Komet, je danes pod vodstvom Helene Zidarič Kožar podjetje s 100 zaposlenimi. Letno proiz-
vedejo 1,5 milijona metrov pletiv in se zaradi visoke kakovosti izdelkov in inovativnosti uvrščajo med najboljše evropske proizvajalce pletiv.
Vina dovolj, vode bolj malo
Na južnih pobočjih blanških gričev, predvsem v Krajnih Brdih, Selcah in na Čanju se nahajajo lepi vinogradi; z vinogradništvom se tam ukvarjajo zgolj ljubiteljsko; toliko, da lahko nazdravijo z domačo kapljico in soseda povabijo v klet na klepet. Je pa nekoliko bolj problematična oskrba z vodo. Najtežje je trenutno na Čanju, kjer so skoraj povsem brez nje. Ze leta 1996 so si v kraju kot prioritetno nalogo zadali oskrbeti krajane s pitno vodo, a projekt še danes ni zaključen. V vzdrževanje starega vodovodnega sistema je bilo vloženo vdiko sredstev, študija sanacije obstoječega sistema, ki jo je naročila KS, pa je pokazala, da se starega sistema ne splača
več obnavljati, temveč so strokovnjaki predlagali izgradnjo novega vodovodnega sistema Blanca z novo vrtino, kije bil ovrednoten na 70 milijonov SIT. Krajani so se odločili za krajevni samoprispevek, iz katerega seje do konca aprila, ko se je samoprispevek iztekel, nabralo skoraj 42 milijonov SIT. 70 odstotkov sredstev je prispevala občina.
V	vseh fazah izgradnje vodovoda Blanca je prihajalo do najrazličnejših težav in vodovodni sistem še danes ni zaključen, saj bi vanj radi vključili celotni sistem od Čanja, Priklanc, Pokleka, Brezovega... Da bi dokončali zadnjo fazo vodovoda, so se Blančani letos nameravali vključiti v program SAPARD, ki je evropska pomoč za razvoj podeželja, nekaj sredstev za vodovod pa je zanje rezerviranih v občinskem proračunu. Izkazalo se je, da bi za samo pripravo dokumentacije porabili kar nekaj milijonov, zato so se odločili, da bodo skušali zadevo izpeljati sami - ob pomoči občine.
Od brada do HE
V	drugi polovici 19. stoletja na območju sevniške občine čez Savo ni bilo nobenega mostu, na Blanci ga še danes ni. Vozove, tovore, živino in ljudi so prevažali čez reko z brodovi. Na Blanci je pred zadnjo vojno vozil brod zasebnik Urbančič, po vojni pa je skrb zanj prevzela občina, ki je določala tudi voznino. Brod čez
Savo, kije vozil tudi šoloobvezne otroke z Arta in Pijavškega, je vozil vse do leta 1973. Ob jesenski poplavi pa je narasla voda brod odnesla in šolarji z desnega brega Save so se prešolali v Krško.
Še do “včeraj” brod, danes pa je pred Blanco nov izziv - HE Blanca, katere gradnja naj bi se pričela že leta 2005. Krajani se zavedajo, da morajo biti organizirani in od vsega začetka spremljati vse aktivnosti občine, investitorja in države. HE bo namreč znatno posegla v prostor in spremenila kakovost življenja v kraju. Blančani so prepričani, da lahko s premišljenimi odločitvami in pobudami dosežejo, da HE ne bo moteč element, ampak da bodo ob tej gradnji kaj iztržili tudi zase. V posebni komisiji za spremljanje izgradnje HE Blanca so kar trije predstavniki kraja; Branko Kelemina, Jože Roštohar in Joško Žvar. Krajani so prepričani, daje gradnja HE Blanca.priložnost za krajevno skupnost, da
vsaj Brezovo, Blanca in Kladje postanejo sodobno urejena naselja.
Stoji učilna zidana
Osnovna šola na (OŠ) Blanci deluje že od leta >1872, šolsko poslopje pa so sezidali in odprli Šele leta 1874. Sezidal ga je blanški veleposestnik Lenček za 7500 goldinarjev. Leta 1937 je imela šola štiri oddelke, po šolski reformi 1961 pa je bila na Blanci uvedena popolna osemletka. Sedanja šola je na Blanci od leta 1976 in že od vsega začetka se srečuje s prostorskimi težavami. Oktober 2002 pa je tisti mejnik, ki si ga bo verjetno zapomnil vsak krajan Blance. Po desetletnem prizade-
vanju se je namreč začela gradnja prizidka in prepotrebne telovadnice. Pouk je vse leto potekal v dveh izmenah, poleg tega pa je bil otežen, saj se je šola in ves prostor pred njo spremenil v eno samo gradbišče. Kljub temu so izpeljali vse obveznosti, pravi ravnateljica Ana Mešiček, tekmovali so na občinskem in drugih nivojih in osvojili vrsto najvišjih odličij, kot običajno pa so bili tesno vpeti tudi v življenje kraja. Pouk na OŠ Blanca so zaključili že 13. junija, s tem da so vse dneve predčasno oddelali in izpeljali plavalne tečaje za svoje šolarje, saj želijo, da se tudi otroci s podeželja vključijo med plavalce.
Po končanem pouku je sledil najbolj zahteven del - praznjenje šole. Zaradi rušitvenih del v notranjosti starega dela so morali iz šole na začasno lokacijo - kulturno dvorano - preseliti prav vse, kar je bil zahteven zalogaj. Zadnji dan pouka so šolarji simbolično odnesli iz šole vsak svoj stol, šolarji pa so preselili tudi
knjižnico. Kot zatrjujejo, dela potekajo po planu. Čeprav je pred izvajalci še ogromno dela, naj bi v novo šolsko leto kolektiv Blance skupaj s 128 šolarji vstopil v novo šolo, ki bo omogočila ne le uvedbo devetletke, temveč tudi enoizmenski pouk, na voljo bo sodobna knjižnica, računalniška učilnica, učitelji bodo imeli kabinete, otroci pa končno tudi telovadnico.
Gasilstvo - rdeča nit duhovnega življenja
Ko je leta 1888 v delavnici na Dunaju nastajala ročna gasilska brizgalna, verjetno njeni avtorji še slutili niso, v kako dobre roke bo prišla in kakšno častitljivo starost bo dosegla. Zanjo namreč zgledno skrbi gasilsko društvo (GD) Banca, ki s to “starko” še veselo nastopa po Sloveniji. A to ne pomeni, da blanški gasilci ne gredo v korak s časom. Posodobili so tako svoj dom kot gasilsko opremo in vozni park. GD je tisto mesto, kjer se srečujejo otroci in starši, dedki in babice, možje in žene. Predsednica GD Blanca Štefka Vidrih je namreč uspela organizirati vse starostne skupine - od cici skupine do veteranov in veterank, ki posegajo po dobrih uvrstitvah kjerkoli se pojavijo. Na letošnjem tekmovanju sevniške gasilske zveze so se kar tri blanške ekipe uvrstile na področno tekmovanje, ki je bilo 21. junija v Dolenji vasi pri Artičah. 12. julija pa bodo blanški gasilci organizirali tradicionalno tekmovanje v vezanju vozlov, na katero vabijo vse, ne le sevniške ekipe. Ob tem bodo pripravili tudi tradicionalno gasilsko veselico z
Program investicij v KS Blanca zajema dograditev vodovoda Čanje, Poklek, Pri-klance, Brezovo, posodobitev 10 km cest, postavitev javne razsvetljave ob državni cesti Blanca, Brezovo, Kladje, gradnjo muld, ureditev kanalizacije in sanacijo plazov na Pokleku in Selcah ter ureditev pločnikov ob državni cesti Blanca-Brezovo-Kladje. Za vse te investicije bi potrebovali 350 milijonov SIT, zato so izdelali plan prioritet za naslednja štiri leta. V načrtu imajo tudi ustanovitev turističnega društva in zgraditev nogometnega igrišča, poskrbeli pa bodo tudi za lepši videz kraja.
Brodniki in tako obeležili blanški krajevni praznik.
Na Blanci so ponosni tudi na ekipo društva “Mladi gasilec”, ki deluje na OŠ in je lani osvojila naslov državnega prvaka. Poleg GD Blanca, ki si je naložilo na pleča že sedem križev, a se mu to ne pozna, v kraju deluje še GD Poklek, ki bo prihodnje leto obeležilo 40 let, kar 35 let pa gaje vodil Lado Martinko-vič. Tako kot blanški se tudi gasilci s Pokleka ukvarjajo še s številnimi drugimi dejavnostmi. Zgledno organizirajo vsakoletno tekmovanje za pokal Gračke Gore, vlagajo v dom, v katerem se ne zbirajo zgolj gasilci, temveč tudi kulture željni ljudje. Perspektivna Andreja Fakin v domu zbira in pili pevske slavčke, pod gasilsko streho potekajo lutkovne delavnice, organizirana je gledališka skupina. Podobno je tudi na Blanci, kjer so po večletnem premoru letos naštudirali igro “Zbeži od žene” in jo pred dnevi premierno uprizorili v domači dvorani; z njo bodo jeseni gostovali tudi po ostalih krajih, menda celo v tujini.
Blanca je eden redkih krajev, ki nima ne pokopališča ne cerkve. A zaradi tega Blančani niso brezbožci. Pokopališče imajo na Rožnem, kjer je tudi cerkev, v kateri se vsako nedeljo odvija bogoslužje, v KS pa je še nekaj manjših cerkva; Sv. Neža na Čanju, cerkev na Graški gori, Sv.Janez na Dolnjem Brezovem ter Sv. Križ nad Poklekom. Namesto cerkve imajo sredi Blance kapelico, ki je zelo lepo vzdrževana, v mesecu maju pa tudi obiskana, saj pri njej potekajo tradicionalne “šmarnice”, ki se zaključijo z mašo in pogostitvijo.
Sicer pa v okviru prosvetnega društva France Prešeren na Blanci uspešno prepevajo še ljudski pevci in pevke ter godba Blanški vinogradniki, ki je pod taktirko Martina Marka skorajda že nepogrešljiva na sev-niških prireditvah.
Kraj, ki ga zaznamujejo šola in gasilci, železnica, ki teče skozenj, sadovnjaki in hladilnica, ob kateri je v skladišču blagovnih rezerv pred časom domišljijo burila kostna moka, ki je bila spravljena v njej, pa misel, da bi bila lahko Blanca odlagališče radioaktivnih odpadkov, je zaradi ustrezne cestne in železniške povezave dovolj blizu mestu, da gre v korak z njim, in dovolj odmaknjen pod vznožje Bohorja, kjer se še ohranja ža-garstvo, lončarstvo in ribogojnice in koder vodijo poti do štirih bohorskih slapov, da še lahko ohranja duh in dih časa, kjer življenje ni eno samo hitenje. Dokler bodo ljudje dihali s krajem in bodo (v glavnem) složni, se jim ni bati prihodnosti. Čeprav bo ta kaj kmalu prinesla mnogo novega, kot sta hidroelektrarna in most čez Savo.
Nada Černič Cvetanovski
To ni kakšno orlovo gnezdo po vzoru gorenjskega podjetnika Stroja, temveč so žalostni ostanki propadlega Rudnika nekovin Blanca. Zemljišče je še vedno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in med skladom in občino potekajo dogovori glede prenosa tega zemljišča v last občine. Na tem območju naj bi nastal del obrtne cone, a če se bodo stvari preveč zavlekle, bodo obrtniki, ki čakajo na ta prostor, pobrali šila in kopita in se odpravili k sosedom, ki menda ponujajo boljše pogoje.
Rdeči križ na Blanci vsako leto organizira srečanje za občane, starejše od sedemdesetih let. Agreževa mama s Selc nad Blanco pa si kot stoletnica zasluži posebno pozornost. Obiskala jo je predsednica KS Meri Kelemina s sodelavci in ji za 101. rojstni dan, ki ga je praznovala aprila letos, zaželela predvsem zdravja in dobrega počutja.
Blanški vinogradniki bodo upihnili tri svečke, so nepogrešljivi na prireditvah, najbolj pa se razdajajo pred domačo publiko na blanških “feštah ”.
i
J
t
(
t
o
n,
p'
REPORTAŽE, NASVETI ...
za lepši videz
Shiatsu
V zadnji številki SavaGlasa sem le bežno omenila, kaj pomeni shiatsu, tokrat pa bom na kratko opisala, za kaj gre.
Shiatsu pomeni v japonščini dotik; gre za japonski sistem pritiskanja s prsti ali akupresure. Temelji na vzhodnjaškem pojmovanju življenja, v katerem je S ali cnergjja ključnega pomena za zdravje in nastanek bolezni.
Na Daljnem vzhodu je shiatsu metoda poznana že dolga stoletja, vendar je šele v novejšem času opredeljena kot sistematičen terapevtski model. Terapevt postavi diagnozo po pregledu jezika in oči ter meijenju srčnega utripa, ki mu pokažejo stanje pacientove energije, či. Nato začne obdelovati njegovo telo ter s serijo gibov in sunkov s celimi prsti, blazinicami palcev, pestmi, komolci, koleni in stopali pritiskati na občutljive dele točke pritiska, nanizane vzdolž telesnih meridianov. Drugače kot pri masaži se pri shiatsuju ni treba sleči, posamezne seanse lahko trajajo do ene ure. Metoda je učinkovita pri lajšanju mnogih težav, povezanih z mišičjem in okostjem, pa tudi pri odpravljanju alergijskih težav in funkcionalnih motenj (migrena, razdražen želodec, prebavne motnje).
