iC.
m
P/ QOLi
PRIMORSKI DHEVNIK
Prispevajte za Kulturni dom
 _ glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Stev- 253 (1941) Ip°Kn.»on.U°“
TRST, petek 26. oktobra 1951
Cena 20 lir
zadnje DEJANJE IZDAJSTVA
iiii
noto je kominformist Vi-Hid1 sv°ie PaPirje- Po-vsem svojim. 'efiten -? ]e edma nl°0Oia ittliionl 00 vprašanja — fi*lnsk<> rešitev. Vi dali, ki ikJ i v Predvolilni dobi im ° besedo na dan, je za
Pnložl. mstop izčistil
iitB, ■ kl mu j° nudi odgo-kik<J?*/ravn*fl volitev, na Triu. k 02en!i^u za nedoločen lrtoc„a Usedanju svojega cen-C!30 toniteja, ki se je moj. dni> je prepričeval in u °Pr°de o nujni potrebi, obrito in brez o-
10 ,• sprejmejo tezo Rima, in I?ef° Togliattija, Pajette
»niSl lrnPe'rialigtičmh do-fcn&j . vladajo v itali-
11 R; ^nformovski centra-
Vii ?U- . ifenj.? j ie že otj nekdaj po-ki vtJ!? li Prt I0,1** POliti-
o tem mno-
"tafteuj.	in Pisali, na vse
ttrjai; e s7no še posebej opo-4ice „ ”ase demokratične mno-»safcp l,est.u na deželi in ob ht fc~,J3rf7leru pokazali, ka-^Wca ,-0mijstična vidali-uodi tržaško nice	Gibanje na tima-
Jiia, ll]anske ga imperiali-110	kamor so že dav-
l 1 vrtelji itaiijan-
°'k<mvnfonnizma.
hotel le nefcaj ******	političnega
9ouem, Ca' Spominjamo se nje-***•.	svojim prista-
^sa ^ se imenu Stalino-Coue(j emacionalizmav od-načelom enako-% ,ia Ls}°yencev in Italija-®%iej	škern ozemlju in
<!a k; 0 enojezično izkaznico,
<kr °- dose°el
pomiritev 4j	gibanja	s	tr-
lililje reakcionarnimi krogi^
h lir “
ifn‘o Vrv a večja direktiva !Ji korninformističv°ga
!f Rima, ki je bila v J>)i. pna .®^erije domači realc-Poti 3e šla politika - KO '
■*£*°.#e 2 vso brezobzir-% ~~rejal vstopno likvi-' italijanskega se je izražalo v
' 'ČTti
. organizaciji derno-’flftoiic našega oče<n-
/'"‘viic r.ciseoa osern-» > pritoV’	V želji, da	se č‘m
t	a	tržaškim	sovini-
F	^ Vidaii °d,'c-
°*0jvw	4e organizacije.
S0 odstranjevali iz so H*1 zasedli ’ vse> fcar sr50‘ bratni"1 ital‘j<insko~slovan-N°	skovano	v	borbi;
>lo ,, ^er je to bratstvo N nL?01'13! tržaškega Ijud-0	l,,Povratku na staro,
.1 J? j-	^-“■UVIVU	/(U JtUlU,
ra^- 1 Povratku italijan-, Da . ‘ZTna na naše ozemlje. lajale/ 5e kominjormistični ,b°lj priliznili ita-* ’ rJf sovinUmu in do-s° {»'oglasili
'■ tia^ demokratičnih mno
j/1 borb*"!!—v zd°do-
#ll0!o ^^-dstva za tvergo-i») bl^o ato»-
dovolj; tudi na sin-m Polju
je
v* e vske množice na n^nskega kapitalizma.
Pia
bi/o treba množice na
agenti Vidalija,
j*..v lauiija
1(	n,7ni	i;:	kominfomii-
‘‘ ti*e .F«
®tle.
i* Rima, so nape-
somo rta bi navezali
i bp,. ,’ 8or
,„!S	trža	kega	prole-
% v y?a kapitalistične cen-ik.u tM,?1; Obenem so unc-
C <eSc^ n° oibanje trža-
J in kri zaupanje, raz-i Tri,^, lprcmisarsko politi-frhrbt proletariat na last-VSa>C clan spoznava ,i0m nformistično Da , k° Politiko.
,S\t boli pripravi teren, C "tatrj'11 ukiniti tudi trža-v9« w ^ kot dnevnik \f>}°rrno»ZeStiti z Olasilom »S *Vnit centrale iz h-	katere urednik
V^inito11^ fašist in španski
C, l?ff,onar
kjMj vr_ len dogodkov spa-
V°Tjeu	."sch	mogočih
k j«	Italije v prlprav-
'K-^o-nčn je Vtda*ijeve P»-h	° 5<a Pr^la Vidali
kf te^ vodstvo do sklepa, K Ton« prau dcrvcij, in da f daj, r zatiSju je-
°čtkril ltičneoa ozračja, ^	.Preideta	v borbo
»le/, dale svojih ciljev, in \t	°	mno(t° jas-
le jlCl"',ll4tii»e' ^idalijevski ko-V "« l-n,,n| centralni komi-^U^tral J° in P° želji rim-^ *L.<^P°veduje vsem
Jv/* «0£’ riKa7lint Pr°0rfl-
Ki	danes me svoje
v *°rbo za ustvar-
'•tj ^ in irf Ju,rite vseh Sovi-
^<dt^ ~ na U-STO k Italiji. in ^ zasedanju, I? * Oni^i ofca; °®tri di-
\ J'1 U!cn ’ 104 niso h-cteli
S|l^e
m ", » fPTe^i Vidali-
So>?c(teMt>«'CK
«e,n„	0	—	aPel	„„	t,_
svofe
Sv r, u ”t
Pristale.
OOVC-o
0 mLJ11 0ow '-o ( ©» ttJo iz ^T1
^ edino po-
fruuio pQ.
^ HiJymin,0rmMov>
L h,, k i, , 00■ Ja m-,
Vt,"Ui k hal''1™' za pri-ToaliaW‘ in W ^ »li-
"tvrrninto h nalHan-iei da s
stžojo tržaško agenturo podpirajo ločitev Trsta od Italije.
Vidaiijevska kominfoi-mistič-na agentura v Trstu kliče v enotno fronto vse stranke (seveda italijanske šovinistiČJie) in prerokuje na osnovi «borbe protii barailtu» zmago s 95 cdst. Vidali še vedno nesramno govori v imenu 40 tisoč glasov, ki v dobi, ko njegova politika še ni bila razkrinkana, niso pomenili pritrdila Vidalijevi politiki, temveč onim načelom, katera je Vidali postopoma zmetal z razbite barke v morje. Danes Vidali nima več pravice govoriti v ivienu tržaškega proletariata, temveč lahko govori v svojem imenu in v imenu svojih bližnjih oprod: Stel pa bo lahko v svoje vrste pristaše šovinizma v Trstu. Tržaški delavci po tovarnah in podjetjih in naši delovni ljudje po deželi nočejo nič slišati o Vidalijevi «soluzione miglio-re» in ne 0 plebiscitih za Italijo.
Cas je. da se tržaško delavstvo, ki se je znalo boriti proti vsakemu terorjut otrese tudi kominformovskega terorja in vrže iz svoje srede vse one agente lažirevolucionamega kominformizma, ki je prinesel toliko zla tržaškemu delavskemu in sploh demokratičnemu gibanju.
FRANC STOKA
ZBOROVANJE ZA MIR IN MEDNARODNO SODELOVANJE V ZAGREBU
UDELEŽENCI ZBOROVANJA ODOBRAVAJO osnovna načela jugoslovanske delegacije
Ameriški delegat Hirschman je predlagal, naj se zborovanje spremeni v stalno mednarodno telo, ki bi se sestajalo vsako leto - Belgijski delegat Joseph Bracops o kominformistični politiki do Jugoslavije
(Od naSega posebnega dopisnika)
ZAGREB, 25. — Prva dva konkretna predloga na zborovanju za mir in mednarodno sodelovanje sta podala danes popoldne predi zaključkom, seje ameriški delegat Ira Hirschman in belgijski delegat Joseph Bracops.
Hirschman je' predlagal:
«1, Predstavniki vseh narodov, ki so tu zbrani, naj v resoluciji krepko izjavijo, da se priključujejo programu Združenih narodov za obrambo miru.
2. To zborovanje naj bi se spremenilo v oficiaJno telo, ki bi se sestajalo vsako leto v drugi prestolnici, da bi dalo svetovni javnosti poročilo o delu, Iti je bilo v preteklem letu o-pravlijem® za ohranitev miru, in o korakih, ki so jih posamezne vlade storile v tem smislu Na tem, zborovanju bi bilo treba imenovati komisijo, ki bi pripravila material za prihodnje zasedanje in to zasedanje sklicala. Izjavljam — je poudaril Hirschman ■— da sem pripravljen udeležiti se takega sestanka na lastne stroške, ne
glede na to, v kateri državi bi se vršil«.
