e> © p & m Xm Iz Lokve. Književno naznanilo. Ccnjenim gg. tovaiišcm naziiaiijam, da mi je ostalo še nekoliko iztisov ,,Pobožnih vzdihov", latinske maše za sopran, alt, tenor in bas z dodanim spremljevanjem na orglah (vglasbil pokojni moj brat, c. kr. učitelj Avgust Armin Leban), kateresamo gg. učiteljem prodajem po znižani ceni, nainreč po 60 kr. iztis (s poštnino vred). — Ob jednem javim, da imam še precej iztisov »Skladeb II. zvezek« istega skladatelja, koje oddajem po 40 kr. iztis. V Lokvi (Corgnale via Divača, Kustenland). Janko Leban, nčitelj (Gradimir). Iz Selc na Gorenjskem. Tožbe ljudskega ueitelja na deželi. Premišljevaje nekatere šolske postave in ukaze, vidi se mnogokrat, da je marsikaj na papirji, ki se ne izpolnuje. Poglejmo n. pr. postavo s 19. julija 1875. 1., katera obsega določbe o ustanovitvi in zidanji novih šol. Če premislim teorijo one postave in prakso o izvršitvi, vselej mislim, kaj je ironija, in zdl se mi, da bi mi v takih mislih ne bilo težko odgovarjati. Koliko šol ima še svoje učno sobe v starih skoro na pol razpadlih mežnarijah! Sploh se na kmetih rado govori: »za šolo je hisa dobra, saj so otroci le malo časa v šoli; za učitelja pa, kaj učitelj! Zadovoljen naj bo, da ga sploh imamo; če ni za-nj pa naj gre!« Slabi šolski prostori so zares prava mučilnica za otroke, učitelja pa spravijo v prezgodnji grob. Kdo bi se čudil, če se otroci take šole boje, ter so pozneje, ko odrastejo, šoli nekako sovražni, kei šola jim ni bil prijeten, temuč zopern kraj. Kaj pa učitelj, katerega je osoda zanesla v tako šolo? Učitelj mora požirati naj slabši zrak, ker ostati mora spredaj na vzvišenem prostoru. Za naraeček pa mora še 5 — 6 ur na dan govoriti in to v vzduhu, ki je gotovo več ko enkrat vso kri okoli 80 —100 učencem čistil in ogreval. Zastonj se ne zahteva od učitelja, da mora biti trdnega zdravja in čvrste postave. Pri vsem trudu in naporu pa žanje za plačilo čestokrat — nehvaležnost. Komu pride na um učitelja v takih okoliščinah zavidati? Pač dobijo se, še celo omikani gospodje so, ki se jim zdi, da je učitelj za par ur poučevanja, predobro plačan. V slabih in prenapolnjenili šolskib izbah tudi povoljni vspeh zaostaja. Otroci od lioje telesno utrujeni, kaj kmalo tudi duševno onemorejo v slabem spridenem zraku. Nasledek temu je, da ali otroci pospe, ali pa postanejo nenavadno nemirni. Iz zdravstvenih kakor tudi pedagogičnih ozirov bi bilo umestno tako šolo prej ko prej nadomestiti s poslopji vrednimi imena »učilnica«. — Poglejmo še postavo z 9. marca 1879. 1. §. 18, kako se izpolnuje. Postava veli: »Na podlogi, od okrajnega šolskega sveta, odobrenega proračuna, naj srenjski predstojniki potrebno vsoto, v pokritje stroškov, krajnemu šolskemu svetu pravočasno oddajo; in to v štirih predštevnih obrokih.« Vprašamo pa: Koliko krajnih šolskih svetov je, ki se za to brigajo? Naj učitelj napravi sto proračunov, napravi se le malo kje kaj, občinsko predstojništvo šolskemu svetu ne izroči odobrene vsote. Pisatelju teh vrstic se je pripetilo, da je moral k srenjskemu predstojniku poslati po krede, in dobil jo je 2 (reci: dva) kosa za 2 kr. Ako učitelj zahtevano vsoto hoee iztirjati, in če se sklicuje na postavo, odgovarja se mu, da ni, da bi vse postave tako na tanko izpolnovale. Tudi je določba, ki veli, da naj ubogim učencem, ako niraajo obleke, ter vsled tega zanemarjajo šolski pouk, taista občina