To je nekaj osnovnih podatkov, povezanih s to zelo učinkovito in prijetno masažo, ki se lahko izvaja povsod po telesu, pa tudi na obrazu in lasišču. Slednjo lahko izvajamo v frizerskem salonu, saj potrebujemo le prijeten stol, umiijen ambient, prijetno, sproščujočo glasbo in prijeten vonj. Kar zadeva vonjav, naj omenim, da že same kolekcije izdelkov, ki takšno delo omogočajo, vsebujejo sproščujoče vonje.
Menim, da bi ob današnjem tempu življenja obisk takšnega salona bil še kako priporočljiv in koristen.
Lep pozdrav do prihodnjič.
Alenka Dimbek, tel.st.:07 49 61 775
avtomobilizem
Renault Megane II 1.9 Dci, 5v
Ste novega.Megana že preizkusili? Če iščete nov avtomobil, vam vsekakor svetujem, da ga preizkusite. Ne glede na to, daje
o njem naštevam same superlative; atraktivna oblika, oprema, zmogljivosti in tehnologija, predvsem na varnostnem področju.
nanjosti primerna, a vseeno bolj klasična. Čeprav so oblike instrumentov, oblog in ostalih delov za Renaulta skorajda povsem nove, ostajajo ravno toliko klasične, da jih z lahkoto in brez dodatnih pojasnil uporabljamo že ob prvem stiku. Se najbolj neobičajna je ročica ročne zavore, na katero pa se človek skorajda “samodejno” navadi in jo v kratkem času popolnoma obvlada.
Ob vsakdanji rabi me je zmotilo predvsem dejstvo, da na kartici (ta nadomešča klasičen ključ)
avtomobila ne uporabljate vsak dan.
Namestitev voznika in sopotnika je udobna, medtem ko je prostor na zadnji klopi izredno skopo odmerjen. Tudi preglednost nazaj je zaradi oblike slaba, zaradi česar vam ob nakupu svetujem doplačilo parkirnih senzorjev. Ogledala vam pri tem sicer pomagajo, a so vseeno premalo.
Motor, 1.9 litrski štirivaljnik, je zanimiv izdelek, ki ponuja veliko moč in še več navora že pri nizkih obratih motorne gredi.
Če ste spremljali članka v zadnjih dveh številkah SavaGlasa, veste, da pišemo o stari vedi “feng shui”, ki med ostalim govori o barvah, o raznih modnih nasvetih, o tem, kako biti to, kar si, kako čutiti sebe in predvsem poudariti svoje prednosti. Do zdaj so bile na vrsti že tri skupine in če še niste bili na vrsti, potem je zadnja priložnost, da ste v tokratnih dveh. Torej četrti zaporedni, in to je skupina “les”. Vsi, ki se najdete med omenjenimi letnicami, vam veda svetuje, da ne nosite srebrnine. Ta vam namreč jemlje vašo odločnost, hitro postanete negotovi, kar pa sploh ni vaša lastnost. Oblačite se v oblačila iz" Sifona, ker vas naredijo strastne, tudi to so lastnosti skupine “les”. Ne bodite ljubitelj kiča, ta vam uničuje tretjo lepo lastnost in sicer skrivnostnost. Ste do zdaj sploh vedeli, da ste odločna, strastna in šarmantna oseba, ki vzbuja pozornost s svojo skrivnostnostjo? 3.2.1954-23.1.1955 24.1.1955- 11.2.1956 13.2.1964- 1.2.1965 2.2.1965-20.1.1966 23.1.1974-10.2.1975 11.2.1975 - 30.1.1976 2.2.1984- 19.2.1985
20.2.1985- 8.2.1986
10.2.1994-	30.1.1995
31.1.1995-	18.2.1996
Peta in zadnja skupina pa je znak “zemlje”.
18.2.1958- 7.2.1959 8.2.1959- 27.1.1960
30.1.1968-	16.2.1969
17.2.1969-	5.2.1970 7.2.1978-27.1.1979 28.1.1979- 15.2.1980 17.2.1988- 5.2.1989 6.2.1989-26.1.1990 28.1.1998-15.2.1999 16.2.1999 - 4.2.2000
Veda vam priporoča kovinske materiale, kajti prav ti vam vračajo energijo, ki jo nosite v sebi. Zlati toni vam poudaijajo vašo avtoriteto, ki je ena vaših močnih značajskih lastnosti. Nikar pa si ne privoščite simetrije, kajti takšni vzorci vas naredijo agresivne, kar pa ni najbolj priljubljena lastnost, saj ste vedno na preži za boj z drugimi. Torej poskusite in bodite energični, pozitivni in avtoritativni, saj ste pravi vzornik drugim, če vas le jeza ne premaga.
Uživajte v preizkusih in seveda v počitnicah!
Lea Šinko Štraus
morda nekoliko manjši od konkurence (predvsem v notranjosti) in nenavadne oblike, je Megane II odličen avtomobil. Tako kot vsak, seveda nosi prednosti in slabosti v primerjavi z ostalimi, a za prednosti lahko trdim, da so odločilne.
Prav zaradi navedenega sem Prepričan, da ima novi Megane lahko le dve skupini opazovalcev. V prvi so ljubimci, v drugi pa sovražniki (teh je verjetno manj), delijo pa se predvsem glede na mnenje o zunanjem izgledu.
Če pišem o Meganu II, lahko
Motor:
-	linijski štirivaljnik Common Rail
-	prostornina: 1870 cm'
-	naj večja moč: 120 KM (88 kW)
-	navor: 270 Nm pri 2000/min.
ni dovolj vidnih oznak gumbov. Te so namreč slabo označene in predvsem v temi ni lahko zadeti pravega gumba, posebno še, če
Vožnja s takim motorjem je tudi zaradi natančnega menjalnika in zanesljive lege vozila lahko celo dinamično športna in užitek tistim, ki običajno ženejo močne bencinske motoije. Kljub temu je poraba zmerna, ob spoštovanju predpisov in nekaterih nasvetov za varno vožnjo pa lahko dosega povprečja dobrih petih litrov plinskega olja za 100 prevoženih kilometrov.
Aleksander Krebelj
8 MILJ/8 Mile
Vsak trenutek pomeni novo priložnost. 8 milj je film, ki spremlja življenje skupine mladih, ki brezupno skušajo najti smisel v urbanem propadanju Detroita leta 1995. Za mladostnike, kot so Jimmy “Zajec” Smith, Jr. (Eminem) in njegove prijatelje, je hip-hop glasba edina, kijih še varuje pred padcem v veliko praznino. “Zajec” ve, da so njegova odlična besedila priložnost za izhod iz brezupnega položaja, da pa bi uspel, mora bes in jezo usmeriti prav v besedila svojih skladb in se pripraviti na veliki obračun -obračun življenja.
MOJA OBILNA GRŠKA POROKA /My Big F at Greek Wedding
Toula v družini Portokalos vsem povzroča skrbi. Pri tridesetih je še vedno samska, diši po česnovem kruhu in dela v Plešočem Zorbi, grški restavraciji, ki je v lasti njenih staršev. Njeni dnevi so enolični in dolgočasni, tako kot njeni lasje, obleka in njeno vedenje. Visok in čeden lepotec lan Miller, ki zagotovo ni Grk, pa ji življenje obrne na glavo. Toula se strahoma sprašuje, zaradi česa se bo njen staromodni oče bolj razburil; ker je lan tujec ali ker je vegetarijanec? Oba upata, da se bodo lanovi starši razumeli z njenimi starši, tetami, strici, babico in sedemindvajsetimi bratranci.
NEVARNA SMER/ Changing Lanes
Sodobna družba postavlja meje med pravilnim in napačnim, dobrim in slabim, besom in odrešitvijo. Trenutek globoke zamišljenosti in iskrica jeze prisili dva moška, da prestopita meje. Boj med željami za vedno spremeni njuno življenje. Samuel L. Jackson in Ben Afflec nastopata v tem provokativnem in presunljivem filmu, ki razkriva najboljše in najslabše v nas.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Smilj
8 Mile
vmk trwMt* i« <«*» |wnwmK
/e
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Kožne spremembe in njihova
terapija
V vročih poletnih dneh, zadnji so bili res prevroči, smo seveda vsi oblečeni v najtanjša oblačila, ki pa več odkrivajo, kot zakrivajo. Pogosto so opazne kožne spremembe, ki nastajajo z leti, zaradi raz.ličnih dejavnikov, so pa za pogled lahko neprijetne in estetsko •hoteče. Pri večini teh sprememb ne gre za kožno bolezen v ožjem Pomenu besede. Laserska tehnika nam omogoča, da te kožne spremembe odstranimo varno, trajno, brez sprememb na bližnjih tkivih, *» hitro. Za odstranitev kožnih sprememb, ki jih vidite na fotografiji, s*ho potrebovali 20 minut. Po posegu se na mestu, kjer je bila °dstranjena kožna sprememba, naredi drobna krastica, ki v 3 do 4 dneh odpade in potem ni več vidne nobene razlike z bližnjo zdravo kožo.
Na spodnjih slikah vam želimo prikazati odstranitev senilnih angiomov, ki so nenevarni gladki kapilarni tumorčki. So homogeno fdeči, nekoliko izbočeni, okrogli in veliki kot proseno zrno. Pojavljajo se postopoma ali eruptivno na predelih dekolteja, trebuha, zgorjih delih rok, redkeje na obrazu. Na začetku opazimo le točkaste nekaj desetink mm velike, začetne teleangiektazije (rdeče pikice), ki Pa se kasneje večajo.

Laserska odstranitev ni zgolj varna in hitra, tudi cena je primerna, odstranitev enega angiomčka stane 2.000 SIT. Ker so te spremembe na koži pri posameznikih lahko zelo številne, v takih primerih ceno Posega znižamo.
Daniela Truden, www.dennaart.si
Omenjeno sodi v sam vrh ponudbe, kar dokazuje tudi to, daje dosegel Euro NCAP-ovih pet zvezdic. Na drugi strani pa je prostornost notranjosti, predvsem na zadnji klopi, podpovprečna, tako kot preglednost nazaj in velikost prtljažnika.
Megane je plod oblikovalskih izkušenj, ki sta jih prinesla že Avantime in Vel Satis. Njegova oblika je drzna, notranjost pa zu-
Zniogljivosti:
-	naj višja hitrost 196 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 10,5 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 4,4/5,477,21/100 km
-	testno povprečje: 6,81/100 km
moda
RAZVEDRILO
if
OVEM
Čas je že bil, da se malo bolj zazrete v preteklost, kajti ta pogled vam bo na široko odprl oči in spoznali boste, da je bilo mnenje starejše prijateljice pravilno. Ne slepite se po nepotrebnem z lepimi in lažnimi obljubami.
Bik
Dolgo je že tega, ko vasje nekdo močno užalil in prizadel, vi pa ste na to zgodbo že davno pozabili. Ta oseba pa ne. Obiskala vas bo, ker si močno želi, da ji stisnete roko in da se vam lahko opraviči. To bi ji zelo veliko pomenilo.
DVO JČKA
Prejeli boste darilo, ki ne bo imelo velike denarne vrednosti. Vi pa se ga boste kljub temu zelo razveselili, saj vam bo pomenilo dokaz, da vas ljudje spoštujejo. To preprosto darilo pa vam bo dalo tudi novih moči.
RAK
Skrajni čas bi že bil, da nehate biti tako otročji in da odrastete. Saj je čisto res, da se je včasih treba poveseliti, ampak tako kot vi v tem pretiravate, je pa res videti povsem otročje, v kar je še posebej prepričan tudi vaš partner.
LEV
Saj veste, kako to gre; vzpenjati seje zelo težko, padec pa je hiter, zato zdaj res ni pravi čas, da bi se hvalili s svojimi zaslugami. Poskrbite raje, da jih bo še več, saj okolica stvari rada hitro pozablja. Pa malce več požrtvovalnosti bo potrebno.
DEVICA
Kar pošteno ste ga polomili, priznajte. Ampak na srečo imate še vedno čas, da zadeve popravite, zato nikar ne odlašajte s svojo odločitvijo o tem. Imate res veliko srečo, saj vam bo partner spet stal ob strani in vas spodbujal.
TEHTNICA
Sploh vam ni jasno, kdaj se je vse skupaj zgodilo, ampak vaši odnosi s partneijem so pošteno skrhani. Zdaj ste na vrsti, da jih poskusite na novo zgraditi na zaupanju in medsebojnem spoštovanju. Namučili se boste, a vam bo uspelo.
ŠKORPIJ0H
Kar se mora, ni težko, in vi dobro veste, da morate, saj ste bili konec koncev prav vi tisti, ki ste bili krivi in ste jo drugim zagodli. Torej bo kar prav, da tudi prvi ponudite roko sprave. Naredite prvi - najtežji korak, odleglo vam bo.
STRELEC
Saj veste, da je po toči zvonih prepozno, in za svoje zdravje bi se morali sami že zdavnaj bolj potruditi. Vi pa se igrate in to kljub temu, da posledice že močno čutite. Pomislite malo tudi na svoje najbližje, ki vas potrebujejo.
KOZOROG
Za uspeh se boste morali bolj potruditi, kajti kar sam ne bo prišel k vam. Kakšen korak boste morali narediti tudi vi sami. Dovolj bo samo polovica poti, saj boste potem zelo zadovoljni. Torej ne odlašajte!
vodnar
Problemi in težave se kar kopičijo; doma, v službi in še kje. Ampak vi najprej rešujte domačo situacijo in nikar vanjo ne vnašajte še službenih zadev. Boste videli, da se bo na koncu vse dobro izteklo, do takrat pa bodite strpni in vztrajni.
RIBI
Tako ste samozavestni, da vam drugi to že zavidajo.