Belgijski delegat Bracops pa je predlagal:
«1. Da se na prvem naslednjem zasedanju organizacije, ki bo nastala iz tega zborovanja miru y Zagrebu, postavi tudi jugoslovansko vprašanje in da se io vprašanje prouči v tesnem sodelovanju z jugoslovan-skim odborom za obrambo miru;
2. Da se pokliče na sodelovanje v tem duhu vec. tiste, ki skrbijo na svetu za ohranitev miru, posebno ?a še «partizame miiu iz Stoknolmaii, katerih odsotnost na tem zborovanju obžalujemo, čeprav so bili pozvani x potrebni obliki«.
Ta predlog so vsi navzoči pozdravili z burnim ploskanjem.
Amerikanec Hirschmann, ki že nocoj odpotuje in ki je podal zgoraj omenjeni predlog, se je branil pred očitki, da ZDA nudijo pomoč potrebnim državam zato, da bi jim vsilile svo. jo voljo, ter navedel kot protidokaz Jugoslavijo, kateri ZDA nudijo pomoč, da bi vrnile dolg enakopravnemu soborcu v bor-
bi proti fašizmu. Zato ameriška pomoč Jugoslaviji ni vezana na nobene tajne določbe. Glede ameriškega oboroževanja je de. jal, da ZDA niso pozabile Hitlerja in da jih je zgodovina marsikaj naučila.
Govor belgijskega poslanca Josepha Bracopsa je bil med najtopleje pozdravljenimi dosedanjimi govori na zborovanju. Med drugim je dejal:
«Dolžnost vsakega naroda je, da se brani proti vsakemu napadu na svoje pravice. Mi iz majhne države, ki je mnogo pretrpela, se kljub Buchenwal-du, Auschvvitzu in drugim mučilnicam odločujemo rajši za breme vojne, kot pa da bi žrtvovali svojo svobodo, (burno odobravanje). Mi lahko tukaj v Jugoslaviji ocenimo, kako se vrši na jugoslovanskih mejah že tri leta pritisk zaradi tega, ker se junaško jugoslovansko ljudstvo ni hotelo ukloniti tuji volji Jugoslavija je članica OZN in listina Združenih narodov bi morala biti jamstvo za njeno svobodo in neodvisnost. Toda kaj vidimo? Kljub pripravljenosti, da z vsemi državami re-
Negotov volilni izid v Angliji ob visoki udeležbi volivcev
Po doslej znanih delnih rezultatih so laburisti v vodstvu, i/endar so izgubili več sedežev, medtem ho so jih konservativci pridobili • Volilna udeležba je dosegla 84 odstotkov
LONDON (ob 4.30 zjutraj). —Do sedaj so prešteli glasove v 318 okrožjih. Od teh so debili laburisti 171 (zgubili 12 sedežev), konservativci 144 (pridobili 11, izgubili 1) in liberalci 2 (pridobili 1 sedež). Druge stranke 1 sedež.
V 302 volilnih okrožjih so glasovi tako razdeljeni: laburisti 7,174.267 ( 50,34 odst.), konservativci «,855.44» (48.10 odst.).
LONDON, 25. — Ob 22. uri
so se volitve, ki so se začele ob 8 zjutraj, zaključile. Vrane je bilo lepo in udeležba ie bila z,d~ lo visoka. Vpisanih je bilo 35 milijonov volivcev. Volitve so potekale mimo in ni bilo nobenih incidentov.
Najstare-jši kandidat labu. rist David Logan ki ima 80 let, najinlajši pa neki konservativec, ki ima 22 let. Attlee je volil olj 8,15. Na vprašanje, kaj misli o rezultatu, je odgovoril: «Ne bom prerokoval. Pozivam pa vse, naj napravijo svojo dolžnost, t. j- na/j volijo.« Churchill pa je volil ob treh popoldne.
Zunanji minister Morrison je ob izhodu iz volilnega sedeža izjavil: «Ie volitve so zelo vtli-ke važnosti. Zelo je želeti in v interesu držav je. da se laburistična stranka povrni; na o-Glasi z zadostno večino, tako, cja bo lahko vladala. Potrebno je tudi. da se zdlravi demokratični gias britanskega laburlz-m« posluša v mednarodnih posvetovanjih.«
Malo pred začetkom volitev sta umrla dva predsednika volilnih sedežev zaradi srčne kapi in prav tako neki stari volivec. Na volišča je prišlo tudi več volivcev starih nad_100 let, čeprav t>i bili lahiko	s pismeni.	...
Takoj po zaključku voli‘®X so začeli šteti glasove v 320 okrožiih od skupnih 62a po vsej državi. Okrog 3. ure ponoči bi morali rezultati v teh okrožjih pokazati, katera stranka ima več možnosti do zmage-V februarju 1950 so laburisti imeli v teh okrožjih 54 sedežev večine. Ce bi sedaj ta večina padla na 50, je mogoče, da se položaj l današnjimi volitvami ne premakne z mrtve točke. Ce
pa bi ta večina padla na 25 sedežev, bi konservativna stranka lahko računala na zmago, razen če ne pride drugje do nepričakovanih rezultatov. Podatki o prvih 320 sedežih se na. našajo namreč na mestna o-krožja, kjer imajo laburisti večji vpliv, dočim imajo konservativci prednost v podeželskih okrožjih. Za nadaljnjih 298 bodo rezultati znani jutri okrog 19. ure, za pet okrožij pa 10- novembra. Za štiri okrožja na Irskem so bili rezultati znani že prej, ker niso laburisti postavili nobenega kandidata.
Prvi javljeni rezultat je bil za okrožje Watford. kjer je bil izvoljen bivši laburistični podtajnik Freeman, ki pripada Be-vanovi skupini. Prav tako je bil zopet izvoljen tudi Bevan. Attlee je bil izvoljen z 11.574 glasovi večine. Qd članov vla-de so bili zopet izvoljeni tudi državni minister v zunanjem ministrstvu Kenneth Younger, notranji minister Chuter Ede, minister za trgovino Hartley Shawcross. minister za prekomorsko trgovino Arthur George Bottomley, minister za socialno skrbstvo Edith Summer-skill. minister za surovine Richard Stokes. minister George Isaacs. minister za zdravstvo Hilary Martjuand, tajnik za zveze s Comimomvealthom Patrick Gordon bivši minister za trgovino Harold Wilson, ki je odstopil skupno z Bevanom, minister za letalstvo Arthur Hen-derson, minister za goriva Phi. lip Noel Baker, minister za prosveto George Tomlinson. bivši državni minister Hektor Mac Neil in drugi. Izvoljena Je bila tudi članica izvršilnega odbora laburistične stranke Bar-
bara Castle, ki pripada Beva-novi skupini.
Qb 0.45 ponoči je ie 14 kandidatov izgubilo svojo kavcijo, ker niso dobili niti predpisanega števila glasov. Gre za 12 liberalcev, 1 kouservativca in enega člana irske stranke.
Kmalu po 3. uri ponoči je na podlagi do tedaj znanih rezultatov neki predstavnik konservativne stranke izjavil: «Ce se bodo rezultati še dalje držali v sedanjem razmerju, se lahko računa na zmago konservativcev z ((bistveno večino*.
Zdi se je, da jie večina šest sedežev, ki so jo do sedaj imeli laburisti, izginila, ker so ti do sedaj zgubili žn dvanajst sedežev. Iz računanja glasov se da ugotoviti, da so laburisti skoraj povsod zgubili 1 odstotek glasov v primerj z lanskim letom. Večji del laburističnih izgub se pripisuje sklepu liberalcev, dai gredo v volilno borbo na etnejeni fronti. Glasovi, ki so lansko leto šli liberalnim kandidatom, so letos v okrožjih, kjer liberalci niso predložili kandidatov, šli po večini v korist konservativcev. Tako so na primer od 3 sedežev. ki so jih zgufcdli laburisti, Mii 4 v oikTCžjih, kjer je lansko leto tudi literata! kandidat, ki letos ni nastopil.
svojega osebnega predstavnika (kot je bil svojčas Myron Tay-lor) je predsediik odvrnil, da je imenoval veleposlanika, ker je pač tako skle.iil. Na podoben oster način je "ruman zavrnil drugega iiuvinatVa, ko ga je ta vprašal, ali se mu ne zdi, da imenovanje gen. Clarka ni v skladu z načelom ameriške u-stave o ločitvi cerkve od države.
Še o imenovanju generala Clarka
WASHINGTON, 25	— Na
svoji današnji tiskovni konferenci je predsednik Truman izjavil, da je pričakoval še večji hrup po imenovanju generala Clarka za veleposlanika pri Vatikanu. Dejal je. da to imenovanje po njegovem prispeva k stvari miru. Dejal je: da je na to stvar že dolgo mislil in da ima veliko število držav svojega predstavnika v Vatikanu.
Na vprašanje, zakaj je imenoval veleposlanika namesto
Beograjska «Borba» obsoja napad na slovenske šole v Trstu
Novi gospodarski ukrepi: odprava prehrambenih bonov, in visoke otroške doklade - Letalska nesreča pri Skoplju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Danes so bilj objavljeni nekateri novi gospodarski ukrepi, ki jih je nedavno napovedal finančni minister Milentije Popovič. Ti ukrepi spadajo v okv;r priprav za prehodi na novi finančni sistem.