napravlja. Rad bi vedel, kje se ta določba izpolnuje. Razun teh nedostatkov pa naj omenim še enega! Kateri učitelj nima učencev, ki pridejo brez vsakoršne priprave v šolo? Ubogim učencem se šolske knjige in šolska priprava brezplačno daje. Slavno društvo »Naiodna Šola« skrbi, da ubožni učenci vsa učila kolikor moč ceno ali pa še celo brezplačno dobivajo. Kakor pa je to društvo tudi delavno in nesebično požrtvovalno, vender ne more vsemu kaj, zlasti ker mu primanjkuje podpornikov in ker se ubogi učenci vedno množijo. Nevoljen pa je človek, ako otrok premožnih starišev ne prinese potrebnih učil s seboj v šolo. Stariši videč, da ubogi otroci dobijo učila brezplačno, mislijo potem, da je mora učitelj vsakemu učencu dajati. Dobro bi bilo, da bi bila za take stariše postava, vsled katere bi morali z davki vred tudi za šolska učila plačevati. Učitelj bi takim otrokom dajal vse potrebne šolske priprave ter bi zaznamoval, koliko in komu je kaj dal. Zaznamek bi konec leta poslal okrajnemu šolskemu svetu, da bi učitelju za izdano blago denar povrnil. Pisanje bi se ve zarad tega nekoliko narastlo, a šolski pouk bi ložeje napredoval. Vem, da se take in enake neprilike ne nahajajo povsod, a kjer so, gotovo vsak učitelj želi, da bi se preje tem boljše odpravile. M. Bregant. Od Nekod. Kaj potem? Neukretnost otroška pri pisanji v elementarnem razredu je, kakor poznato, jako velika. Izdatno olajša posel izvrstni učni pripomoček. Do sedaj se nam pač nij bilo pritožiti v tem smeru, kajti učila, koja nam sedaj služijo pri pouku v pervem razredii, so jako spretna, pripomoči otroku do lepe pisave in kar je pri tej najvažneje, do lepe leže. Ravno zadnjo so nam podpiiali zvezkt s povprečnicami. Na tacih zvezkih je bilo kmalo možno tolmačiti učencu, kaka naj bode leža črk, in kako da naj drži držalo. Ko je deček na tablico pisal, je močno pritiskal, kar za papir nij in tudi črtalnika nij pravilno držal, če si mu tudi popravljal in kazal — vedno je gorenji konec črtalnika obrnjen proti desni strani. Zato dela učitelju preid s tablice na zvezek dosta preglavice. Na zgoraj omenjenih zvezkih je pa to veliko lažje. Kazal si mu povprečnice in kmalo je pravo zadel. Preidemo sedaj na računstvo, takoj vidirao, da se nam tudi tukaj ni pritožiti. — Učenec je pisal število za številom in sicer jedno pod drugo v »okenca«. Na ta način se v tem predmetu v malem času prav lehko doseže primerno lep vspeh. Učitelju je lehko pregledati naloge, kar bi mu drugače ne bilo mogoče, ker bi mu učenec vse zmedeno spisano prinesel. Učenec se vadi s takim pisanjem reda in si pridobiva estetični okus. Ravno omenjena učila pa škodujo očem učencev, kakor je poročal c. kr. najvišji zdravstveni svet, kar je napotilo naučnega ministra, da je z ukazi s 23. julija 1885. 1. št. 11853, s 7. dec. 1885. 1. št. 16337 in z 19. dec. 1885. 1. št. 23017 ta učila šolam s početkom šolskega leta 1886/7. prepovedal. Še imamo čas premišljevati, kako bi nadomestili ovi učili. Dobro bi bilo, da bi se oglasili gg. tovariši in kar bi se najboljšim pripoznalo to bi se naročilo i:i poslalo višji oblasti v potrdilo. Kolikor sem jaz premotrival, nisem našel nadomestila zvezkom s povprečnicami. Številnice bi si pa morebiti tako priredili, da bi bile črte na jednake dele razdeljene ali pa bi bile pikčaste, kakor risanke. Le na ta način bi se kaj poinagalo pri neredni pisavi otroški. — Toliko v preudarekl Z Ježice pri Ljubljani. V nedeljo v 7. dan t. m. so nekateri prijatelji ljudske šole v hiši domoljubnega gosp. Tavčarja pri Črnuškem mostu napravili tombolo na korist Ijudskima šolama na Ježici in na črnučah in na korist »Narodne Šole«. Zbralo se je tu mnogo kmetskih pa tudi gospodskih udeležnikov, kateri so Ijudski šoli zdatno podporo naklonili. Hvala bodi za to tedaj osnoviteljem in udeležnikom! Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v 28. dan januvarja t. 1. Sklene se: 1) vzprejemnim preizkušnjam za I. razred srednje šole se določita dva roka. Prvi bode 15. in 16. in če treba tudi 17. julija; drugi pa v začetku šolskega leta 16. in 17. in če treba tudi 18. septembra. Pri vsakem roku se vzprejem za trdno določi. Ponovljati se vzprejemna preizkušnja nikjer na nobeni šoli ne sme. 2) Ponovljivne (zboljšavne) preizkušnje bodo od 16. do 18. dne septembra, v katerih dneh se ne bode poučevalo. Maša k sv. Duhu bode 17., ali 18. septembra. Redno poučevanje začenjalo se bode v 19. dan septembra. 3) Ustne zrelostne preizkušnje bodo na Ljubljanski gimnaziji navadno zadnjih osem dni šolskega leta. V dan popred bode pouk nehal, in spričevala se bodo razdelila. 4) Pismene zrelostne preizkušnje bodo dopoludne od 8. do 12., popoludne od 3. do 7. ure; izid preizkušenj bode se precej uže opoludne in zvečer naznanjal. — G. deželni šolski nadzornik bere poročilo o ljudskem šolstvu na Kranjskem v šolskem letu 1884/85., katero se ima poslati slavnemu c. k. ministerstvu za bogočastje in uk. — Uravnajo se nekatere pritožbe okrajnih šolskih svetov. — Odda se II. uč. služba v Mengešu in III. v Škofji Loki (glej »Premene pri učiteljstvu« v zadnjem 1. »Uč. Tov.«). — Reši se več pritožeb o kaznih za šolske zamude in prošenj za nagrade in podpore. — Preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske ljudske šole bodo v Ljubljani pri izpraševalni komisiji v 5. dan aprila t. 1. in naslednje dneve. Kandidati in kandidatinje, ki hočejo priti k tem preizskušnjam, naj v smislu ministerskega ukaza z 8. jan. 1883. 1., št. 10618 (k izvrš. post. z 2. maja 1883. 1.) svoje prošnje pošiljajo potom svojega šolskega voditeljstva dotičnemu c. k. okrajnemu šolskemu svetu o pravem času tako, da jih bodo potem okrajna šolska oblastva mogla vsaj do 2 5. m a r c a t. 1. izročiti izpraševalni komisiji. Kandidatje in kandidatinje bode izpraševalna komisija potem s posebnimi odloki sklicevala. — Slavnoznani rodoljub in ljubljenec mladine gosp. Jan. Lego v Pragi je »Slovenskemu učiteljskemu društvu« v Ljubljani daroval in poslallepo vrsto zanimljivili šolskih in drugih poučnih knjig v češkem jeziku; gosp. Švastalov, vrli češki učitelj, pa je našemu društvu tudi poslal dekadni računski stroj, ki ga je izumil ter tudi popisal, kako se rabi pri poučevanji. Obema čestitema darilcema se za ta lepa darova priserčno zahvaljuje odbor. — Znanstveno-zabavni večeri »Slovenskega učiteljskega društva« se letos posebno odlikujejo z izvrstnimi in zanimljivimi programi. V sredo v 10. dan t. m. je bil zabavni večer posvečen na slavo Vodnikovemu spominu, kjer se je mej drugimi izbranimi točkami tudi v mešanem zboru izvrstno pel »Venec Vodnikovih pesem« (Foersterjev), kateri se je moral ponovljati. Zbralo se je nad 40 udeležnikov — učiteljev, učiteljic, profesorjev srednjih šol in drugih veljavnih vpeljanih gostov. »Slovenski učitelj gre na dan!«