Okolica vas.bo požirala saj boste pravi balzam za vse okoli sebe, ki se borijo s težavami. Ampak pazite se pasti, kajti kmalu bi lahko spoznali, da se preveč razdajate za druge.
IM! vVil- .'J. Ml
icanal
faks;
iki@tv-nm.si
nm.si
mm
v^4 iimmm \
0	... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
HOROSKOP
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Ivan Žveglič,
Delavska 7, 8281 Senovo
2.	nagrada -zgoščenka
Mitja Kostevc,
Beblerjev trg 12, 1000 Ljubljana
3.	nagrada -kaseta
Helena Guček,
Dol. Boštanj 8a, 8294 Boštanj
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KOMAR, ATENA, PEŠEC, OPATI, FR, NON, PAKOBUL, PE, OSTRINA, ACEV, GT, ARIMAN, PA, ARE, TC, LABIN, ČARA, ADAMITI, IHAN, INANA, CATALINI, OZU, ANOMALON, MAK.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 4.7.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
GRŠKA
IGRALKA
IRENE
SAVAGLAS
NAUKO
GIBANJU
ZIMZEL.
OKRASNA
LONČNICA
KAR JE MALO VREDNO
PAPEŽEV
LETNI
DOHODEK
VEZNIK
VOJAŠKI
ODDELEK
ANTON
ČEHOV
HRVAŠKI
SKLADAT.
FRANO
1
ANGL
PLOŠČ.
MERA
ZMAGA
pri Šahu
PAST Z LEPILOM
KRAJ V PODRAVINI
HETMAN
KOZAKOV
MESTO V BESARABIJI
POLOM.
PROPAD
IGRALKA
TURNER
UST LJUB. OSMOŠOL.
HRVAŠKI
TENIŠKI
IGRALEC
GOBAN
LEVI
PRITOK
RADA
PREBI-
VALEC
IRAKA
SPODNJA
OKONČINA
MESTO OB PRESP JEZ.
JAPON.
MESTO
MALA
AZIJA
IRIDIJ
IGRALEC
BAN
BAJKA
ZGODBA
ROJENICA
NAZIV
DALMATIN. ŽEN, IME
HR. TRENER TOMISLAV
AMERICIJ
NOBELU
BOGAT
KMET
PRIST. V ITAUJI
VULKAN
NA
JAPONSK
PRAOČE
ČLOV.
RODU
ono
NEURATH
2	3	4	5	6	4	7	8		9	2 1	po
kino
Kino servis Brežice
Sreda, 25.6., ob 19. in 21. uri Izpovedi nevarnega uma, krimi drama; četrtek, 26.6., ob 19. in 21. uri Izpovedi nevarnega uma; petek, 27.6., ob 19. uri Janko in Metka, mladinski, ob 21. uri Bes pod kontrolo, komedija; sobota, 28.6., ob 19. uri Janko in Metka, ob 21. uri Bes pod kontrolo; nedelja, 29.6., ob 19. uri Janko in Metka, ob 21. uri Bes pod kontrolo; četrtek, 3.7., ob 19. uri Solaris, ZF drama, ob 21. uri Lovec na sanje, ZF triler; petek, 4.7., ob 19. uri Solaris, ob 21. uri Lovec na sanje; sobota, 5.7., ob 19. uri Tečnoba v hlačah 2, komedija, ob 21. uri Lovec na sanje; nedelja, 6.7., ob 19. uri Tečnoba v hlačah 2, ob 21. uri Lovec na sanje; četrtek, 10.7., ob 19. uri Prehitri in predrzni, akcijski, ob 21. uri Do groba, akcijska kriminalka.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 26.6., ob 20 uri Matrica: Reloaded, ZF triler; petek, 27.6., ob 18. uri Polnočni obračun, akcijska komedija, ob 20. uri Matrica: Reloaded; sobota, 28.6., Nomadi neba, dokumentarni, pustolovski, ob 20. uri Matrica: Reloaded; nedelja, 29.6., ob 18. uri Nomadi neba, ob 20. uri Polnočni obračun; petek, 4.7., ob 19.30 Dobrodošli v Collinvvood, komedija, ob 21.30 Izpovedi nevarnega uma, komična drama; sobota, 5.7., ob 19.30 Bes pod kontrolo, komedija, ob 21.30 Daleč od nebes, drama; nedelja, 6.7., ob 20. uri Bes pod kontrolo; petek, 11.7., ob 19.30 Janko in Metka, pravljica, ob 21.30 Frka v bajti, romantična komedija.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
novosti knjižnice brežice
I
Lahkotnost in nežna čustva, iskrenost, mladostna svežina, naporna osebnostna preizkušnja najstnice, privlačni svet plemenitih živali in tekmovalna konjeniška vnema. Vse to so značilnosti novega mladinskega romana Poletne priložnosti.
V	knjižici Biološki vrt boste našli veliko koristnih nasvetov za vzdrževanje tal in nego rastlin, za pripravo komposta, za zastiranje in kolobarjenje kultur, za pravilno zalivanje, pa tudi informacije o tehnikah načrtovanja, o različnih vrstah ograj in najprimernejših rastlinah. Knjiga Samozdravljenje duše in telesa sporoča, da smo sami sebi edini resnični in možni zdravilec. Korak za korakom boste izvedeli, kaj je bolezen in kaj (samo)zdravljenje, kako na naše doživljanje sveta vplivajo naše misli in čustva, kakšno resničnost si ustvarjamo z njimi, kako prepoznamo in spremenimo tiste, ki nas omejujejo ter jih zdravo izražamo. Vsebuje sezname zavestnih strahov, omejujočih prepričanj in čustev, kijih povzročajo fizične bolezni. Našli boste tudi napotke za energijsko samopomoč pri prečiščevanju raznovrstnih blokad, tudi skozi meditacije.
Za kuhanje so nastopili novi časi. Tudi v najkrajšem času je mogoče s pravimi recepti pripraviti odlične sodobne jedi. Knjiga Kuhamo hitro, hitreje, najhitreje ponuja 60 receptov, ki jih lahko pripravite že v 15,20,30 ali 40 minutah - vsak dan ali ob posebnih priložnostih. Čas za pripravo vsake jedi je večkrat preizkušen. Seveda je nekaj malega odvisno tudi od vaših kuharskih izkušenj.
V	branje vam ponujamo nov roman Umberta Eca. Baudolino je osrednji junak in gonilo slikovitih pripetljajev, ki ga v drugi polovici 12. stoletja vodijo iz rodne Italije do nepoznanih dežel na vzhodnem koncu sveta, je posinovljenec cesarja Friderika Bar-barosse in iskalec skrivnostnega duhovnika Janeza, predvsem pa !10 neutruden pripovedovalec zgodb, v katerih se resničnost prepleta z izmišljotinami, izpričana dejstva pa so “podložena” z mnogimi (ne)veijetnostmi. Knjiga Neumni beli možje razkriva, kako je predsednik Bush ukradel volitve s skromno pomočjo svojega brata,
bratranca, pivskih kolegov svojega očka, volilne goljufije in zdre- r“j siranih sodnikov, kako bogati ostajajo bogati in še mnogo več
Opozarjamo vas na poletni delovni čas. Knjižnica bo julija in avgusta v ponedeljek, torek, četrtek in petek odprta od 7. do 15. ure, v sredo pa od 11. do 18. 30 ure.
Osnovnošolce ponovno vabimo k reševanju Slovenskega knjižnega kviza. Tokrat boste spoznali Prekmurje, pokrajino, kjer se je rodil in o kateri je največ pisal Miško Kranjec. Upamo, da se boste ob reševanju zabavali! Reševanje bo potekalo do začetka Pev septembra 2003 v Knjižnici Brežice in na internetu na spletnerfl °se naslovu http://www.li-oz.sik.si/kviz .
ka
ga
Pn
Us,
sta
Cv
.Pre,
J'h;

Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http'Ji www.bre.sik-si/l. v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v pro- __ gramu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 27. junija, in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki, univ.dip.hibi’
Vol,
%i
Vi
'sal
.E<r>
KULTURA
Sava Glas, 26.6.2003
Veličastno ob lovskih rogovih in slovenskih pesmih
Globoko - V soboto popoldne 14. junija, ki se je v veselem druženju pod šotorom na igrišču Osnovne šole Globoko potegnilo v noč, so lovci krajevne skupnosti Globoko s krajani in okoli 500 gosti sklenili dvodnevno 30. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogi-stov, katerega organizator je bil že četrtič Lovski pevski zbor (LPZ) Globoko. Globočani so ponovno dokazali, da znajo in zmorejo. S slovensko pesmijo so združili Slovenijo od Kopra do Prekmurja, privabili zamejstvo in gostili delegacijo Lovske zveze Srbije in Črne gore.
Jubilejni koncert so v petek zvečer na dvorišču Posavskega muzeja izvedli LPZ Globoko, Prekmurski rogisti ZLD Prekmurje, Lovski oktet Podgorje pri Slovenj Gradcu, Zasavski rogisti iz Litije in LPZ Dekani pri Kopru. Navdušeni ob sobotnem celodnevnem gostoljubju tamkajšnjih Prebivalcev od Globokega, Bizeljskega, Kapel, Čateža do Mokric, ko so si ogledali še znamenitosti omenjenega območja, so popoldne nadaljevali s povorko ob spremljavi Gasilske godbe na pihala Loče in kulturnim programom. Združeni lovski pevski zbori so zapeli pod taktirko Francija Kcneja, Franca Gornika in Daniela Ivše, slovenske in lovske Pesmi pa je dopolnil še združeni zborrogistov pod taktirko Dane-6» in Vasje Namestnik. Župan Andrej Vizjak je v pozdravu izrazil veselje, da seje zbralo toliko ljudi, ki imajo radi pesem; ta namreč nosi s sabo dober duh in združuje ljudi tako v domovini kot zunaj njenih meja. Predsednik Izvršilnega odbora Lovske zveze Štefan Virjant pa je v slavnostnem nagovoru čestital Glo-bočanom, saj so ponovno prepri-
čali, da so dobri gostitelji tako kot pred tridesetimi leti. Kajti, kot je dejal, lovska kultura spremlja človeka že od nekdaj. Medtem ko se politiki menjajo, ljubezen do kulture in lovstva živi in briše vse meje.
Srečanje je bilo tudi trenutek za podelitev priznanj skupinam jubilantom. Predsednik LZS Bojan Lipičnik je za 5. udeležbo na srečanjih med petimi priznanje podelil LPZ LD Krško, za 15. udeležbo dvema in za 20. prav tako dvema, za 25. udeležbo LPZ
ZLD Zasavja iz Trbovelj in za 30. udeležbo LPZ Dekani in LPZ Globoko.
Predsednik ZLD Posavje Anton Podgoršek je podelil priznanja devetim posameznikom, ki so sodelovali na vseh srečanjih, med njimi Ivanu Lesinšku, Antonu Harapinu, Franciju Keneju in Miljanu Zidaniču. Predstavnik organizatorja Anton Harapin pa je podelil zahvale vsem, ki so omogočili 30. jubilejno srečanje.
N. Jenko S.

•m,
». mUh*
Daniel Ivša dirigira združenemu lovskemu zboru.
Oko časa Krškemu
Krško - Društvo likovnikov Krško OKO je v avli Kulturne-’a doma postavilo na ogled razstavo del 31 udeležencev likovne kolonije, poimenovane “Krško skozi OKO časa”. Pro-, ekt je podprla Občina Krško in sodi med prireditve ob °bčinskem prazniku. Odprtje sta s petjem in igranjem na klavir lepo dopolnili Andreja in Mateja Žarn.
Razstava je lepa in vredna °gleda, predsednica društva Sidona Dular pa je udeležence likovne kolonije in ostale številne Pdsotne nagovorila s pozdravom 'n Poudarila, da je kolonija promocija kraja in širše posavske okolice. Tokrat so pod čopiče in Parve vzeli staro mestno jedro in kulturne spomenike Krškega, ki m* žalost umira in kot je dejala Dularjeva, so s kolonijo želeli Opozoriti na to dejstvo, ki ni °samljeno in je žal prisotno tudi v drugih krajih Slovenije. Namen Pravkar minule kolonije, pa tudi kolonij, ko so času pozabe vzeli e brežiško in kostanjeviško mes-,n° jedro s slikovitima okolicama 'n nekaterih drugih, je pomembno povezovanje domačih ustvarjalcev in njihovo izobraževanje, kc so ustvarjalni koraki, ki bogatijo vse udeležence. Tako napredujejo, vsaka razstava je nov nsPeh in je vsaka tudi vedno
Miša.
Mentorstvo in izbor del za raz-ravo so opravile Jožica Medle, ketka Miloš in Vladimira Sto-'*ek. Z željo in upanjem, da
Dragica Škrinjar ob svojem delu
bodo staremu mestnemu jedru uspeli vrniti življenje, je razstavo odprla podžupanja občine Krško Ana Nuša Somrak; nagrado za najboljše likovno delo je prispevalo Steklarstvo Vučajnk, ki se je izmed petih predlaganih odločilo za delo Dragice Škrinjar iz Novega mesta, nagrajenki pa jo je v imenu steklarstva izročila Helena Vučajnk.
N. Jenko S.
Posavski oktet v poletje
Brestanica - Grajsko poletje na gradu Rajhenburg so minuli petek odprli , Posavskega okteta s svojim drugim letnim koncertom. Oktet sestavlja j mladih in živahnih posavskih fantov in mož, ki z veseljem prepevajo •.fedvsem slovenske, pa tudi tuje pesmi. Sestav deluje tri leta, strokovno pa , a že od samega začetka usmeija in vodi prof. Marjetka Podgoršek-Horžen.