Eden izmed teh ukrepov je ukinitev bonov za prehrano, ki so jih doslej dobivale zaposlene osebe; bone bo nadomestil denar v nominalni vrednosti b nov.To je nadalj ji korak v ustvarjanju svob .regi trži. šča na katerem bo denar ed no
Elačilno sredstvo. Upravičenci odo to denarno nadomesti'« dobivali od 1. novembra p ' do takrat, ko le bodo začeli izvajati novi predpisi o pl čah, ki bodo vsem zaposlenim osebam zagotovili ono višino plače, ki bn v realnem odnosu s prosto formiranimi cenami na tržliču.
V veljavi ostanejo še boni za industrijsko blago, ki bodo odpravljeni najbrže šele ob uved-
bi novega plačilnega sistema.
Druga uredba se tiče otroških doklad, do katerih imajo pravico zaposlene ose^e, pripadniki oboroženih sil. upravičenci do osebne penzije in invalidi. Otroške doklade obsegajo stalno doklado v denarju in bonih v skupni vrednosti pribl žno 3000 dinarjev mesečno za vsa kega otroka in enkratni dodatek za 0premo novorojenčkov v višini 8000 dinarjev,
V zvezi z novimi ukrepi je tudi splošna uredba o štipendijah, ki spada v okvir poh ike dviganja strokovnih le drov. Po tel uielbi bodo drž vno po-nx>č med Študij, m dobivale osebe. Ki k ž-jg nagnjenje in «Po obn st za dol'«.eni študij in se v njem odlikujejo, sam« p<> nimajo žadosti materialnih Sredstev,
Zvečer je bilo izdano uradno poročilo o letalski nesreči, ki se je dogodila blizu Skoplia in pri kateri je izgubilo življenje 7 potnikov in 5 članov posadke. Med ponesrečenimi potniki ste
tudi en grški državljan in neki ameriški trgovec. Letalo so našli pri vasi Gornji Blateč pri ICačaniku blizu Sk. plja. Letalo je letelo na liniji Beograd-Skoplje. Uradna komisija preiskuje vzroke nereče.
Iz Albanije se izve, da je albansko notranje	ministrstvo
sporočilo, da je bilo ubitih 13 oseb, ko so se poskušale s padalom spustiti na alb-nsko ozemlje. Aiban-ko notranje ministrstvo trdi, da so r bite osebe ameriški vohuni, ki so jih z letalom poskušali spustiti v Albanijo
Beograjska «Borba» objavlja datr.es dopis iz Trst« pod naslovom a Napad na slo ©nske šole in imena*. Članek opisuje kampanjo proti slovenskim solarn v Trstu, in zahtevo Šolskih obl*r sti, naj bodo imena učencev na vseh šolskih dokumentih vpisana tako, kot so napisana na rojstnem listu. «Borhan poudarja, da gre za poskus oživljanja fašističnih zakonov in za uporabljanje Mussolinijevih metod.
liassKi
oDdcizcni edgouornosli za porok ir rorieiia done itmesire
RIM, 25. — Zanimanj^ političnih krogov sje je danes odvrnilo od’ proračunskih razprav v parlamentu ns sicilijarnsiko deželno zbornico, kjer je bila napovedana izjava poslanca Men. taibana v zvezi z obtožbami opozicije glede zveze neko.terih političnih krogov in vlade z Giu-lianovimi banditi.
Poslanec Montalbano je podal danes slediečo izjavo:
((Danes zjutraj sem pri glavnem državnem pravdniku pri a-pelacijskem sodišču v Palermu vložil ovadbo proti poslancem Cusumanu Get su. Marchesanu Leonu jn Alliati kot pobudnikom pokolja v Portella delle Ginestre.it
Giovanni Francesico Alliata di Montereale- je poslanec v italijanskem parlamentu in član monarhistične stranke; Cusu-mano in Marchesano sta poslanca sicilijanske deželne zbor. nice
Poslanec Montalbamo je nato predložil deželni zbornici sledečo resolucijo: «Deželna zbornica se zavedla resnosti dejstev, ki s0 se pokazala na procesu v Viterbu na račun odgovornih za pokolj v Portella delle Gine. stre im na račun politikov in vladnih funkcionarjtv. Zaradi tega sklene imenovati parlamentarno preiskovalno komisi, jo, ki nai ugotovi morebitno odgovornost politikov, funkcionarjev javne varnosti in karabinjerskih častnikov v sodelovanju z banditizmom in mafijo.*
Jutri bo deželna zbornica sklepala kdaj bo glasovala o tei resoluciji, ki spravlja večinsko stranko in desnico v precejšnjo zagato. Splošno je znano, da zadeva z Giulianom ni popolnoma čista, vendar se Je vlada doslei znala izogniti vsa. kerru globljemu poizvedovanju o dejanskem stanju stvari.
Volitve v Indiji
NOVI DELHI. 25. — V indijski državi Himachal Pradesh, ki meji na Tibet, so se pričele volitve. V večini drugih indijskih držav bodo volitve šele v januarju. ^
ŽENEVA, 25. — Sneg je preprečil promet po prehodih Fur-ka, Grismel, Klausen, Sv. Got-thard, Oberalp, Simplon, Splu-ga in Susten. V bližini Zueriga je sneg zapadel do nadmorske višine 500 m. V Bernu pa so morali prvič čistiti ulice.
Švica bo kupila tanke
BERN, 25. — Švicarski zvezni svet je javil osnutek zakona glede nakupa 200 tankov za skupno vsoto 20 milijonov frankov. O tem bosta razpravljali zbornici na zasedanju v decembru. Kupili naj bi francoske tanke modela «AMX-3» s topom 75 mm.
ši sporna vprašanja, kljub ponujani roki, kljub objavi Bele knjige, ki smo jo vsi preči-tali, ki pa je ostala brez odgovora, se odklanjajo vsi miroljubni predlogi vlade maršala Tita, Belgijska delegacija v ce. loti meni, da bi se iniciativa Jugoslavije morala sprejeti. Namesto tega pa so bile doslej v odgovor nadaljnje provokacije in streljanje na jugoslovanskih mejah. Mar je to spoštovanje listine Združenih narodov in obveznosti ZSSR in vzhodnih sosedov Jugoslavije do njihovega podpisa na listini?
V novembru 1941, v polnem razmahu vojne, je neki odgovorni državnik dejal, da je naša sveta dolžnost, da pomagamo slovanskim narodom, da bi dosegli svojo svobodo in da si uredijo po vojimi svoje države kakor bodo najbolje znali. To je bil Jožef Stalin. Neposredno po vojni, ko se Je osnovala OZN, je ponovno obljubljal vso pomoč, da bi se obvarovala mir in varnost; zatrjeval je, da želi sovjetska vlada prijateljske ve. zi in sodelovanje z vsemi svobodnimi narodi.
Mi zahtevamo, da bi bile te besede eno z dejanji!«
Čeprav ie čas ja vsakega posameznega govornika omejen, na petnajst minut, je bilo danes dopoldne prijavljenih 17 govornikov, ki čakajo, da bi prišli na vrsto na tretji dan dela zborovanja za mir v Zagrebu.
Prva je govorila predstavnica Italije Aliče Seilla, glavna urednica lista «Notizie Federaliste Mondiali«. Dejala je. — ob odobravanju nekaterih delegatov Velike Britanije — da mora priti do svetovne federacije. Glede Jugoslavije -je poudarila, da je ta država pokazala vsem možnost obstoja prave -federacije narodov.
Zanimivo je govoril delegat Indije dr. Gopalise Samboo, ki ie dejal, da je tudi on mora’ biti eiii.grant kot ie sedanji češkoslovaški delegat Laušman, ker je moral emigrirati iz Indije zaradi svoje politične aktivnosti. Dr. Samboo je očital zapadnjakom, da ni bilo nič storjeno, da bi se Zahod približal narodom Azije in Afrike, temveč da je Zahod samo delal na i-iktrtičanju teh narodov. Govoril je nato o nevtralnosti Indije in dejal, da ta nevtralnost ne pomeni izclacioni-zmai. To je samo neodvisnost izven obeh blokov. Pandit Nehru ni hotel ustanoviti tretjega bloka azijskih narodov, kar morda ni v duhu listine OZN, toda niti ni proti njej. Nadaljeval je, da s silo ni mogoče rešiti nobenega vprašanja, temveč se lahko ustvarijo samo novi problemi. Poudaril je dalje, da je zelo čudno, ko Indijo merijo z zapadnjaškim merilom. medtem ko narobe ni dovoljeno. Dr. Samboo meni. da je n. pr. značilno, da so atomsko bombo vrgli na Hirošimo in Nagasaki; Zakaj je niso vrgli n,a Nemčijo? V Indiji je ogromno ogorčenje, izjava Trumana, da bodo atomsko bombo izkoristili tudi v morebitni vojni s Kitajsko. Mar so Azijci poskusni prašički za atomske bombe? Fritz Kies, urednik lista «De Vlara« iz Holandske je dejal, o predlogu Josipa Vidmarja, da bi lahko služil za podlago za organizacijo svetovnega gibanja za obrambo miru in mednarodnega sodelovanja, kar bi bil hkrati tudi minimalni program, s katerim je potrebno začeti in zajeti čim več pristašev miru v svetu.
Nato je polemiziral s prof. Thirrinigem, ki je podal definicijo napadalca, po kateri je napadalec vsaka država, ki se pri reševanju, sporov ne poslužuje diplomatskih pogajanj.
«Ta definicija — je poudaril Kies — zadeva' pri praktičnem izvajanju na velike težave. N. pr. nizozemska vlada je imela leta 1948-49 prav. ko je vojaško nastopila proti upornikom na Giogiju. Toda de faeto sta pomenili obe vojaški akciji napad. Mar bi bilo potrebno prav za tako imeti tudi postopanje francoske vlade v Vietnamu«?
Kies je poudaril, da je treba kolonialnim narodom brezpogojno priznati pravice do neodvisnosti, nato pa je nadaljeval, da je na zborovanju treba pričeti s praktičnim delom, kajti ni dovolj pisati samo članke in sprejemati resolucije. Ustvariti je treba eno mednarodno in po eno narodno organizacijo«.
V sedanji razdelitvi sveta na dva dela bi države kot Indija Indonezija, Izrael in Jugoslavija predstavljale potencialno silo tretje sile in naj bi v okviru OZN podvzele iniciativo za aktivno mirovno politiko.
Za to ((tretjo fronto« je treba poskusiti pridobiti tudi An-elijo in druge zahodnoevropske države.
Eden najvidnejših delegatov na zagrebškem mirovnem zborovanju je nemški delegat pastor dr. Martin Niemoeller. On
je danes dopoldne govoril o Vidmarjevem predlogu, za katerega je dejal, da predstavlja trdno podlago za formulacijo zaključkov. Le glede šeste toč-
(Nadaljevanje na 4. strani/
Zborovanje za, mir in med/narodno sodelovanje v Zagrebu; jugoslovanski delegat Josip Vidmar predlaga deset osnovnih točk miru in sodelovanja
PROCES O DOGODKIH NAP POBC11JEM
JAVNI TOŽILEC SE UPIRA
dokazom o vlogi ozopovcev
mmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmaammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmm j tmmmmmmmmmmmmmm
obenem pa se zavzema za povsem neverodostojno pričo, ki si je v stalnem nasprotju - Pripovedovanje dveh karabinjerjev - \l začetku novembra bodo razpravo prekinili za teden dni zaradi zaslišanja videmskega nadškofa
(Od našega posebnega dopisnika)
LUCCA, 25. — Danes zjutraj ob prihodu v dvorano je predsednik sodišča jav.l, oa sta dospela dva obsežna zavitka z zapiski procesa proti B rgh.seju in Cabaju, v kalerih si obeta obramba najti še več dokazov o sodelovanju med ozopovci in fašisti. To zopet ni bilo po volji javnemu tožilcu, češ da se sodišče ne bo moglo oz rati na izpovedi Borgheseja in Cabaja, ki sta kot obtoženca za svojo obrambo morda navedla nove neresničnosti. Vendar bodo zapisniki kljub temu proučeni.
Po kratkem sporu med odvetniki je bil kot prvi zasl.iš' n karabinjerski br.gadir Fabbri in v poldrugi uri natvezel toliko neumnosti, kolikor jih r.a tem procesu še nismo slišali. Mož je bil zajet v Povolettu, ko so garibaldinci skupno z ozopovej napadli nemško in fašistično posadko. Garibaldinci so ga sprejeli v svoje vrste, to. da junaški Fsbbro je pobegnil ob prvi priložnosti in se pstem skrival v večnem strahu p ed partizani. Nj sl upal na svetlo tudi v Trstu, kjer se je znašel takoj po osvobcd.tvi. Ugotovil je. da so osvoboditelji spremenili Trst v mesnico, vprizarja-joč pravi lov na Italijane. Kamorkoli se je ozrl, je videl le slovenske zastave z rd-čo zvezdo in le Pq prihodu Angležev v Trst so se pojavile tudi italijanske trikolore z zvezdo toda tudi te so bile izobešene le v predmestjih kjer žive po večini Slovenci. Kako temeljito si je Fabbri ogledal tedanji polo. žaj, priča njegov opis slovenskih zastav, pri katerih naj bi bile barve razvrščene ’ avp'č-no. to je vznoredno z drogom, kakor pri italijanski. Niegevo pripovedovanje je razgibalo celo obtožence, ki so se nad to-
likšno doslednostjo in resnicoljubnostjo karabinjerskega br-gadirja odlično zabavali. Euen od nuh, ;n sicer «Sasso», je prosil predsednika za besedo in potem vprašal jun škega brigadirja, ali ni on tisti, ki je ob pobegu od pariiz?nov odnesel tudi 80.000 lir. Priča seveda s tem noče imeti ničesar opraviti.
Zaslišan je bil za tem k'ra-binjerski mar š.alo S rapp -ghetti, eden izmed članov kara. binjerske postaje v Gcrici. ki | je bil ob osvoboditvi Gorice za-‘ jet z drugimi 56 karab njerji in odDeljan v Borovn co.
Strappag^etti p ipoveduje da so jih odvedli partizani. Med jetniki so bili renubUkini, fašisti in Nemci, toda noben ozo-povec. Karabhjerji so o tali v Borovnici okrog dva mestoa, nakar so bili vsi izpufčrni na posredovanje ga ibaliinca «S%ssa» ki je o ebno pr‘spel v Borovnico ter jim zagotovil osvoboditev, ker so sodelov?li v Gorici s CLN.
Tu se je oglasil zastopnik civilne stranke odvetnik Salsin!, ki skuša v vsem nadomestiti in posnemati odsotnega G ann ni ja, ter razburjeno zatrjeval, da je bilo takrat v borovn:škem taborišču 8 ti'oč Ital ;anov odpeljanih iz Gorice in Trsta. Hotel je vedeti, kje so končal, vsi ti tisoči, potem ko se je prej navedenih 56 vrn!lo. domov Pre^sedmk se je oaril odgovoru z utemeljitvijo, da tu obrav navajo porčinjske dogodke in se trenutno ni nrrgoče ukvarjati z drugovrst^mi v^r^š^nM. Brez tež=>v in dokai na k-atko bi bil lahko odnravil s šovinističnim odvetnikom, ako bi vedel, da ta nes-amn-i pn*v rja resnico ter da v bo~ovn:š'ro globel razen tamkajšnjih p^bi. valcev prav gotovo ne bi mogl stlačiti še 8 tisoč ljudi, da je
Velika važnost
prihodnjega zasedanja OZN
Trygve Lie je izjavil, da bo to zasedanje eno najvažnejših v zgodovini OZN - Acheson odpotoval Iz ZOA
PARIZ, 25. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je na tiskovni konferenci napovedal svoj od-hot1 v Ženevo, kjer se bo ra zagovarjal o nekaterih upravnih vprašanjih. Dejal je tudi, da se bo Varnostni svet sestal ne prej ko 29. oktobra, toda zelo verjetno še pozneje.
Lie je tudi izjavil, da bo zaključna seja petega zasedanja glavne skupščine OZN. ki je formalno že odprto. 5. novembra ob 15. uri, otvoritvena seja šestega zasedanja pa bo 6. novembra ob isti uri.
Trygve Lie je izrazil upanje, da bo mogoče na bodočem zasedanju skupščine doseči napredek vsaj v treh smereh:
1. Zgraditev sistema skupne varnosti OZN.
2. Zmanjšanje vzrokov trenja med Vzhodom in Zahodom in obnovitev naporov, da se najde trdna podlaga za miren soobstoj in v nekaj letih doseči konec tekmovanja v oboroževanju.
3. Večje razumevanje in sodelovanje med industrializiranimi in gospodarsko bolj zaostalimi državami.
Poudaril je nato, da bosta skupščina in Varnostni svet prihodnje mesece središče sklepanja in pogajanj o večjem de. lu svetovnih vrašanj, in da bo prihodnje zasedanje eno najvažnejših v zgodovini OZN. Skliceval se je nato na željo do miru. pri vseh narodih ter je poudaril, da bi se nevarnost nove vojne znatno zmanjšala, Če bi vlade držav članic uspele napredovati v omenjenih treh1 smereh. Naštel je nato razna vprašanja, o katerih bodo razpravljali na skupščini. Q pogajanjih za prenehanje sovražnosti na Koreji je Trygvq Lie
dejal: «Upam, da se bodo sovražnosti lahko prenehale še pred začetkom zasedanja glavne skupščine ali vsaj pred koncem novembra«.
O sprejemu novih članic v OZN je Lie odgovoril negativno nekemu nov.narju, ki se je skliceval na informacije iz New Yorka, ki pravijo, da so sovjetski krogi vprašali nekatere visoke osebnosti, ali bi lahko bilo koristno za stvar miru, če bi se Stalin osebno udeležil razprav v glavni skupščini. Dejal je: «Zelo srečen bi bil izreči dobrodošlico v OZN predsedniku vlade Sovjetske zveze, če bi on želel osebno priti in voditi delo svoje delegacije v skupščini OZN«.
Ameriški državni tajnik Dean Acheson je danes iz Washing-tona odpotoval v New York in bo nadaljeval pot v Francijo. Z njim potuje ameriška delegacija v skupščini OZN, v kateri jP tudi en specialist za atomska vprašanja, in sicet Gordon Ameson. Zaradi tega domnevajo nekateri opazovalci, da je mogoče, da bo med zasedanjem skupščine prišlo do stikov med ameriško in sovjetsko delegacijo o vprašanju mednarodnega nadzorstva atomske e-nergije.