, V teh nekaj letih beležijo že preko 40 nastopov. Sodelujejo na lokalnih in r0” §*°nalnih revijah, koncertirali so predvsem doma, nastopali pa tudi v tujini, 119 J50 Se živi spomini z gostovanja v sosednji Avstriji. Prvi tenor pojeta Jože (NČanšek in Vinko Osojnik, drugi tenor Aleksander Gajski in Samo Hajtnik, ibl '.|lflt,|n Samo Stanič in Bojan Kaplan, bas Tomislav Osojnik ter Janez Srpčič. . .... v ^tje pojemo, ker nas pesem in druženje bogatita in nam polepšata naš ^dan”, pravijo. S. V.
Izjemna koncerta
Brežice - Minuli konec tedna je območni Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Posavski muzej Brežice pripeljal dva vrhunska koncerta. Komorni zbor De profundis iz Kranja pod taktirko Branke Potočnik Krajnik je vrhunski amaterski zbor, ki je osvojil zlato na Naši pesmi. Orkester slovenske filharmonije, ki mu je dirigiral Loris Voltolini, pa velja za vodilni orkester v srednjeevropskem prostoru. Na trobenti je soliral Aleš Klančar iz Postojne. S.V.
Na gradu spominska dvorana
Sevnica - Na predlog občinskega svetnika Andreja Striclja se bo eden od prostorov na sev-niškem gradu imenoval po preminulem upravljavcu sevniškega gradu Albertu Felicijanu. To ime bo dobila večnamenska dvorana v pritličju gradu, kajti njena ureditev je bila ena izmed zadnjih investicij v okviru sevniškega grajskega kompleksa, ki jih je uspešno izpeljal Felicijan.
Uradna slovesnost ob poimenovanju dvorane po Albertu Felicijanu naj bi bila v septembru, ko bodo zaključene letošnje investicije v sevniški grajski kompleks, slavnostni gost pa naj bi bil Stane Mrvič, direktor Uprave RS za kulturno dediščino. N.Č.C.
Srečanje pihalnih godb
Kapele - Pihalni orkester Kapele organizira 5.julija “Srečanje pihalnih orkestrov Kapele 2003”. Prireditev se bo odvijala na osrednjem trgu, v gosteh pa bo več godb.
Na osrednji prireditvi se bodo predstavile godbe iz Budimpešte, Tržiča, Mengša, Laškega, 40 X band iz Krškega in seveda Godba Kapele, ki se je maja letos na državnem tekmovanju uvrstila v prvo težavnostno skupino pihalnih orkestrov Slovenije. Že 153 let stara kapelska godba bo pokazala, kako je bilo nekoč, ko so za zabavo igrale izključno godbe. Za dobro počutje bo skrbelo 250 glasbenikov, kar je dovolj veliko zagotovilo, da bo sobotni večer v Kapelah prijeten in bodo ljubitelji glasbe prišli na svoj račun.
Sicer pa bo Godba Budafo-ki Fuvos Egylet iz Budimpešte, s katero so pobrateni, v Kapelah gostovala tri dni. Poleg znamenitosti brežiške občine si bodo ogledali še Savinjski gaj v Mozirju, Rudarski muzej v Velenju in Pivovarno Laško. S.V.
Pesem in zvoki tamburic na grajskem dvorišču
Brežice - Mesec junij je čas različnih prireditev ob zaključku sezone in tudi letos so letni koncert že tradicionalno družno pripravili pevski zbori KUD Brežice in Tamburaški orkester iz Artič, njihova dirigenta sta profesorja Elizabeta in Dragutin Križaničeva. Za letošnji koncert gotovo lahko rečemo, daje bil nekaj posebnega; najprej zaradi ambienta - izvedli so ga na brežiškem grajskem dvorišču, ker sta tudi dirigenta nastopila v vlogi solistov in glasbenikov in nenazadnje zaradi povezovalke programa Milene Jesenko, ki je v besedilo vnesla nekatere zelo zgovorne citate. Z njimi je poudarila, da kultura podira pregrade, tudi med revnimi in bogatimi, in je prav v tem trenutku, ko vstopamo v veliko evropsko družino, še kako pomembna za obstoj slovenskega naroda. J.K.
Pevcem in tamburašem je “pomagal" tudi dirigent prof. Dragutin Križanič.'
Festival Brežice 2003 je pred vrati
Brežice - Klemen Ramovš, umetniški vodja in direktor ARS Ramovš, je pred dnevi predstavil program letošnjega festivala, ki v veliki meri ostaja takšen, kot je bil napovedan, kljub finančnim težavam in zategovanju pasu. V času od 20. junija do 17. avgusta se bo zvrstilo več kot 35 dogodkov na devetnajstih lokacijah v osmih slovenskih občinah. Poleg koncertov bo tudi mednarodna izmenjava mladih talentov v okviru Evromreže, zvrstili se bodo mednarodni mojstrski tečaji, glasbene počitnice, nova je delavnica Glasba na terenu ter še nekateri spremljevalni dogodki.
Kot je povedal direktor Ramovš je festival razdeljen v tri skupine in sicer na Klasikaa, Akadema in Evromreža, saj so barve partnerstva naslonjene na EU, kar pomeni, da je letošnjemu festivalu partnerica EU, častni pokrovitelj pa predsednik države dr. Janez Drnovšek. Novost Festivala so še trije predtakti - glasbeni, literarni in filmski - z namenom prestopiti ozko “predalčkanje” znotraj kulture, opozoriti na skupno ustvarjalno vez in povezovati včasih malo preveč razdrobljeno slovensko kulturno sceno. Predtakte bodo uro pred koncertom vodili dr. Artur Štern, Drago Jančar in Miha Zadnikar.
Festival bodo odprli v soboto, 28. junija, European Union Baroque Orchestra s široko mednarodno zasedbo, umetniki iz devetih evropskih držav, pod taktirko priznanega Roya Goodmana. Zanimivost letošnjega festivala je ta, da bodo izvedena dela slovenskih skladateljev, v kar sodi tudi projekt Gallus, kajti ugotavljajo, da se Gallus v koncertnih sporedih skoraj ne pojavlja.
Mednarodna javnost je projektu naklonjena, prihodnost prireditve Skupine Festival Brežice pa ostaja negotova, zato ne bi bilo nenavadno, če bi se festival naslednje leto pojavil v preoblikovani podobi, saj je doslej - skoraj tik pred začetkom - dobil le 40 odstotkov od obljubljenih finančnih sredstev. Proračun letošnjega festivala pa znaša 121 milijonov SIT; Ministrstvo za kulturo prispeva 22, občine 19, sponzorji in donatorji 54, druge subvenicije 3, 16 milijonov SIT pa je lastnih sredstev.
N. Jenko S.
Grad poje
Sevnica - Na tradicionalnem srečanju ljudskih pevcev občine Sevnica so letos nastopili ljudski pevci iz Boštanja, z Blance, Fantje s Preske, Ljudske pevke s Telč, Solzice iz Budne vasi, Šmarčanke, ljudske pevke z Razboija ter ljudski pevci Društva upokojencev Sevnica. Srečanje je spremljala strokovnjakinja Maša Komavec iz Glas-beno-narodopisnega inštituta. N.Č.C.
Prijetna novost letošnjega srečanja - Ljudske pevke s Telč, ki jih vodi Zvonka Mrgole.
Knjiga mene briga
Krško - O Millerju, knjigah in življenju sta na literarnem večeru v Valvasorjevi knjižnici govorili predstavnici nove generacije slovenske književnosti Vesna Milek in Barbara Korun. Milekova je znana po člankih v slovenskem časopisju in romanu Kalipso, Korunova je presenetila z izredno pesniško zbirko Ostrina miline. Pogovor je vodila Katja Šulc, saj televizijsko oddajo razširja na slovensko turnejo, ki se je pričela v Krškem. S.V.
napovedi
28. junij
Sevnica - slavnostni koncert Godbe Sevnica ob 25-letnici delovanja in v počastitev dneva državnosti, ob 20. uri
4. julij
Brestanica - Poletje na gradu Rajhenburg, Nika Vipotnik, koncert Ježkovih šansonov, ob 20. uri
10.	julij
Sevnica - večdnevna Likovna kolonija Arspektra 4
11.	julij
Brežice - koncert Slovenskega okteta, grajsko dvorišče; Brestanica - Poletje na gradu Rajhenburg, koncert skupine Čompe, ob 20. uri
športni vikend
karate
Matjaž Gregorevčič zmagal
Rovigo, Italija • Član brežiškega karate kluba Matjaž Gregorevčič je v Rovigu v Italiji zmagal na evropskem pokalu zveze FEKDA v poltežki kategoriji in tako dosegel svoj najboljši uspeh v dosedanji karieri. Uspeh Brežičanov je dopolnila Asja Pešec, ki se je v bojih težke kategorije uvrstila na 3. mesto, naša moška ekipa pa je med 14 državami zasedla 5. mesto.
Matjaž Gregorevčič, doma z Malega Vrha pri Brežicah, je v dosedanji športni karieri dosegel nekaj osrednjih rezultatov, prav na najtežji tekmi doslej pa je osvojil svoj najboljši uspeh.
Nastopal je namreč kar na treh frontah; za ekipo, nato v absolutni kategoriji posamično, za zaključek pa še v svoji kategoriji. Skupaj je imel kar osem bojev in pri tem dosegel sedem zmag!
Najprej je zmagal vse boje za ekipo, nato se je izkazal v absolutni kategoriji, vendar se je v kvalifikacijah boril s kapetanom italijanske reprezentance Giuseppejem Romeom, kateremu so po Matjaževem vodstvu 5:4
Matjaž Gregorevčič
sodniki nekoliko pomagali do končne zmage 4:6. Tako je v absolutni kategoriji pristal na 5. mestu, a za ambicije in zmožnosti brežiškega karateista je bilo to premalo. Kljub temu ni klonil, ampak seje za vrhunec dneva spopadel še v seriji bojev poltežke kategorije, kjer seje nekoliko utrujen vendarle prebil vse do finala. Tam pa je naletel na tekmeca iz zelo močne slovaške reprezentance (slednja je tudi zmagala v ekipnem delu evropskega pokala), sicer favorita Ondruška. Navdušil je občinstvo, si na koncu z zmago 6:2 prislužil aplavz cele dvorane in osvojil ob zlati medalji tudi naj večji pokal.
Uspeh brežiške ekipe je dopolnila Asja Pešec, ki je v bojih težke kategorije doživela poraz le proti evropski prvakinji Mariki Balogh s Slovaške, vendar si je v repesažnih bojih zagotovila bronasto medaljo, s čimer je ob 5.mestu članske ekipe odlično zaokrožila uspeh na evropskem pokalu. Iz KK Brežice so sicer nastopili še Christian Kajtna, ki je dosegel tri zmage v ekipnem delu, a nato zaradi poškodbe noge ni nastopil v posamičnem delu. Ognjeni krst v ekipi, ki jo je vodil starosta brežiškega karateja Veljko Jukič, je doživel Dubravko Smirič, Brežičanom pa seje za las izmaknila še ena medalja, saj je Kami! Fras, zmagovalec lanskoletnega EP v srednji kategoriji po sodniški napaki ostal pred vrati polfinala.
Brežičani pa so si po odločnih nastopih prislužili tudi dvoje povabil na velike mednarodne turnirje; jeseni v Budimpešto, decembra v Milano. Ali se bodo odzvali povabilom, še ni dorečeno, saj so načrtovali za jesensko obdobje treninge, tekmovanja in trening tehnike, saj so najboljši brežiški karateisti septembra načrtovali izpite za visoke mojstrske pasove v Zerrmatu (v Švici) šole Shito Ryu, decembra pa v Bologni (Italija) šole Shotokan. Vsekakor pa jih po odličnih športnih rezultatih čaka trdo delo vse do zime.
streljanje
Prvenstvo v kombinaciji
Posavje - V organizaciji Zveze lovskih družin Posavja j1 va
potekalo Prvenstvo v kombinaciji disciplin glinasti golob in tarča srnjaka za malokalibrsko (MK) puško - športni p# ložaj in tarčo bežečega merjasca. Organizatorji so priprfl vili štiri tekme na streliščih lovskih družin Globoko, Raki Bučka in Studenec. Skupno je sodelovalo 56 lovcev, ki s( zastopali tudi 13 ekip lovskih družin.
V kombinaciji posamezno je bil najuspešnejši lanskoletni državi (>r| prvak Peter Verstovšek iz LD Brežice, drugi je bil Bojan Podgoršek LD Pišece, tretji pa Marjan Imperl, LD Zabukovje. Ekipno je zrn8 gala LD Zabukovje pred LD
Globoko in LD Pišece. V streljanju na glinaste golobe je zmagal Aleš Strgar, LD Globoko, drugi je bil Bojan Podgoršek, LD Pišece, tretji pa Rutko Mlinarič, LD Zabukovje, ekipno pa je zmagala LD Globoko pred LD Zabukovje in LD Pišece.
Disciplina tarča MK srnjak je spet pripadla Petru Verstovšku, drugi je bil Milan Kožac, LD Artiče, tretji pa Marjan Imperl, LD Zabukovje, ekipno je slavila LD Zabukovje pred LD Artiče in LD Kostanjevica.
V zadnji disciplini tarča bežeči merjasec pa je zmagal Mitja Zidanič, LD Globoko, drugi je bil Peter Verstovšek, tretji pa Alojz Šinkovec, LD Krško; ekipno je zmagala LD Pišece pred LD Globoko in LD Videm.
Peter Verstovšek
gimnastika
rekreacija
ŠPORT
Tri dni športa in zabave
Brežice - V okviru programa rekreativne dejavnosti Športne zveze Brežice za leto 2003 je potekal tridnevni projekt “Brežiški športni vikend 2003”. Zveza je letos prireditev organizirala že šestič zapored. Projekt je namenjen popularizaciji športa, predstavitvi dejavnosti in programov športnih društev in klubov v občini ter možnost povezave s turistično ponudbo.