V VVashingtonu bo Aohesona nadomeščal podtajnik Mac Ghee, ki je danes odpotoval skupno i iranskim ministrskim predsednikom Mossadeghom v neki kraj v Virginiji, kjer bosta nadaljevala razgovore o po. ložaju v Perziji.
Dean Acheson je nocoj dopisniku Anse izjavil, da je ame. riško stališče glede sprejema Italije v ZN nespremenjeno, jn sicer kakor ga je Truman sporočil De Gasperiju ob njegovem obisku v Washingtomi.
bilo 1845 leta tam pr držanlh le nekaj sto fašistov -n Ntm ev, da so bili še od teh izpuščeni vsi oni, ki jim ni b.l > mog .če dokazati vojnega zloč n-tva.
Tnje domačini iz k ajev okrog Porčinja in sicer b.ata Simč.ča in Jakob Kocjančič ni. so povedali ni_e ar novega. Prav tako se nj izvedelo ničesar pomembnega od prvih p ič na popoldansk. r zpravi to je otl Luigija Bel r ma, Luig:ja Turca inManzuttra.Pred ednik jih je vp aševal, kaj vedo o odhodu garbaldincev v k.č. na Perčiču dne 7. februarja 1S45.
Nadvse zanimivo pa je postalo zasliševanje fpivšnga ozo-povca Ledu Badiitija, ki s-' jr zelo ocidaljil od svojih prvotnih izjav med preiskavo. S tem je dal povod za n-.Ve kričeče nastope odvetnikov in javnega tožilca. Poleg tega da je B ni očitno izmaličil re nic s? je okorist i tudj s tem. da je hcdil poslušat razpravo p .eno je bil sam zaslišan. Pred ted^j so ga namreč za^.č lj med obč n-stvom in predeednik ga je dal takrat izgnati ;z dvorane.
BadVii je preiivsem govoril o resnih sporih med garib-ldin. ci in ozcpovci, ker se rle^nji niso hoteli vključit v IX. korpus. V dok?z je navedel prepir, do katerega je priš’o v neki | hiši v Cenebol; med «V'nri-jem» in «Bol!o», medtem ko je priča prisluškoval v s sednji sobi. «Vanni» je tedaj baj' zagrozil «Bnlli». «da mu bo drago plačal«. Ob amba je t~koj opozorila predsedn k?, di priča ne govori resni-e. ke’- je preiskovalnemu so'n ku dal d ce. la drugačno izjavo. Med’em ko trdi danes, da je do s'0-a prišlo v Cenebol’, je v ’'r?i"k?vi dejal, da se je to zgodilo v eni izmed koč nad Porčirjnm. Po* leg tega takrat ni priois?l inkriminirane grožnje «Vsnniju», temveč enemu izmed gar bal. drncev, ne da bi navedel ime. Zatrjeval je dalje, da je b i v preiskavi zaslišan z Don Vol-nejem in Licio. medt m ki tudi to ne odgovarja re'n'ci. Kljub takim in še d-ug m re-doslednostim pa se je javni tožilec z vio vn mo z-vzemri za verodostojnost priče in z dol o-veznim akademskim utem 1>-vanjem h'tel popravit' vtr ki ga je Badini napravil na porot, nike in ostale p"is'tne.
Razpravo so zakliučiH ne1-aj Po 18. uri na^aljev la pa se bo jutri dopoldne.
Spisek P” č, kj pa men^a še vedno ni izpopolnjen kaž , da ima sod eče namen zasl šatj še akrog 130 ljudi, med k-te itni bodo zadnji prišli na vr to 20, novembra in tudi kasneje.
Videmskega škofa, ki je tudi vključen v ta s-zn-m, pa se menda ne moTe potrud'ti v Lucco, bo predsedn k z nekaterimi porotniki zaslišal v Vidmu 30. t, m. in bn zaradi tega delo v L”cci prekinil za osem do deset dni.
MILAN LIPOVEC
Truman je optimist
glede anglo-Iranskega spora
WASHINGTON, 25. — Predsednik Truman je danes v odgovor na vprašanje nekega no. vinarja izrazil upanje, da bodo sedanji razgovori med ZDA in Perzijo glede iranskega petroleja dosegli dober rezultat.
Iranski podtajnik v min str-stvu za finance Kažem Hassidi, ki ga je Mossadegh nujnQ pc* klical v Washington; se je včeraj z letalom odpelj i iz Teherana. V amerišk h krog h plavijo, da se pogajanja d slej do-bro razvijajo jn da pripravljajo nov poskus sodelovanja med Anglijo in Perzijo. V dobro ob. veSčenih krogih pravijo — da bo Mossadegh razpravljal o sporu 2 Anglijo tudi na obisku na podeželskem po estvu ameriškega podtajnika Mac Ghee ja, ki bo v razgovorih nadomeščal Achesona. Poročajo, da je imel Acheson nekoliko pred svojim odhodom v Pariz razgovor s Mac Ghee jem,
= 2 ■=
26. oktobra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, petek 26. oktobra
Evarist, Vranica Sonce vziiie ob 6.35, zatone od 17.03. Dolžina dneva 10.28. Luna vzide ob 1.40, zatone 15.lv/. Jutri, sobota 27. oktobra Sabina, Srebra
Zahtevamo
slovenske napise
Te dni je bilo opaziti prečrtane italijanske napise ob cestah tja od Proseka pa do Sti-vana. V Sesljanji so bili p/ečr-tani tudi nekateri javni *napi&i, hi so le v italijanščini. ■
Podjetje USVS ki upravlja ceste in je postavilo te napise, je dalo včeraj zbrisati črte in očistiti napise.
Morda bodo gospcdjg pri USVS vendar razumeli, da so tu slovenila kraji in vasi in da mora postaviti dvojezične napise, kakor jih zahteva naše ljudstvo. Pri USVS kakor pri drugih ustanovah bi se morali zavedati, da nismo več v času fašističnega režima in da je treba spoštovati narodne pravice Slovencev, ki so na tej zemlji že več kot 1000 let, da je treba spoštovati imena našh krajev, ki so se ohranila skoz: stoletja, dokler jih ni fašizem nasilno potujčil.
Ze večkrat smo o tem pis^l in poveda-li naše zahtev". Ne bom0 odnehali. Italijan K.; šovinisti in vsi, ki imajo za to še gluha ušesa, pa se lahko sami prepričajo, da je naše ljudstvo potrpežljivo le do neke mere.
Poudarjamo še enkrat: hoče. mo slovenske napise ob cestah, ob vhodih v naselja, nn železni, ških voztajah in na vseh javnih zgradbah! To je upravičena za. hteva vsega našega ljudstva.
ARETIRANA TOLPA ATENTATORJEV?
9 ljudi danes pred sodiščem zaradi shrivanja orožja
Policija izsledila pravcati arzenal orožja in razstreliva, med katerim so bili tudi deli Bazooke, brzostrelke in ročne bombe
Včeraj zvečer je tiskovni ura<j policije izdal sledeče poročilo:
V noč, med 21, in 22. oktobrom je policija aretirala 6 oseb v starosti od 19 do 55 let. Ti bodo postavljeni danes 26. t. na. pred vojaško sodišče za določevanje narokov pod obtežbo da so hranili sledeče Orožje in raztrelivo:
V
Ce
is na rep...
Tukajšnji demokrščanski list. ki nosi v naslovu ime Trsta, je včeraj v svojem članku, kjer govori o dodeljevanju novih stanovanj po ZVU. ponovno dokazal, da nikakor ne zasluži tega naslova, saj je vse njegovo pisanje v nasprotju z interesi Trsta in renično tržaškega prebivalstva.
ZVU je namreč sama prevzela i> roke> dodeljevanje novih stanovanj in zadnje dni se je razširila vest. da bo važno merilo pri dodeljevanju teh stanrk. vanj poleg ostalega Uidi dejstvo ali je prosilec že delj časa v Trstu in bodo imeli prednost pri dodelitvi občani, ki so bili tu stalno naseljeni že 10. junija 1940, to ;e v glavnem resvič'n Tržačani, n e pa prišleki 'tli begunci ki se jih je sem po bese dah s0.m'ga župana Bartc.hja nater.io okoli 30.000.
«Gicrnalu» prav nič ne ugaja da bodo imeli prednost pri dodeljevanju stanovanj resnični Tržačani ter se joče, kaj bo pa z esuli, čeprav ravno te dni <leh' 'irujrio kar 84 stanovanj, ki bodo izključno zanje. List pri tem tudi omenja, da ni važno od kdai je kdo tu, glavne je, zanj. da je stalno bivajoč, ter pravi pri tem dobesedno: «Dodati moramo, da je naravnost absurdino delati diskriminacije med rezidentnimi in re-zidentnimi leaitj pristojnost v obč’vo, dai“ vsem, brez razlike
stalnega bivališča le tedaj, ko so oni sami prizadeti. Res, kras-enake pravti.ee in enake dolžno-1 na krščanska ljubezen in mo-
o orzostrelke «Beretta», 7 š^ržerjev. 1 samokres, 2 bodali, 1 bajonet, 1 signalnj samokres. 13 sianalnih patron znamke Verey, 3 pendreke, 1 železno pest, 1 električni regulacijski aparat 1 zaboj ročnih bomb, 2 vojaška pasova za patrone, 113 izstrelkov različnih vrst, jekleno cev, 3 policijske značke. 1 policijsko piščalko, vrček ba-lestita v kristalih, vrečo čistega žvepla v prahu, vrček kalijeve solj in 3 vrčke pirotehničnega prahu.
Poleg teh se bedo še tri osebe v starosti 17, 37 in 51 let, ki so bile aretirane 24. oktebra. morale zagovarjati pred istim sodiščem, ker so hranile orožje in sicer;
2 puški, 1 lovsko puško, 1 samokres «Brownin.g» 1 samokres «Flobert», 38 izstrelkov različnega kalibra, 3 minske detonatorje, 5 metrov zažigalne vrvi, 200 g balistita, 2 dela Ba-zooke, 3 bajonete, rezervno cev za_ samokres in nedoločeno količino ameriških vojaških ba-terij.
Čeprav je poročilo precej obširno v naštevanju najdenega orožja in razstreliva, pa mu manjka nekaj bistvenega, kar bi brez dvoma vsakega človeka Trstu, razen seveda manjših izjem z nepreveč čisto vestjo, zelo zanimalo, namreč imena aretiranih.
To je po našem mnenju bistveno, kajti obstaja možnost, da izhajajo ti ljudje iz kroga one tolpe, ki je ysa leta nemo-
teno teroriziraia ljudi z bombnimi atentati na razne ustanove.
Policija je po zadnjem atentatu na sedež ZVU uvedla strogo preiskavo in aretirala ter kasneje izpustila tri člane MSI. Vsa preiskava pa se je končala, vsaj tako kaže, negativno kljub razpisani visoki denarni nagradi. Goli siučaj pa je policijo privedel na sled skupini, ki je shranjevala iz kakšnih razlogov še ni znano, pravcati ar-senal orožja. Baje -ie policija pred kratkim nastopila na podstrešju neke sttavbe v Ul. Niz-za, kjer se je razvil majhen požar. Stvar sicer ni jasna, vendar je znano, da je policija takoj za tem uvedla preiskavo, ki se je vlekla od 2.30 ponoči do 7. ure zjutraj. Dejstvo je, da so preiskovalni organi od tam odšli baje v stanovanje nekega lastnika tobakarne, v kateri so našli brzostrelke. Te pa so bile baje last njegovega sina ter ni oče znal ničesar o zadevi. Govorijo, da ga je ta najdba tako Pretresla, da se je družina bala za njegovo življenje. Verjetno je kdo spregovoril in tako dal možnost policiji, da aretira p oseb.
Krožijo govorice, da so med aretiranci tudi trije člani italijanskega šovinističnega krožka «Oberdan» in neki mladenič iz Drevoreda XX. septembra. To so pač zgolj govorice, ker policija za sedaj noče izdati imen. Zakaj policija skriva imena, ko so vindar vse že izročili sodi-
pošteno kaznovati. Vsako na• sprotno dejanje bi bilo t> očeh našega prebivalstva in sploh celega sveta nedopustna potuha.
Sprejem na delegaciji FilIJ
Sef jugoslovanske gospodaisk.e delegacije prof. Jože Zemljak je včeraj zvečer priredil sprejem za predstavnike tržaškega kulturnega življenja. V prijaznih prostorih delegacije smo opazili književnike, slikarje, gledališke igralce, glasbenike kakor tudi predstavnike radia m tiska iz krogov ZVU.
Na sprejemu je bil tudi kratek koncert violinista Karla Rupla in pianista Antona Trosta. Za navzoče je bila novost Lhotkova Hrvaška rapsodija ki jo je izvaja:	violinist Karlo Rupel ob
spremljavi pianista Trosta; močno pa je užgala zadnja točka Chopimova Polon-eza v izvedbi prof. Trosta. Navzoči so v prijaznem vzdušju prebili res prijeten večer.
Seja izvršnega odbora OF STO
Sooči je bila rta sedtežu OF seja izvršnega edibora Osvobo-dilne fronte STO, na kateri so razpravljali o raznih perečih problemih, med1 katerimi tudi r vprašanju ljudskega štetja, ki zanima danes prav gotovo’ vsakega Tržačana. Iz diskusije, fci je sledila omenjenemu vprašanju, so navzoči izvedeli, da so tekom včerajšnjega dtfe že pričeli dieliti vprašalne pole, ki so tiskane seveda samo v iU.lijai.‘-sikem jeziku. Poleg teh vprašalnih pol pa. razdeljujejo za to ocfgovcrai uradniki tudi navodila. kako izpolniti vprašalna pole. ki so tiskana tudi v slo-Vinskem jeziku. Ta navodila dobe prebivalci le, če |ih zahtevajo. Trst II. pa je v svoji včerajšnji odidaji javil, bodo iaiiko slovenski prebivalci italijanske vprašalne pole izpolnili v slovenskem jeziku.
Poročilo ZVU za dobo od 1. julija 1948-30. junija 1951
Direktor za finance in gospo., venci željni jn potrebnii kar so darstvo ZVU je poslal kopijo j dokazali že s tako številno ude-
PRVI LITERARNI VEČER NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Univ. prof. dr. Marja Boršnik o Marici Nadlišek-Bartolovi
Narodna in študijska knjižnica iz Trsta je v ciklu predavanj, ki jih misli letos imeti, priredila snoči na pobudo tržaških Slovenk prvi literarni večer s predavanjem o pisateljici in urednici nekdanje »Slovenke« Marici Nadlišek-Bartolovi ter čitanjem iz njene proze ter literarnih prispevkov še živečih sodelavk prvega ženskega slovenskega lista.
Velika sejna odbora SHPZ ter druga poleg nje sta. bili premajhni za toliko število tržaških Slovenk in Slovencev, ki so pokazali veliko zanimanje ze prvo tovrstno kulturno prireditev v letošnji sezoni. Toplo so pozdravili zamisel Studijske knjižnice, da priredi čim več takih kvalitetnih predavanj, ki smo jih tržaški Slo-
poročila poslanega «Upravi go. spodarskega sodelovanja« in ki se nanaša za obdobje od 1. julija 1948 do 30. junija 1951.
Poročilo je zelo obširno in obsega 11 poglavij, ki jim je priloženih še 8 prilog, ki vsebujejo predvsem statistični material.
Stvarnost in obljube
o dobavi plina v Trstu
službe, stanovanja m pomoči.»
Kaj naj k tem besedam rečemo prav Slovenci, ki nas zapostavljajo pri službah in ne dajo nikomur stanovanja v raznih ljudskih in občinskih hišah in ki imamo enake pravice z drugimi le v tem, da. smemo oziroma moramo enako plačati davke (seveda so to le dolžnosti).
Torej se ti jezuiti spomnijo na enake pravice in dolžnosti vsem meščanov ne glede na'čas
sti: od plačevanja davkov do | rala/
D E L A V C I !
Poslušajte vsak petek ob 20.15 uri oddajo radia jugoslovanske cone Trsta ulz delavskega sveta».
šču. ki jih bo danes sodilo?' Ce bi preiskava še trajala, bi razumeli, tako pa ne moremo razumeti in še manj seveda odobravati. Mar niso postave za vse enake? C e policija javi v tvojih poročilih čeprav kasneje, kar je razumljivo zaradi trajajoče preiskave, jmeni tatov, vlomilcev in podobnih, bi morala objaviti tudi imena onih. ki skrivajo orožje.
Sicer so že vsi za rešetkami in upamo, da bo sodišče enkrat za vselej energično postopalo proti tem kriminalcem, ki so v prvi vrsti škodljivi družbi in mečejo slabo luč na naše mesto. Izrabiti je treba priliko in
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Festival italijanske kulture
Večerna gimnazija v Kopru
V okviru kulturnih manifestacij italijanske kulture v Istrskem okrožju so bile v sredo razne prireditve v Piranu in Bujah. Poseben uspeh je bil v Piranu, k-jer je nastopil orkester ljubljanske Opere pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija Oh’ prisrjtn'sti 600 poslušalcev je orkester izvajal razne skladbe Verdija, Puccinija in Tartinija.
V dvorani zadružnega doma v Bujah je bila uprizoritev komedije «Kronika». ki jo je napisal Leopold Trieste.
Danes v petek bo v Izoli v dvorani Arrigoni večer godbe in bedo nas.top.li mandolinisti iz Kopra m Pirana, orkestra iz Buj m Urn-ga, mamdolinisti iz Novega grada in godbi iz Buj in Sv. Lucije. V Piranu bo v Tartinijevem gledališču glasbeni večer in bodo nastopil zbor in godalni oktet iz Kopra in kot gost mandolinisttčm. skupina l Reke.
Priprave za slovesno proslavo 29. novembra praznika Republike
Po vseh sindikalnih podružnicah so te dni množični sestanki. na katerih obravnavajo vprašanje praznovanja 29. novembra, praznika dneva Republike, ki ga bomo v Istrskem okrožju posebno slavnostno praznovaili v okviru 10. obletnice vstaje narodov Jugoslavije. Na sestankih napovedujejo podružnice medsebojno tekmovanje za boljšo kvaliteto izdelkov in za znižanje cen produktom.