Tako je bil videti ulični dvoboj z gorskimi kolesi.
Tako so v treh dneh potekali namiznoteniški turnirji, olimpijski tek, kije sodil v okvir projekta “Slovenija teče za zdravje, udeležilo se gaje 61 tekačev. Nekateri udeleženci prireditev so se lahko odločili in sodelovali na pla-
Tako elegantno se je v vodo pognal in navduševal župan občine mag. Andrej Vizjak.
ninskem pohodu ali orientacijskemu teku, potekalo je tudi veslanje po Krki, prireditelji so pripravili več turnirjev v odbojki na mivki in turnirjev malega nogometa, pa tenisa in namiznega tenisa. Zadnji dan je potekal v znamenju Pulz adrenalina, ki sfe je dogajal v mestnem jedru, predstavila pa so se društva in klubi, v okviru projekta pa je potekalo tekmovanje -ulični dvoboji z gorskimi kolesi na pripravljenem poligonu ter tekmovanje v ulični košarki - Mega-trice. Večer je zaznamoval koncert hip-hop skupine Mu-rat&Jose.
Sicer pa je tega dne potekal tudi kolesarski maraton, ki je sodil v okvir projekta “Slovenija kolesari”. Posebno pa so bili zanimivi skoki v vodo, ki so se odvijali ha mostu čez Krko na Borštu,
tudi zato, ker seje aktivno vključil župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak. In to zelo uspešno, saj mu je zmaga v njegovi kategoriji ušla le za pol točke. Prehi-
tel gaje domačin Franci Stopar. Sicer pa so se med zmagovalce tega tekmovanja vpisali še Rok
Vegelj, Alja Pinculič in Andrej Bevc. K.M.
NK Bela Krajina in visoko izgubila z rezultatom 5:0. Kljub porazu pa je posavska ekipa obstala v drugi SNL in sezono končala na 13. mestu. V prvi SNL sta se uvrstili ekipi NK Domžale in NK Ptuj-Drava, iz druge SNL pa so izpadle ekipe NK Nafta, NK Križevci in NK Železničar Maribor.
atletika
“Grand prix Maribor”
Maribor - Mednarodnega mladinskega mitinga seje udeležilo tudi 15 mladih atletov in atletinj AK Sevnica. V kategoriji mlajših pionirjev letnika 1990 in mlajši, ki so tekli na 1000 m, je zmagal Luka Kranjec (2:56,82), Lucijan Sinkovič je bil drugi, četrti Vid Zevnik in peti Miha Povšič. Pri mlajših pionirkah pa je bila Janja Klanšček druga, Martina Kralj pa tretja. Med starejšimi pionirji, tekli so na 800 metrov, je bil Dorjan Pajk četrti, pri dekletih pa je bila Barbara Resnik četrta, šesta Maja Teraž, osma Saša Sladič in deveta Teja Povhe. Alija Mehič je zmagal v teku na 3000 m, Sebastjan Drobne je bil na tej razdalji v svoji starostni skupini drugi. Marko Soba je bil drugi v metu kopja, Tjaša Dragan pa peta v skoku v daljino.
plavanje
Arena miting
Ljubljana - Na močnem plavalnem mitingu “Arena 2003” so sodelovali plavalci iz 20 klubov s Hrvaške, iz BiH, z Madžarske in iz Slovenije.
Tudi brežiški “sokoli” so bili zraven
Ljubljana - ŠD Narodni dom Ljubljana je z veliko slovesnostjo obeležilo 140 let aktivnega delovanja. Da bi visok jubilej kar se da slovesno proslavili, so k sodelovanju povabili tudi nekatera slovenska športna društva, med njimi so povabilo prejeli tudi člani Gimnastičnega društva Sokol Brežice, ki so se z veseljem odzvali. Tako je dvajset “sokolov” sodelovalo na prireditvi, kije bila prava paša za oči, saj se je skupno predstavilo okoli 1200 nastopajočih.
In kakšna je bila vloga mladih brežiških “sokolov”? Dečki so se predstavili s posameznimi gimnastičnimi vajami, nato pa so skupaj z deklicami in številnimi drugimi sodelovali v zaključni točki programa.
Svojo nalogo so prav vsi od-
“Najlepše in najzabavnejše deklice prihajajo iz Brežic' ganizatorji in naše “sokice” postavili v prvo vrsto.
so rekli or-
lično opravili, zbranost jim ni popustila, kljub temu da so bili na prizorišču že od zgodnjega jutra. Brežiški “sokoli” so bili ponos-
ni, saj so nenazadnje sodelovali na prvem vsesokolskem zletu po drugi svetovni vojni v Sloveniji in to vsekakor veliko šteje. K.M.
ples
Napredovali so
Maribor - Na državnem kvalifikacijskem plesnem tumiiju v standardnih (STA) in latinsko ameriških (LA) plesih sta nastopila tudi dva plesna para Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. Z osvojenimi točkami sta oba para zbrala dovolj točk za prehod iz razreda pionirji C v višji B razred, saj je par David in Valentina Romih osvojil 1. mesto v STA in LA plesih, par Leon Štrok in Karmen Kobe pa 2. mesto v STA in 3. mesto v LA plesih.
tenis
Po devetem krogu
Posavje - V devetem krogu Posavsko-dolenjska rekreativne lige v tenisu je Rostfrei Krško z 0:6 izgubilo proti TK Sevnica, Pozejdon Krško je premagal SDE NEK Krško s 5:1, SD Krka TC Otočec je bila uspešnejša od TC Bizeljsko s 5:1, TK Brežice II in Veterani Kočevje so igrali neodločeno 3:3, Slovenska vojska pa je 5:1 premagala TK Krško. Po devetih krogih sta na vrhu razpredelnice TC Bizeljsko in Slovenska vojska s po 13 točkami.
nogomet
Ostali so!
Krško - V zadnjem, 30. krogu, druge SNL je ekipa NK Krško Posavje gostovala v Črnomlju pri
Jaka Kramaršič
Med njimi je bil tudi član PK Celulozar iz Krškega Jaka Kramaršič, ki je dosegel zelo vidne rezultate. Med 360 plavalci je v disciplini 50 m hrbtno zaostal le za dvema hrvaškima plavalcema in zasedel 3. mesto, 50 m prsno pa je bil peti.
Na “moije” na Krko na Grič
Brežice - Športno rekreacijski center Grič (ŠRC Grič) je vse bolj priljubljena točka Brežičanov, ki si v vročih poletnih dneh privoščijo osvežitev in zabavo. Letošnja kopalna sezona seje začela že precej zgodaj, s prvimi toplimi sončnimi žarki v mesecu maju, saj so letos zelo zgodaj presenetile visoke temperature.
ŠRC Grič upravlja družina Oštrbenk, ki vsako sezono poskrbi, da je prostor urejen in daje ponudba pestra. Tako se lahko obiskovalci ne le sončijo in kopajo v čisti reki Krki, ampak se lahko odločijo tudi za različne oblike rekreacije, ki so jim na voljo. Ponudba zajema čolnarjenje po Krki tako za posameznike kot organizirane skupine, lahko se odločijo za odbojko na mi v-ki, mali nogomet, na bližnji lokaciji na 2 ha površine v njihovi organizaciji poteka tudi paint bali.
Na šestih urejenih prostorih ob vnaprejšnji rezervaciji ponujajo možnost piknikov. Tudi sicer je lokacija v celoti urejena s sanitarijami, kabinami za preoblačenje, urejeno je tudi kopališče, ki so ga letos dodatno razširili in uredili. Letošnja sezona pa prinaša še druge novosti; tako bo vsak čas zaživelo balinišče, postavljen je tuš s tekočo pitno vodo, otroci, ki imajo že tako veliko možnosti za igro, so dobili še dodatna igrala. Za vse omenjeno Oštrbenkovi v pretežni meri poskrbijo sami, pri začetnih delih pa jim na pomoč priskočijo tudi nekateri sponzorji.
Vstop na lokacijo ŠRC Grič je sicer brezplačen, samo ob petkih, sobotah in nedelja je potrebno prispevati simboličen
prispevek za urejanje zelenice, in sicer izključno za uporabo parkirišča.
Letos so že beležili velik obisk ŠRC, kar gre pripisati lepemu vremenu in topli Krki, ki letos še ni “zacvetela ”. Morda lahko neskromno kakšno zaslugo za to pripišemo tudi sebi, saj smo preteklo sezono pošteno “okrcali” onesnaževalce.
—
[55 stran 13
KRONIKA
Sava Glas, 26.6.2003
Dan policije
Sevnica - Policija si je za svoj praznik izbrala 27.junij v spomin na čas, ko so se pred 12 leti skupaj s teritorialno obrambo borili za slovensko državo. Policijska uprava Krško je dan policije proslavila s prireditvijo v Lutrovski kleti v Sevnici, na kateri so zaslužnim policistom podelili pisne pohvale in znak “Zasluga za varnost”.
Direktor PU Krško Andrej Zbašnik je v nagovoru med drugim spomnil na spremembe, ki so jim pri opravljanju nalog podvrženi policisti. Temeljna skrb za varnost državljanov, premoženja in razmer v družbi je naporna in odgovorna naloga, ki pri vsakdanjem delu policistov zahteva kulturno raven komuniciranja. Vedno so namreč pod lupo javnosti, ki pričakuje zaščito in hkrati svoj nemoten vsakdan. Tako, da ne bo moteče za prebivalce Posavja, se bodo “njegovi” policisti trudili tudi zadostiti standardom varovanja shengenske meje, na kar se že pripravljajo.
Delo PU Krško sta pohvalila sevnjški župan Kristijan Janc in krška podžupanja Ana Nuša Somrak, ki sta izpostavila dobro varnostno oceno za regijo in pohvale, ki jih je tukajšnji upravi izrekel notranji minister dr. Rado Bohinc.
Dan policije je priložnost, ko s pohvalami nagradijo tiste v kolektivu, ki s svojim delom izstopajo. Direktor Zbašnik je izročil pisne pohvale 14 policistom,
8 jih je prejelo bronasti znak “Zasluga za varnost”, 5 srebrni znak, zlatega pa sta dobila Zmago Grabrijan in Anton Zbul. Slednjemu ga bo izročil minister Bohinc na osrednji proslavi v Ljubljani.
Sedem enot Policijske uprave Krško se vsako leto pomerja tudi v športnih igrah. Za osvojene rezultate je prejela zmagovalni in
še prehodni pokal Policijska postaja Sevnica, drugi so bili Breži-čani, tretja pa Postaja mejne policije Dobova.
Prireditev sta s prečudivitim glasom ob klavirski spremljavi obogatili Mateja in Jerneja Zarn ter Barbara Kostevc na citrah.
Branka Dernovšek
Andrej Zbašnik čestita Zmagu Grabrijanu.
V Ljubljanskih zaporih imajo težave s spominom
Krško - V petek, trinajstega, je bila na okrožnem sodišču razpisana glavna obravnava zoper Nermina Akeljiča, ki so mu pred slabima dvema letoma cariniki na mejnem prehodu Obrežje zaplenili 63 kg heroina. Od takrat je obdolženi v priporu.
ja j(
žav*
»ršel1
zrn*
Da je petek, trinajstega, z bližajočo se polno luno res nesrečen dan, je ugotavljal tudi Miloš Medved, predsednik sodnega senata, pred katerega bi moral stopiti obdolženi Akeljič. Po tem, ko Uprava ljubljanskih zaporov obdolženega do 8.30, ko bi se °bravnaVa morala začeti, ni privedla na sodišče v Krško, je po 'elefonski urgenci Krčanom zatrdila, da ga bodo privedli do pol desete ure, zato je bila obravnava Preložena. Na upravi ljubljanskih Sporov so še povedali, da niso Prejeli vabila s sodišča, toda iz Podpisane povratnice izhaja, da s° zapori pošto prejeli že 20. maja, Istočasno jih je krško sodišče 'udi obvestilo, daje prva obravna-va, ki bi morala biti maja, prekli-
>lob Cana-
i po pra lak>
ki s'
Ob pol desetih so se sodni senat in vsi ostali spet zbrali v sodni dvorani, le ključne osebe, obdolženega Akeljiča ni bilo. Iz ljubljanskih zaporov so namreč obvestili sodišče, da Akeljiča ne bodo pripeljali, ker nimajo ne prevoza ne ljudi. Razprava je zato preložena na konec junija.
In kdo pravzaprav je Nermin Akeljič, ki seje vpisal v posavsko knjigo rekordov glede tihotapljene oziroma zasežene droge? Gre za državljana Bosne, ki je na začasnem delu v Nemčiji. Kritičnega dne, 25. oktobra leta 2001, je prispel s kamionom s Hrvaške, na njegovo nesrečo pa so se cariniki na mejnem prehodu Obrežje odločili za podroben pregled vozila in prtljage, ki gaje opravila enota za zatiranje tihotapstva. Po
tem, ko je eden od članov te mobilne enote legel pod vozilo, da bi pregledal podvozje, je opazil, daje del pločevine izrezan in pritrjen z vijaki. Omenjena pločevina je predstavljala vratca v posebej prirejeno dvojno dno podvozja, v katerem je bilo skritih 121 zavitkov heroina v skupni teži 63 kilogramov. Heroin je verjetno izhajal iz Turčije, prihajal pa je verjetno iz enega od depojev droge v Bosni. Po znanih podatkih je namreč v Bosni več skladišč droge, od koder jo po različnih poteh distribuirajo proti zahodu. Del heroina pa je bil verjetno namenjen za slovenski trg.
Zagrožena kazen za tovrstno kršitev, kot jo je izvršil Akeljič, je od enega do desetih let zapora.
Nada Černič Cvetanovski
Zgorelo gospodarsko poslopje
^ojsno - 11. junija je nekaj po 18. uri na Bojsnem zagorelo yeČje gospodarsko poslopje Franca Zevnika. Kljub hitri in Svilni intervenciji vseh okoliških gasilcev je objekt uničen, ^ri reševanju živine sta bila poškodovana dva gasilca. Zaradi °peklin so morali prisilno zaklati devet bikov.
vode so aktivirali PGD Pišece in Kapele, na zahtevo poveljnika Gasilske zveze Brežice pa še PGD Bizeljsko. V pripravljenosti so bili še gasilci iz PGD Zupelevec in Sromlje. Vzrok požara še ni znan, prve policijske ugotovitve pa so izključile tujo krivdo.
Zevnikov gospodarski objekt je od nove hiše oddaljen približno 20 metrov, gasilska intervencija pa je rešila tudi novo poslopje, ki je v neposredni bližini starega gospodarskega objekta, ki je pogorel. Lastnik je sicer imel večino živine preseljene v novi objekt, vse je nameraval preseliti jeseni, kot pravi, je sreča v nesreči, da so bili objekt in živina vsaj delno zavarovani. Po prvi nestrokovni oceni je škode za okoli 5 milijonov SIT.
Suzana Vahtarič
Kakih 15 minut pred požarom s° v poslopje v velikosti 24 krat 10 JUetrov pripeljali še polno nakladalko sena. Med gašenjem požara s'a bila' lažje poškodovana dva '"lajša gasilca iz Globokega. Po-yeljnik Gasilske zveze Brežice ^ ritne Urek je povedal, da sta bila ?a srečo oba predpisano oblečena.
reševanju živine je na enega Padla opeka, na drugega pa tram. i, Reševala sta bike v hlevu, ne-■ aj bikov se je zadušilo, zaradi ?žgane živine je veterinarski inšpektor odredil zakol sedmih bikov, ^Upaj pa je bilo prisilno zaklanih jkvet bikov. V požaru je poginilo več prašičev in kokoši.
Na intervenciji so bila prostovoljna gasilska društva (PGD) iz globokega, Dečnega sela in Sp. H°hance. Zaradi pomanjkanja
Slabovidni roparji
Krško - Kdo ve, ali so bili nepridipravi, ki so opustošili optiko Rime na Cesti krških žrtev kratkovidni ali daljnovidni? Dejstvo je, da so pokradli večje število očal različnih znamk in okrog tisoč okviijev za očala. Lastnik Rime je bil tako oškodovan za sedem milijonov SIT. Neznani storilec, ki je vlomil v prodajne prostore optike, je pred vlomom onesposobil alarmno napravo.
Policijska uprava primer še raziskuje. N.Č.C.
Cerklje je streslo
Cerklje ob Krki, 22. - V nedeljskem popoldnevu so prebivalci Cerkelj ob Kiki in okolice čutili potres. Po podatkih Urada za seizmologijo so ob 16:11 uri zabeležili šibak potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 80 kilometrov vzhodno od Ljubljane v bližini Cerkelj ob Krki. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,1. Ocenjeno je bilo, da intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).
Pozor, nevarni akviziterji!
Posavje Na območju Posavja so se ponovno pojavili akviziterji, ki prodajajo PVC vrečke. Običajno ponudijo vrečko v prodajo in ko občani iščejo denar za plačilo, izkoristijo odsotnost ter izvršujejo tatvine denarja. V Dobovi je minuli teden neznanec tako ukradel 130.000 SIT. Policija opozarja na samozaščitno ravnanje občanov in svetuje, da terenskih prodajalcev ne vabijo v stanovanjske prostore.
Posebej opozarjajo na akviziterja, ki prodaja zeliščne kreme. Na območju Brežic je izrabil odsotnost staršev in storil kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Policija storilca še išče. Vozi se z zeleno škodo celjskega registerskega območja.
Posavski policisti so obravnavali tudi primer tatvine parfumov v Brežicah, ko so v trgovino vstopili dva moška in dve ženski. Med izbiro parfumov so prodajalki odvrnili pozornost z različnimi vprašanji in pri tem izvršili tatvino parfumov v višini 31.000 SIT.
Policija prosi, da ob zaznavah takšnih pojavov občani to sporočijo na številko 113, če pa razpolagajo s podatki za opisana kazniva dejanja, jih lahko sporočijo tudi na anonimni telefon 080 1200.
Vse za varnost
Krško - Nevarnosti prežijo na nas na vsakem koraku; ogrožajo nas poplave in požari, nevarne snovi in podobno. V Krškem so dodatno ogroženi zaradi specifične industrije; nukler-ka in Vipap, v katerem uporabljajo klor, sta samo dve od potencialnih nevarnosti. Krčani so se zato temeljito lotili priprave temeljnega načrta za zaščito in reševanje v primeru nesreč. Z načrtom, ki je sicer še v osnutku, so podrobneje seznanili tako občinsko upravo kot člane občinskih štabov za civilno zaščito, gasilsko službo, šole, inšpektorje in drugo zainteresirano javnost. Ustrezna informiranost je namreč predpogoj za hitro in učinkovito zaščito in reševanje. N.Č.C.
kompas po pravnih labirintih

Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Kako do svojega denarja od dolžnika
Vprašanje:
Proti dolžniku, ki mi dolguje precejšnjo vsoto denarja, nameravam vložiti izvršbo. Postopek izvršbe mi je sicer poznan, zanima pa me, kaj naj napravim, da bo ta dolg čimprej izterjan?
K. L iz Brežic
Odgovor:
Preden začnete z izteijavo dolžnika, se pozanimajte, ali ima dolžnik sploh kakšno premoženje. Če dolžnik premoženja zagotovo nima, nima prav nobenega smisla začeti postopek izvršbe, saj bi s tem za vas nastali še dodatni stroški. Pri vložitvi izvršilnega predloga morate namreč stroške izvršbe najprej plačati sami, v primeru uspešne izvršbe pa jih lahko izterjate od dolžnika.
Pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju
Za pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju se lahko poslu-žite več možnosti. Ena je ta, da sami opravite določene poizvedbe. Tako npr. poskusite ugotoviti, kje ima dolžnik račun in kakšna je številka njegovega računa v banki, nadalje ali ima dolžnik avto in druge premičnine oziroma ali ima nepremičnine. Zemljiška knjiga, kjer se vodi evidenca nepremičnin, je namreč javna in lahko vsakdo pogleda vanjo. Upnik ima tudi možnost vpogleda v sodni register, kjer se vodi evidenca družb. Na ta način lahko ugotovi lastništvo družbe, ustanovitveni kapital in druge osnovne podatke o določeni družbi. Ti podatki so za vas lahko koristni, če se odločite za izvršbo na delež dolžnika kot družbenika v družbi.
Če boste na podlagi verodostojne listine predlagali izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet, v predlogu za izvršbo niste dolžni navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik svoja denarna sredstva in številko žiro računa. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih.
Še preden vložite izvršbo, pa lahko pri upravljavcu podatkov zahtevate, da vam posreduje osebne podatke, ki se nanašajo na vašega dolžnika in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju ter druge podatke, ki so vam potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe ali na osebo. Morate pa upravljavcu podatkov predložiti listine, ki izkazujejo, da lahko na podlagi teh vložite izvršbo.
Naslednja možnost, ki jo je uvedel zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je določba (31. člen), da mora dolžnik na vaš predlog ali na predlog sodišča, če tako oceni, med izvršilnim postopkom predložiti sodišču seznam premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.
Če dolžnik kakorkoli ovira sodišče oziroma izvršitelja pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja, lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi do 1.000.000 SIT, pravni osebi, podjetniku pa do 10.000.000 SIT. Če dolžnik, kije fizična oseba ali podjetnik, ne plača izrečene denarne kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti. Če to ni možno, pa se izvede tako, da se za vsakih začetih 10.000 SIT denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 30 dni za fizično osebo, za podjetnika pa ne daljši od 100 dni.
Stroški izvršilnega postopka
Stroški izvršilnega postopka so stroški sodne takse, stroški zastopanja, če je pooblaščenec odvetnik, stroški, povezani z izvedbo izvršbe (stroški izvršitelja, če je izvršba opravljena po izvršitelju, stroški cenilca), in materialni stroški (poštnina, fotokopiranje itd.).
Varovanje v času dopustov
Slovenija - Tudi na dopustu je potrebno skrbeti za lastno varnost in za varnost svojega premoženja. Tako tistega, ki ga pustimo doma, kot tistega, ki ga imamo s seboj. Ne pozabite, ko vi počivate, tatovi ne počivajo!
Pred odhodom na počitnice je najprej potrebno zavarovati kraj, ki ga zapuščamo. Osnovno pravilo je, da stanovanje ali hiša ne sme ponujati videza, da je prazna. Zato ne spuščajte rolet in poskrbite, da bo nekdo vsak dan praznil vaš poštni nabiralnik. Enako se dogovorite s sorodniki in prijatelji, da bo kdo večkrat preveril, ali je vse tako, kot mora biti. Tildi v notranjosti bivalnih prostorov z vodo, elektriko, plinom in podobno. Na vložke cilindričnih ključavnic namestite ščit proti lomljenju, na kletna okna pa preč-
Na kopališčih, bazenu, rekah ali morju storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Kopalce velja opozoriti na previdnost pred priložnostmi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališču.
ne kovinske drogove. Dobrodošli so tudi senzorji za samodejno prižiganje luči, ki so včasih že dovolj, da odvrnejo nepridiprava, policija pa priporoča tudi namestitev alarmnih naprav za varovanje hiše ali stanovanja.
V času dopustov tatovi najdejo priložnosti povsod; zato ne razkazujte dragocenosti na krajih, kjer je več ljudi, ne kažite, koliko denarja imate v denarnici. Previdnost ne bo odveč v menjalnicah ali na bančnih avtomatih.
Na udaru so tudi avtomobili. Osnovni napotek policistov je, da v vozilu ne puščate kontaktnih ključev ter zavrtite volan, da se ključavnica zaskoči, zaprite vsa okna in pomično streho. V vozilu na vidnih predelih ne puščajte nobenih predmetov, torb in torbic, fotoaparatov, kamer, denarnic... Priporočljivo je, da vozila ne parkirate na samotnih in slabo razsvetljenih mestih.
Posebej bodite previdni, če ugotovite, da vam manjka pokrovček bencinskega rezervoarja ali vložek v ključavnici, enako bodite pozorni tudi, če ugotovite, da se vložek ključavnice vrti in se lahko vzame iz ležišča. Vse to takoj sporočite policiji, saj je vaše vozilo lahko v nekaj urah ukradeno. Tudi za avtomobile policisti priporočajo kakovostno varnostno napravo.
In kako ravnati, če ste na dopustu postali žrtev kaznivega dejanja?
Ce zalotite storilca pri vlomu ali tatvini ali ste žrtev kaznivega dejanja, ne pozabite na lastno varnost. Pokličite 113 in si poskušaj te zapomniti čim več podatkov o storilcu in njegovem prevoznem sredstvu. V fizični spopad se sami ne spuščajte.
Policiji posredujte tudi čim več podatkov o predmetih, ki so vam jih ukradli. S.V.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
stran 14			Sava Glas, 26.6.2003		
	lesnina		l «>		RENAULT
stra
■ ts
v mesecu juniju
odprodaja razstavnih eksponatov
do 60% popusta

ZA VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ
velika izbira sedežnih garnitur na zalogi
tipske kuhinje že za neverjetnih S9.900 sit |
mladinske sobe že od 49.990 SIT
Mosfee 6. Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 99 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390
-8
&
—2.
I Kil

Š ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE f TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAX: 07/49-93-241 | GSM: 041/619-455
julij, avgust
poletni delovni čas: 7.00 -16.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
Nudimo ugodna
KRATKOROČNA POSOJILA
S. V;' \-V .\V	/ . J V

fod 200.00^
do 1,5 mio tolarjev Ldo2,5 letJ
#v
U .3 v *
podjetja, obrtniki tul* če ste kreditno
v* ir
''ji:*'
* * *
OIEMK\
IVI cvilil
L obremenjeni M ^^več kot 2
realizacija m izplačilo v teku če lov n ca a dne.
Telefon: 01 56 34 S40
’ *M’> ;
Fakulteta za organizacijske vede Kranj in Valvasorjev raziskovalni center Krško
VABITA V ŠTUDIJSKEM LETU 2003/2004 K VPISU NA IZREDNI ŠTUDIJ
v 1. in 3. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa
ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT
ter v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa ORGANIZACIJA DELA PREDAVANJA BODO V KRŠKEM.
Informacije in zbiranje prijav do 5. 9. 2003 na sedežu Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško, CKŽ 23, od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro.
Tel.: 07/49-03-720, 031-471-006, e-mail: valvasor-ric@slol.net
tPV J-VJTO jsa
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
W 4MTIO KaMNfph* Mk SMS ••••••
raJ.s y/ 48 8J	y j 9*w
ED
BAZEN
BREST2MCA

v	Kampiranje
ŠROT koncerti
★
PEKEL E003
bandi ZVEZDA vikend pijače
letni kino^^AKTOR nogomet na vodi nočno kopanje
POOl PARTY DJ
ŠVIC igre brez meja
športni turnirji

cbjoonevnji 700 Sir/inDfi<n oiHua 600 SIF/onioa 500 SiT
.o
c a* in
llFSllffi
“ fsmrpBfu is 171
4*
e*
ik
s
UIZPUktlN KUC - VSAK DAM OO 110010“
RADIČ
KtZ.IL
88,7 In 9S,9 MHz
Ii
P
C
2
K
L
D
Ši
Na,
\jiar
V

Janko s Senovega je bodico naslovil na novomeško televizijo. V kontaktni oddaji, v kateri je bil gost župan Krškega, je voditeljica sprejela dve vprašanji. Sam je klical trikrat v času, ko ni bilo v oddaji drugih vprašanj, pa ga niso sprejeli. Meni, da to ni v redu in da imajo gledalci ali poslušalci prednost, v tej oddaji, ki naj bi bila kontaktna, pa jih več niso želeli sprejeti.