Člani sindikalne podružnice knjigarne «LI-PA» v Kopru so sklenili, da bodo na ta dan lepo okrasili vse izložbe knjigarne in nagradili najboljše delavce. Sindikalna podružnica tovarne pohištva «STIL» v Kopru bo imelsj več študijskih sestankov in bo tudi nagradila najboljše delavce. Prav tako bo tovarna likerjev «Corrado» v Kopru nagradila na dan praznika najboljše delavce. Sindikalna podružnica uslužbencev notranje uprave bo lepo okrasila obe poslopji, v katerih so njeni uradi z zelenjijm. parolami, zastavami in razsvetljavo. Njeni člani se bodo udeležili množičnega prostovoljnega dela in predavanj Ljudsike univerze. Priredili bodo tudi daljši izlet v Jugoslavijo. Uslužbenci - člani
Ravnateljstvo gimnazije v Kopru sporoča, da se bo pričel pouk na večerni gimnaziji dne
sindikaLne podružnice mestnega j 1-trgovskega podjetja «EGIDA» I Vsi oni, ki imajo namen obi-
,,	__*, Jv	.skovati	večerno	gimnazijo,	naj
v Kopru bodo tekmovali, kate- pridejo vpisat dne 29. in 30. trgovina bo lepše okrašena '£hra	!
in razsvetljena in katera trgovina bo bolje uredila notranjo upravo. Imeli bodo tudi še več predavanj za strokovni dvig osebja.
Okrajni svet Zveze ERS za večjo izobrazbo svojih Članov
Te dni je okrajni svet Zveze ERS razposlal vsem podružnicam obvestilo, da se začne s prvim novembrom delavska ve. černa gimnazija za vse delavce in nameščence. Okrajni svet v navodilu poudarja potrebo in nujnost, da vsi člani podružnic obiskujejo to delavsko večerno gimnazijo, ker ie jasno, da je za dosego višje kvalifikacije v poklicu potrebna tudi večja izobrazba.
Vse sindikalne podružnice naj poskrbijo, da bodo vpisani vsi člani in da bodo tudi redno obiskovali pouk.
oktobra od 8. do 12. ure v pi-j samo gimnazije v Kopru. S se-' boj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in prijavo za vpis kolkovano z desetimi dinarji.
Pouk bo trikrat na teden od 15. do 19. ure popoldne- Otvor-jeni bodo trije razredi nižje gimnazije, če se bo prijavilo za vsak razred najmanj deset kandidatov, ki imajo trdno voljo in čvrst namen vztrajati do konča leta pri študiju.
Stroške za vzdrževanje večerne gimnazije bodo morali nositi obiskovalci sami.
Ravnateljstvo
Delo «Agrarije»
Zadnje čase ustanovljeno podjetje «Agrarija». je takoj začelo z delom. To trgovsko podjetje -je biLo ustanovljeno po izidu odloka o sprostitvi trgovine, da bo v pomoč vsem zadrugam v okraju.
Med drugim je podjetje uvozilo zadnje čase 7 vagonov du-šičnatih gnojil, katere bodo zadruge razdelile svojim člapom za jesenske setve. Poleg tega je podjetje uvozilo za 5 milijonov din superfosfata in drugih u-metnih gnojil, ki bodo prav tako prišle v poštev za jesenske setve. Uvozilo je tudi 2 vagona semenskega krompirja in en vagon čebul&ka.
Pogozdovanje
V teh dneh se bo začelo v Istrskem okrožju pogozdovanje goličav. Krajevni ljudski odbori so že prejeli potrebna navodila. Borove sadike bodo interesenti prejeli brezplEično. Drevesnici na Rižani in Komariji imata v ta namen pripravljenih okrog en milijon sadik.
Doslej je bilo v Istrskem okrožju posajenih že okrog 700.000 borovih sadik, vendar je od teh precejšen odstotek uničila suša,
Čitajmo dobre knjige!
Knjigarna «L1-PA» v Kopru je zadnje čase prejela pošiljko poljudno znanstvenih, leposlovnih in umetniških knjig, ki jih ljubitelji knjig lahko dobijo v knjigarni. Med drugimi so «Umetnost in literatura« G. V. Plehanova. ki jo je izdala Cankarjeva založba, «Uvod v splošno in morfološko patologijo«, prof. dr. Franceta Hribarja v izdaji medicinske visoke šole, ((Osnovna načela filozofije«. Po. litzerja v izdaji Cankarjeve založbe.
Za tiste, ki se zanimajo za slovensko umetnost In umetnike, so na razpolago Steletovo delo: ((Slikarstvo baroka in romantike«, A. Podbevščka: ((Jakopič« nadalje ((Jakopič v besedi«, Jakčeva «Grafika», dalje «Likovnj svet«, «Janez Jurij Šubic« in druge.
Izmed leposlovnih domačih in tujih del dobi bralec nasled. nje;
Jurčičevega ((Desetega brata« v izdaji SKZ z ilustracijami M, Gasparija. Ta izdaja je nekaj posebnega in ne bi smela manjkati v nobeni naši knji. žnici in prosvetnem društvu. Državna založba Slovenije je izdala Simcna Gregorčiča Zbrano delo Ul knjigo. Kmečka knjiga je poskrbela za izbor črtic, povesti in odlomkov iz Cankarja pod naslovom: «Jaz, bratje vem za domovino«. DZ Slovenije je nadalje izdala J. Jurčiča ((Zbrano delo, IV. knjiga«, ista založba je od sve*ov-nih klasikov poskrbela za delo Anthonv Trollopeja «Po-) zvr-niki Barkhestra«, Mladinskn knjiga pa je za svoje mlade bravce izdala H. G Wells!<: »Uglami in Eudena«, 1* po ilustrirano delo.
Ker na slabe dogodke človek najraje pozabi, ni čuda, da so tudi naše, gospodinje kaj kmalu pozabile na one dni, ko jim je pri kuhanju nagajalo pomanjkanje gorilnega plina.
Kljub temu da je pri Ilvi znižana proizvodnja plina, je Trst danes preskrbljen z zadovoljivo količino in kakovostjo plina, odkar je bil v Ul. Bro-letto priključen nov plinohram, ki proizvaja dnevno do 50.000 kubičnih metrov plina. Verjetno pa bo že konec tega leta deloval še drugi, tako da se bo proizvodnja plina podvojila.
Seveda so poskrbeli, da s povečanjem količine izboljšajo tudi kakovost plina, ki je bil prejšnje čase pregost in ni bil v stanju zadovoljivo oskrbovati vse napeljave širokega omrežja plinskih napeljav v Trstu.
Kar pa mnogo. .Tržačanov- zanima, je dejstvo, da bo po končanih delih pri plinohramih in olinarni podjetje Acegat začelo kampanjo za instalacijo plinskih napeljav v vse one zgradbe v Trstu, ki jih do danes še nimajo.
Napeljave od ceste do stanovanjskih hiš bodo brezplačne in v načrtu je, da bodo ?a vse notranje instalacije, nabave peči in ostalih ogrevalnih naprav uvedli olajšanje pri plačevanju ter bodo lahko potrošniki že v naprej dobili v stanovanje napeljavo in vse potrebno, kar bodo potem plačevali na obroke. Predvideno je tudi, da bo cena plinu znižana ter sta načrt in napovedovanje tako rožnata, da je težko v vse te dobrote verjeti, dokler jih ne bomo imeli res pred sabo.
Do sedaj nam dejstva potrjujejo samo naslednje:	Količina
in kvaliteta plina sta se res izboljšala, gradnja drugega pli. nohrama je v gradnji in tudi plinarno v Ul. Broletto preure. jujejo, da bo v bližnji bodočnosti pomagala zagotoviti vsemu Trstu zadovoljivo preskrbo s plinom. Ilva še nadalje oskrbuje Trst z 80.000 do 100.000 kubičnimi metri plina in ako prištejemo še bodočih novih 100.000 kubičnih metrov, smo matematično gotovi, da se ni bati v bodočnosti onih pomanjkljivosti, ki so še v bližnji preteklosti prizadevale našim gospodinjam toliko nejevolje pri vsakdanjem kuhanju.
O vsem ostalem pa si bomo itak v nekaj mesecih vsi na jasnem in ni čuda, da je mnogo Tržačanov, ki nestrpno pričakujejo, da bi beseda meso postala (oziroma plinska napeljava in kuhalnik) in prinesla vse one dobrote, ki so v rožnatih
obljubah tako lepo navedene ter za vse Tržačane tako privlačne in tolažljive.
Dva otroka v bolnici zaradi ogekiin
Okoli 11. ure je A' temia Bu-tus por. Spechaj- iz Skorkola 38 imela s pripravljanjem kosila polne roke dela. Njena hčerka 4-letna Franca, se je tedaj igrala v kuhinji in opazovala mater, ki je imela opravka pri štedilniku. Prav v trenutku, ko je mati vzela s štedilnika lonec vrele vode. se ji je hčerka približala- in smola je hotela, da se ji je lonec zvrnil in oblil otroka, ki je začel zaradi hudih bolečin tuliti na v«e grlo. Prestrašena mati je pustila kosilo kakršno jfe bilš, prijela hčerko ih jo 7. -rešilnim avtom odpeljala v bolnico, kjer so jo spre, jeli ha dermatološkem oddelku. Zdravniki so ji ugotovili opekline II. stopnje na obrazu vratu in prsih ter predvidevajo, da bo okrevala v 15 dneh.