Vršilec dolžnosti urednika informativnega programa TV Vaš kanal Novo mesto Slobodan Jovič je v odgovor pojasnil, daje namen kontaktnih oddaj zagotovo sodelovanje poslušalcev. Potrdil je, da je gledalec v oddajo res poklical in se poskušal vključiti, vendar je bil njegov zadnji klic dobrih pet minut pred zaključkom oddaje. V takem primeru Žal ni možno več vključiti telefonskega klica v oddajo, saj je voditelj vezan na čas in mora pripeljati oddajo in pogovor do konca. Osnovni cilj pri kontaktnih oddajah je dati čimveč možnosti gledalcem in tudi v tej oddaji je bilo kar nekaj vprašanj. V konkretnem primeru z njihove strani ni bilo nobenega razloga, da ne bi želeli gledalca “spustiti” v eter, edini razlog je, da se je oddaja zaključevala. Pravilo namreč je, da pet do osem minut pred koncem telefonov ne spuščajo več v eter. V konkretnem primeru je bilo tudi res, da je župan na
vprašanje voditeljice razvijal svojo misel in je misel težko prerezati.
Nado iz Sevnice bode, da bazen kljub visokim temperaturam v prvi polovici junija še ni bil odprt za kopalce.
S Komunale Sevnica so odgovorili, da je bilo uradno odprtje bazena Sevnica predvideno za 14. junij. Kopanje pa so omogočili že naslednji dan po zastavljeni bodici, torej 11. junija.
Branko z Bizeljskega je v pisni bodici izpostavil, da že nekaj čas Občino Brežice in Krajevno skupnost Bizeljsko opozarja, daje vsa kanalizacija hiš ob Florjanovi poti speljana v jarek, ki poteka mimo njihove hiše. Stanje je vse slabše, ne občina in ne krajevna skupnost pa ne reagirata.
Predsednik Krajevne skupnosti Bizeljsko Franci Kelher je pojasnil, daje v skupnem dogovoru z Občino Brežice pripravljen popis potrebnih del za nujno sanacijo kanalizacije na Florjanovi poti. Krajevna skupnost je pridobila soglasje lastnikov ob trasi. Na seji sveta 9. junija je bil med tremi ponudniki izbran najugodnejši izvajalec del. Dela - izvedbo kanalizacije v dolžini 110 metrov s pripadajočimi jaški - so izvedli v nekaj dneh in je problem krajana že rešen.

Agencija Utrinek
je agencija za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovence za resno zvezo ali prijateljevanje.
Če sle osamljeni pokličite, da skupaj poiščemo partnerja za vašo žMjenjsko pot. Tel. štev.: 01/750-31-59 ali 040-791-515.
NAROČILNICA
SfiMAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek____________________________
\
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV________
Kraj ___________________
Ulica
Poštna št.
Telefon
Datum
Podpis
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. » n Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \®aročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
s
mnenja, odgovori, popravki.
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
KS Velika Dolina
“Obudimo zopet ta kraj!"
(SavaGlas, št. 81, stran 11)
Oglašamo se v zvezi s prispevkom o načrtih KS Velika Dolina, ki je bil objavljen v 81. številki SavaGlasa. Za osvetlitev prispevka oziroma navedb v njem posredujemo še svoje stališče.
Grad Mokrice je leta 1977prešel v upravljanje takratnih Čateških toplic (te so se leta 1979preimenovale v Terme Čatež); z gradom so Ča-teške toplice dobile v upravljanje tudi 62 hektarjev zemljišč z grajskimi kaščami, konjušnico in angleškim parkom.
Terme Čatež so v 25 letih izvedle celovito preureditev in obnovitev gradu in kompleksa. K temu spada večkratna prenova in preureditev sob in apartmajev, restavracije, prostorov za poslovna in družabna srečanja, .vinske kleti, grajskega dvorišča in ureditev recepcije z aperitiv barom v zapuščenem grajskem stolpu.
Za ureditev igrišča za golf je družba Terme Čatež leta 1989 kupila 5,9 ha zemljišča in v skladu s smernicami projekta razvoja na Mokricah pripravila načrte za golfsko igrišče, za kar je najela svetovno'znanega projektanta golfskih igrišč gospoda Donalda Harradine, ter financirala in izvedla gradnjo igrišča.
Z izgradnjo igrišča so Terme Čatež uredile strugo potoka, melioracijo zemljišča in z ureditvijo zajetja vode tudi sofinancirale izgradnjo vodovoda na Veliki Dolini. Ob tem je družba Terme Čatež obnovila razpadajočo konjušnico, jo prekrila, po smernicah Zavoda za spomeniško varstvo odkrila in restavrirala freske in v objektu uredila golfsko hišo.
Ob izgradnji golfskega igrišča so Terme Čatež zasadile 2000 dreves hrušk viljamovk in pogozdile zemljišče s 3000 drevesnimi sadikami. V
ničemer pa Terme Čatež niso posegale v parkovni del kompleksa. Nasprotno, z ureditvijo parka smo povečali parkovno površino in vsi sanitarni posegi so bili opravljeni v skladu z navodili Zavoda za spomeniško varstvo. Z ureditvijo golfskega igrišča smo mokriški kompleks dejansko kultivirali, saj je bil pred tem zaraščen, delno neprehoden, na različnih delih pa so ljudje nenadzorovano odlagali smeti. Pri čiščenju so sodelovali tudi otroci osnovnih šol Velika Dolina in Brežice.
Danes je grad Mokrice pomemben turistični kompleks; tam se srečujejo pomembni državniki, na golfskem igrišču se zvrsti preko 30 turnirjev, poslovneži na gradu organizirajo poslovna srečanja in se udeležujejo seminarjev in konferenc.
Mokrice postajajo ugledne po zaslugi razumevanja Term Čatež za tovrstne kulturne in zgodovinske spomenike. V Brežicah so štirje gradovi, grad Mokrice vzdržujejo Terme Čatež medtem ko vzdrževanje preostalih treh gradov plačujemo davkoplačevalci.
Na gradu Mokrice potekajo vzdrževalna dela na dvižnem mostu, pripravljajo se načrti za ureditev celotne konjušnice v sodobno golf hišo z restavracijo, trgovino za golf opremo, družabnimi prostori in apartmaji, ter načrti za povečanje golfskega igrišča, za kar je družba namensko kupila še 5,3 ha zemljišča.
Grad Mokrice s hotelom visoke kategorije, golfskim igriščem in skrbno urejenim angleškim parkom je eden od biserov slovenskega turizma. Terme Čatež gostom zagotavljajo turistične storitve visokega kakovostnega razreda, z uspešnim poslovanjem svojim zaposlenim in njihovim družinam zagotavljajo varno življenje in ustvarjajo priložnosti za zaposlovanje in samozaposlovanje.
Terme Čatež d. d.
Služba za stike z javnostmi
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV SEVNICA
SEVNIŠKO GRAJSKO POLETJE 2003
Soboto, 28. junij, ob 20.uri - atrij sevnlškega gradu Počastitev dneva državnosti in slavnostni koncert Godbe Sevnica ob 25-letnici delovanja. Organizatorji: Občina Sevnica, Godba Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica
Četrtek, 10. julij, soboto, Iž.julij, - grad Sevnica Likovna kolonija Arspekta 4
Organizatorji: Zveza kulturnih društev Sevnicq, Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti, območna izpostava Sevnica
Sobota, 12. julij, ob 20. uri - atrij sevniškega gradu
Večer odprtih grajskih vrat s premiero fotografij sevniškega gradu iz časa
zadnje sevniške grofice Matilde Arco-Zinneberg, na velikem platnu
v grajskem atriju.
Organizator: Društvo Trg iz Sevnice v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Sevnica
Sobota, 2. avgust, ob 20. uri - Lutrovska klet pod sevniškim gradom
Festival Brežice - filosoficka fakulta, Akademie stare hudby (Češka)
Organizator: Zveza kulturnih društev Sevnica
Sobota, 16. avgust, ob 20. uri
Srednjeveške igre na sevniškem gradu
Organizator: Društvo Trg iz Sevnice
Sobota, 30. avgust, ob 20. uri - atrij sevniškega gradu
Koncert popularne skupine Terrafolk
Organizator: Zveza kulturnih društev Sevnica
Petek, 5. september, ob 20. uri - atrij sevniškega gradu
Koncert Andreja Šifrerja. Njegovi nastopi so spektakel za oči in ušesa, zato
mu dovolite, da spremeni tudi vaš vsakdanjik.
Organizator: Zveza kulturnih društev Sevnica
Petek, 12. september, ob 19. uri - galerija na gradu Sevnica
Odprtje likovne razstave Arspekta 4 S svojimi deli se bodo iz letošnje 4.
likovne kolonije predstavili številni sevniški likovniki z gostoma iz Šentjerneja
in italijanskega Trsta.
Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti, območna izpostava Sevnica
Petek, 19. september, ob 20. uri - atrij sevniškega gradu
Slovesen zaključek Sevniškega grajskega poletja 2003 s koncertom Big
Band Zagorje in Big Band Sevnica z Janezom Bončino Benčem
Organizator: Zveza kulturnih društev Sevnica
Če bo dež, bodo prireditve v.dvorani na gradu Sevnica ali v sevniški kulturni dvorani. Pridržujemo si pravico do spremembe programa Informacije: Tel: 07/81-60-970, GSM. 041-328-166 E-pošta zkd. sevnica@siol. net
mali oglasi
Na Čerini v bližini Čateža ob Savi ugodno prodam nedograjeno stanovanjsko hišo v podaljšani 3. fazi izgradnje. Pokličite 02/88-71-117 med 18. in 20. uro.
V Artičah, v bloku zraven šole, ugodno prodam dvosobno stanovanje v izmeri 46 m2. Stanovanje je na lepi legi in ima dva balkona. Pokličite 041-827413.
Za dalj časa vzamem v najem garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah ali okolici, na mirni lokaciji, najraje v stanovanjski hiši.
Pokličite 49-67-702.
V Izoli, v bližini morja, oddam apartma za 4 ali 6 oseb. Cena po dogovoru. Pokličite 040-337-665.
Oddam v najem vinograd na Sromljah, ki je razdeljen na tri parcele, posamezno ali skupaj, in sicer po letošnji trgatvi:
-	prva parcela ima 46 vrst, donos 12 do 14 ton,
-	dinga parcela ima 21 vrst, donos 10 do 12 ton,
-	tretja parcela ima 13 vrst, donos pa 4 do 5 ton.
Grozdje je žametna črnina.
Pokličite 07/49-77-708 zjutraj ali zvečer.
Prodam ovce, breje ali z mladiči. Cena po dogovoru.
Pokličite 041 -209-790.
Prodam klaviaturo Korg 4 IS. Prodam tudi plastični rečni čoln dolžine 5,2 m. Pokličite 041-737-675.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ERNESTA SEČNA
z Mosteca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče in nam s svojimi dejanji v težkih trenutkih žalosti nesebično stali ob strani.
Žalujoči: žena Zofija, hčerka Boža in sin Ernest z družinama ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
10. junija 2003 je minilo pet žalostnih let, odkar je odšel v večnost naš dragi mož, oče in dedek
MILAN KOLAR
s Čateža ob Savi
Hvala vsem, ki ste nam pomagali prebroditi težko izgubo in nam bili v oporo v tem težkem času, ter vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče, molite zanj ali z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: žena Marija ter sinova Drago in Emil z družino
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Magda Zagode-Babič: ”Za ozaveščanje človeka je narejeno
še veliko premalo!”
Magda Zagode-Babič je v vrsti sogovornikov, ko gledamo skozi njihove špranje in okenca, še ena več med tistimi prijetnimi, ki ji je težak soparen dan uspelo narediti energijsko poln. “Morda je, kaj vem, res kriva ribica, rojena sem 24. februarja 1953 na Brodu, kjer sem preživela prvih šest let. Mama je bila doma, igrali smo se in bilo je “luštno”. S prijateljico sva pasli kravo, čuvala sem sestro Bojano in se na smrt prestrašila, ko mi je padla iz vozička. V bližini sta bili tudi dve stari teti, s katerima sem bila zelo povezana, ena mi je šivala in spomnim se kolin, ko sem k sosedom prijokala, da so mi vzeli pujska. Z mamo sva hodili peš v vinograd na Bočje k ljudem, ki so ga obdelovali, potem sem en mesec hodila v prvi razred v Podbočju in nato naprej na Vidmu, kamor smo se preselili v naš nov dom. Zdelo se mi je, da sem prišla v čisto drug svet, ki mi je bi všeč, posebno imenitna so se mi zdela bela okna in vrata. V začetku so se mi sošolci smejali, ker sem govorila v narečju, ki ga niso poznali. Niso razumeli, kaj sem povedala z “ondi” ali “bal sem”. 8. razred sem delala v Ameriki in sem morala za leto nazaj. Ko smo se po letu vrnili, sem zelo trpela in se grozno počutila, saj sem morala tu delati izpite za 8. razred in istočasno 1. letnik gimnazije, bila pa sem blazno vztrajna in k sreči je imel ravnatelj Marjan Gregorič, bil pa je tudi edini, veliko razumevanja. Tako sem šla s svojimi sošolci dalje. Nekatere stvari bi lah-
ko kar črtala, nikoli nisem vedela kdaj bom vprašana, tudi vožnja z zamudami nam je vzela veliko časa, vlaki so smrdeli, hodili smo peš s postaje. Bilo pa je tudi prijetno, posebno ob šolskih plesih in kadar smo šlo v dramo.” Iz gimnazijskih let ji je zapustil poseben vtis prof. Anton Tasič,
pred njim pa še anglistka v osnovni šoli, kije bila pol leta v Angliji in obudi spomine: "Nosila je lepe puloverčke in to se mi je pri njej zdelo tako super, pri nas pa se takrat tako lepe reči še niso dobile.”
Na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani je diplomirala iz angleščine in nemščine ter z možem Janezom (direktor Lipe Ajdovščina) in sinovoma Jako (dela diplomo na Ekonomski fakulteti) in Miho (študent gospodarske ekonomije v Muenchnu) živela sedem let v Nemčiji, kjer seje izpopolnjevala na Goethe institutu in občasno prevajala. “Tam so znali izredno
motivirati, veliko sem se naučila, z veseljem sem pisala, morali smo brati knjige in nasploh je bil način drugačen, s širšimi pogledi, saj so jih zanimale druge kulture. Začela sem tudi risati. Kot absolventka sem vpisala še tečaj za simultano prevajanje, dobila sem praktične napotke, kako se lotiti dela, kar mi je zelo koristilo v službi. Na FF danes že je prevajalski oddelek, za potrebe po vstopu EU, z visokimi kriteriji. Nikoli pa nisem učila, razen kakšne inštrukcije.”
Sledijo službe v Belinki, v ekonomski propagandi na magistratu, Gradbenem podjetju Tehnika, ki se je združilo s Slovenija cestami v SCT, danes pa dela v službi vlade za evropske zadeve kot prevajalka- redaktorica, opravlja redakcije prevodov za evropsko zakonodajo, kjer uredbe, direktive in drugo prevajajo iz angleščine v slovenščino, s sodelavkami si pomagajo še z nemščino in francoščino, sama pa si gimnazijsko znanje francoščine izpopolnjuje dvakrat tedensko na tečaju. Tekočega dela je zelo veliko, čakajo jih še prevodi iz slovenščine v angleščino. Delajo tudi slovarje, k temu pa doda: “Moti me spreminjanje že dogovorjenega, dobro pri tem pa je, da je manj okorelosti.” Je tudi sodni tolmač za angleščino in nemščino, kar dela z veseljem, ker je drugače. Službena potovanja v Irak in Babilon soji prinesla nova spoznanja o drugih kulturah in razlikah med svetovi.
Med tem je zadovoljila tudi ljubezni do slikanja in kiparjenja.
Prve izkušnje ji je dala Vladimira Stoviček, v Nemčiji pa Volk hoch schulle, kjer je obiskovala tečaj akvarela in tečaj od osnov -svinčnika, krede, tuša do pastela. In pojasni: “Moraš imeti nekaj tudi za dušo, za raziskovanje. Treba je iskati in raziskovati. Tako je povsod, tudi pri prevajanju, da se ne ponavljaš. Sicer pa življenje poteka v učenju in prilagajanju; prilagoditi smo se mu morali v Nemčiji in spet, ko smo se vrnili v Slovenijo, obakrat smo potrebovali čas, da smo se vživeli in dobili prijatelje za življenje. Iz Nemčije ne bomo pozabili drobnih pozornosti sosedov. Življenje je sklepanje kompromisov in učenje do konca življenja. Včasih se zamislim, kako eni znajo poudarjati, koliko in kaj vse so naredili - znajo iz muhe narediti slona. Jaz tega ne znam, pisati šefu poročilo, kaj vse sem naredila; enkrat sem ga - za napredovanje 5000 SIT -čeravno vem, da si usodo pišemo tudi sami.”
Rada smuča, nadela si je tudi tekaške smuči, s kolesom se vozi že od malega in danes v službo, pogreša kolesarske poti, ne mara avtomobila kot statusnega simbola ljudi in prestiž označi: “Eni so imeli srečo, da so bili ob pravem času na pravem mestu in s pravimi ljudmi.” Ne kadi in se rada pregreši ob mamini sladki kuhinji, o svoji ljubezni do kuhanja pa hudomušno pravi: “Frrr, ni veselje! Rada imam enpstavno in hitro. Skrbim za solate, rada pa kuhata sinova!”
N ulja Jenko Simčič
Ko se korenin zavemo...
Sevnica - Vsako leto za binkošti se na Lisci sreča Košorokov rod. Na srečanju zalijejo družinske korenine, ki so jih zasadili njihovi predniki, ki so v te kraje prišli s sončne Primorske.
Tokratnega srečanje družine Košorok na Lisci, kije bilo že dvajseto po vrsti, se je udeležilo okrog 50 sorodnikov. Dvajset let zapored se dobivajo in negujejo sorodstvene • vezi. Vsako leto pride kakšen nov član, pride naraščaj, vmes kakšno življenje ugasne. Zbero se sorodniki bd blizu in daleč; od Primorske do Gorenjske, od Štajerske do Dolenjske pa tja do daljne Avstralije, od koder je letos s soprogo priletel Lojze Košorok, ki se je po več desetletjih bivanja v Sydneju odločil, da se vrne domov in na ženinem domu v Prlekiji užije jesen življen-
pomembno je negovanje vezi in zavedanje korenin.
Odkar je Pavle Košorok na enem takih srečanj pri kapelici na Lisci opravil zlato poroko, od takrat so maše pri kapelici uvod v njihovo vsakoletno srečanje. Poleg zlate poroke je bil na enem takih srečanj opravljen tudi krst.
Sicer pa je srečanje priložnost, pravi organizator srečanj Lojze Motore, da zalijejo korenine, se preštejejo, se poveselijo in drug drugemu čestitajo za okrogle jubileje. Tokratna slavljenka je bila Marina Košorok, kije slavila abraha-
ja. Lojze Košorok je bil aktiven član izseljeniške oz. Slovenske matice, izdal je tudi več publikacij o delu Slovencev v tujini. Sandi Čolnik je za slovensko televizijo z njim posnel tudi oddajo nedeljski večerni gost, ki še ni bila na sporedu.
V svojih vrstah imajo Košoroki profesoije in zdravnike, ekonomiste in slaviste, delavce in kmete. Vendar to na srečanju ni pomembno;
ma. Ugledna profesorica je sicer žena zdravnika, specialista za črevesne bolezni Pavleta Košoroka.
Sicer pa je Košorokov rod trden in klen, ugotavljajo sorodniki, saj ima v svojih vrstah vzornike z visokimi obletnicami. Ena od njih je bila Košorokova mama iz Lončarjevega Dola, ki je dočakala 102 leti. N.C.C.
Najboljši sosed - natakar Sinek
Ljubljana, Bizeljsko - Med predstavniki poklicev v akciji “Moja soseska” je v organizaciji podjetja Emines ter v sodelovanju Nedeljskega dnevnika in Vala 202 v ljubljanskih Križankah med več kot tisoč predstavniki poklicev bilo izbranih 35 najboljših. Največ glasov je med natakarji zbral Franci Šekoranja - Sinek z Bizeljskega.
slovenski strani. Trudimo se pripeljati politike, poslance in ugled-neže z obeh strani in sicer z namenom, da v nepolitičnem druženju izmenjamo probleme in stališča s tega obmejnega področja. Eno takih srečanj bo 27. junija, ko bomo poskušali apelirati na člane komisije SOPS glede prenosa količine vina preko meje.
Kako ocenjujete gostinstvo pred 36 leti, ko ste prišli naravnost iz uka, in danes?
Delo je vedno bolj zahtevno, tako v smislu zakonodaje kot glede zahtevnosti gostov in dvigovanja ravni ponudbe zaradi okoliške konkurence. Gostinska branža je dohodkovno za naše naslednike nezanimiva. Mladi niso stimulirani in klasičnega gostinstva ni več veliko. Recesija pa se pozna v vseh porah našega življenja.
Suzana Vahtarič
Hrvaškega predsednika Mesiča sem poznal pred njegovo izvolitvijo in za njega smo navijali, kar je vedel. Zato njegov obisk v naši gostilni ni naključje. Res so se srečevali Mesič in Kučan, pred njima še Peterle in Granič in drugi. To zdaj nadaljujemo preko društva slovensko hrvaškega prijateljstva, katerega predsednik sem na
V čem je čar “najboljšega natakarja”?
Po 36 letih v gostinstvu naziva ne doživljam kot da sem zdaj najboljši. Nikakor to nisem. Verjamem, da sem naziv osvojil, ker sem bil vedno prijazen do ljudi in sem se trudil obdržati kakovost ponudbe. Moji “navijači” so bili verjetno moja generacija in starejši. Tisti, s katerimi se pohecam .za šankom in na “feštah”. Uspel sem predvsem s predanim delom in ob podpori družine, saj se za ta uspeh mora žrtvovati vsa družina. Smisel akcije pa je v prijaznosti do ljudi ne glede na izobrazbo in poklic.
Za vas velja, da ste, če povzamem naziv akcije, “najboljši sosed" tudi pri čezmejnem sodelovanju. V vaši gostilni se srečuje slovenski in hrvaški politični vrh, prav tako prihajajo gospodarstveniki z obeh strani državne
SPOŠTOVAN!!!
ČE SE HOČE VAŠ OTROK GIBATI(TEl.OVADITI)SE LAHKO PRIJAVI K TELO VADBEN A TEDEN BO TRIKRAT OB SREDAH,ČETRT KIH IN PET KIH OB 16.00. IN DO 17,00. NA TEDEN BOSTE PLAČEVALI 300SIT NA CEL MESEC PA PRIBLIŽNO 900SIT PRIJAVNICO PRTNES1TEDO DO SREDE II 6.KASNEJŠEGA UP1SA NE SPREJEMAMO.PRVA TELOVADBA BO V SREDO 11.6.VSAK PETEK BODO NOSILI ČLANARINO.ČH VAŠ OT ROK MANKA MIJ ODŠ 1'EJLMO /A Čl ANARINO DENAR.:	, !'
Tako-le “prijazno" povabilo so dobili starši učencev brežiške osnovne šole.
Vse lepo in prav, vendar starše zanima tudi, komu bodo zaupali svojega otroka, za kakšno telovadbo gre, kako je s strokovnostjo vaditeljev, kje se bo odvijala in nenazadnje, komu bodo “telovadbo ” plačevali. Hkrati šoli priporočajo, da naslednji “pamflet” oblikuje po meri okolja, v katerem živimo in predvsem naj ne žali staršev in slovenskega jezika s podobnimi zmazki! Zgledi vlečejo, pravi pregovor; in če se učenci zgledujejo po takih učiteljih, potem ni čudno, da so po končani osnovni šoli tudi sami le na pol pismeni. P.S.
Če je avtor učenec J. razreda, se mu iskreno opravičujemo, čeprav menimo, da bi se lahko malo bolj potrudil.
V počitniškem času, ko je verjetnost poškodb še večja, se nikakor ne smeš poškodovati v nedeljo popoldan, še toliko bolj si ogrožen, če se ti to zgodi na brežiškem območju, saj brežiška bolnišnica nima osebja, ki bi opravilo rentgen. Daje ironija še večja, te naročijo naslednje jutro in to po 7.uri, saj, kot pravijo, morajo najprej popiti jutranjo kavico. V takih primerih najbrž ne bo pomagala niti Kebrova napovedana zdravstvena reforma.
Naš “najboljši sosed” se na vse pretege trudi, da bi lahko ostali strankam na voljo tudi ob nedeljah. Razumljivo, pač živijo od tistega, kar in koliko prodajo. V nasprotju pa so banke, najprej SKB, potem pa še NLB, svoj delovni čas skrajšale. Med tednom delajo le do 17.ure, ob sobotah pa sploh ne delajo. Hvala bogu, da imamo bančne avtomate, da so vsaj pošte odprte tudi ob sobotah dopoldne, če pa hočeš urediti kakšno zadevo na “svoji” banki in si v redni službi, moraš vzeti dopust. Tako je pač, komitenti so zaradi banke in očitno ne obratno!
Boji za letališče
Cerklje ob Krki - Ob 60. obletnici napada partizanov Cankarjeve brigade na takratno nemško letališče, ob spominu na dogodke V osamosvojitveni vojni leta 1991 in obenem ob zaključku usposabljanja vojakov nabornikov v Učnem centru logistike bo v petek, 27. junija, ob 16. uri potekala slovesnost “Boji za letališče (vojašnico) Cerklje ob Krki” in odprtje razstave umetniških del Cvetke Miloš. Prav tako bo potekalo še srečanje borcev različnih gene racij. Prireditve se bo udeležil tudi načelnik Generalštaba SV generalmajor Ladislav Lipič.
Kulturni program bodo popestrili ansambel Francija Veglja in Moški pevski zbor Planina iz Cerkelj ob Krki pod vodstvom Stanke Tbršič. K.M.
Golf?
Vaše rabljeno vozilo bomo ocenili po sistemu Eurotas. in če se boste do konca avgusta odločili za novega Golfa te zaloge, bomo k ceni rabljenega vozila prišteli; še 250.000 SIT. Tako boste ob nakupu Golta ocean s klimo skupno prihranili do 490.000 SIT.
Pametno!
Radanovlč Brežice d.o.o. ^
Št
Černelčeva utica 5V Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice	Telefax (07) 49 92172