Popoldne se je zgodila podobna nesreča 14-letnemu Lu-ciu Periguttiju iz Scala Santa 40 ki se je doma igral z vrčkom bencina. Fant je. med igro tekočino zažgal in plamen, ki je švigni] nepričakovano visoko v zrak, ga je oplazil po obeh nogah. Tudi njega so z rešilnim avtom Rcfečega križa od. peljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na istem oddelku prognozo 20 dni.
Nočni nanad na žensko pri Sv. Ivanu
Okoli ,5. ure zjutraj se je oglasila na policiji 38-letna Ines Pergrettj iz Vrdelce Timi-njana št. 1663, ki je prisotnim začela pripovedovati, da je bila žrtev nočnega napada. B;lo je okoli polnoči, ko je prihajala domov z dela, ko jo je v bližini otroškega vrtca ustavil mladenič kakih 2Q let in jo poprosil za neke informacije. Ženska mu je ugodila in ko mu je razlagala, ji je mladenič sun. kovito snel jZ roke torbo in iz-Rinil v temo. Zena trpi kakih 2.000 lir škode.
Utež na nooo
Popoldne so morali sprejeti na ortopedskem oddelku zaradi zloma prsta leve noge 20-letno Renato Zacco por. Mirabella iz Ul. Muda Vecchia, kj bo morala ostati v bolniški oskrbi najmanj 20 dni. Izjavila je, da ji je med delom v tovarni «Eppin. gher« padlo na nogo 5 uteži.
IZPRED SODIŠČA
Obramba je zahtevala zdravniški pregled enega izmed obtožencev
Nekoliko čez polnoči 13. septembra tega leta je neki policij, ski patruljni čoln opazil v daljavi motorno barko, ki je vlekla za seboj majhen ribiški čoln. Coln se je neslišno približal in ko je bil oddaljen kakih 50 metrov, so policijski agenti prižgali žaromet, ki je razsvetlil vso okolico. Tedaj se je nekdo vrgel v vodo. vendar ga je policija takoj potegnila na suho in ga odpeljala v Milje, kjer ga je izročili bolničarjem Rdečega križa. Ti so ga takoj odpeljali v bolnico, kajti možu, 45-letnemu Beraniju Bor. tolu iz Ul. Capuano 8. so močno krvavela zapestja. Preden je skočil v vodo, sj je namreč prerezal žile v upanju da bo ušel policiji. V bolnici je izjavil, da je hotel zaradi dolge brezposelnosti napraviti samomor kar ni odgovarjalo resnici.
Policija Je takoj preiskala čolne in našla v manjšem približno 300 kg ameriških cigaret, ki s0 ležale pokrite z jadrom na dnu čolna. Na podlagi te najdbe je aretirala Bera-
nija. ki je ostal v bolnici vedno pod nadzorstvom, 50-ietnega Marija Fragiacoma iz Pirana, 194etnega Itala Novela jz Milj in 28-letnega Silvana Russa. Vse so obtoženi, da so ponoči ukradli v nekem portiču v našem mestu 15.000 vreden čoln, last nekega Francesca Tambu-rinija, ter da so se °a posluževali za tihotapstvo cigaret. Prvi in zadnji pa se bosta morala zagovarjati še posebej zaradi tihotapstva 10 kg ameriških cigaret.
Cim je policija imela vse potrebne dokaze v rokah je vse štiri izročila sodnim oblastem, ki so včeraj začele z razpravo. Kmalu po branju obtožnice je Beranijev odvetnik vstal in zahteval od sodišča, da Beranija podvržejo psihiatričnemu pregledu. Sodišče se je umaknilo in kmalu vrnilo v sodno dvorano ter nrlvolilo odvetnikovi zahtevi. Proces se bo nadalje* val. ko bo sodišče prejelo psi-hMrO', rdsovor
Predsednik Picciola tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk obramba odv. Berton. Poilucci. Antonini in Mantovani.
ležbo na prvem kulturnem ve čeru.
Brez dvoma je že sam naslov večera vzbudil toliko zanimanja med Tržačani posebno med ženami, saj predstavlja ((Slovenka« prvo glasilo slovenskih žena, ki je kljub temu, da je bila Ljubljana slovensko kulturno središče, izhajala v Trstu. Poleg tega pa je imela predavanje o ((Slovenki« in Marici Nadlišek, univerzitetna profesorica dr. Marja Boršnik iz Ljubljane. znanstvena literarna delavka, ki se je uveljavila posebno s svojo obsežno študijo o Antonu Aškercu, ki je izšla tu. di v knjigi. Nadvse zanimivo predavanje prof. Boršnik bo izšlo v Razgledih.
2al, se literarnega večera nu sta mogli udeležiti še živeči sodelavki prvega slovenskega ženskega glasila pesnica Kristina Suler ter Elvira Dolinar, ki zaradi bolezni nista mogli do-potovati iz Ljubljane. Odlomek iz svojega dela ((Veronika De-seniška«, ki je bilo igrano nekajkrat v Narodnem domu v Trstu ter pesem o slovenskem jeziku pa je čitala avtorica Marica Gregorčič-Stepančič iz Trsta. •
Članice SNG iz Trsta so reci. i:'ra!e iz del Marice Nadlišek-Bartolove, in sicer Nada Ga-brijelčičeva črtico «Moja pot«. Zlata Rodošek socialno črtico «OdIomek' iz življenja« ter Le-1 ja Reharjeva »Prevrat«, ki opi. suje dosodke iz leta 1918 ter prve' hude dneve, ki so jih morali Slovenci preživljati, ko je Trst okupirala Italija.
Ves večer je bil tako intimen in resen, da je pustil v vseh poslušalcih globok vtis. Resnično zadovoljni nad tako uspelo kulturno prireditvijo ne zgrešimo. če izrazimo v imenu vseh prisotnih zahvalo vsem, ki so sodelovali, predvsem dr. Marji Boršnik, gospe Marici Gregorčič-Stepančič, krogu Slovenk, ki so dale iniciativo za ta ve-čer' ter Narodni in študijski knjižnici, ki je večer organizirala.
brezposelnega mfihanika. ki je v skrajni sili jn potrebi začel predi petimi meseci krasti po vežah medene dfiie plinsikm ključev, da z izkupičkom preživi 2 mladoletna otroka in že. no.
Ni težke- dogngti, kako ta. nesrečni mož in tisoče njemu Enakih brezposelnih Tržačanov gleda na početje koordinacijskega odbora za zimsko pomoč, ki drži že od meseca jun i ja v blagajni 6 milijonov lir ter čaka, da pr:id|£> zima ali celo pomlad, da začne z delitvijo denarne pomo. či brezposelnim.
Preteklo zimo so razdelili 42 milijonov lir. ne b; bilo napačno ako bi pomoč delili tudi v ostalih letnih časih, ko so brezposelni ped silo razmer prisiljeni pedvzeti razne protizakonite načine, da sj presikrbe kruh-
Odbor za zimsko pomoč ni še določil datuma za pcčet;>k nabiranja prispevkov niti ni določil datumi začetka delitve pomoči potrebnim družinam. Bilo pa bi umestno, da se takoj deli pomoč iz onih ostalih 16 milijonov ter postopoma tudi nov.i Prispevki
V. oljčni zbor SHPZ
V neaeljo 28. oktobra 1951 ob 8. dopoldne bo na stadionu dPrvi maj» V. redni občni zbor SHPZ s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev.
2. Volitev verifikacijske ko. misije.
3. Volitev volilne komisije.
4. Poročila:
a) tajnikov,
b) blagajnika,
c) načelnikov odsekov, č) nadzornega odbora,
d) verifikacijske komisije.
5. Izprememba pravil.
6. Volitev novega odbora.
7. Resolucija.
8. Razno.
Tajnik:
Boris Race
Predsednik: dr. Andrej Budal
Seja izvršnega odbora Slovansko - italijanske ljudske fronte
Danes ob 17. uri bo seja izvršnega odbora Slovansko-italijanske ljudske fronte z udeležbo vseh občinskih svetovalcev v Ul. R. Manna 29.
Umetnjška razstava v «Skorpjonu»
Danes ob 18. uri bo v galeriji Scorpione otvoritev umetniške razstave, na kateri razstavlja Vir-gilio Guidi razne umetniške risbe
PDdDornD društvo preri novo nalogo
Bliža se konec leta. Podporno ] iz zadnj>h let. društvo stoji pred novo nalogo,	-———■
ki jo je že lansko leto tako (_)p uspešno opravilo. Pod okriljem ___________
tega društva je bila organizi- Danes 26. t. m. ob 19. uri
tx> seja okrajnih tajnikov OF
Nekrivi krivci
Pred nekaj meseci smo objavili cforožnico ACEGAT, v kateri je opozarjala Tržačane na nevarnost uhajanja- plina, ki preti z onesposobljanjem glavnih ključev za zapiranje plinskih dovodnih napeljav, ki so pogostoma bili ukradeni v vežah stanovanjskih hiš.
Pretekli tedieni se je zaključila ta žalostna zadeva z aretacijo
ko razveselila naše najmlajše ki je bila pa tudi njihovim staršem prav zaradi tega v veliko zadoščenje.
Podporno društvo je začelo pred kratkim s pripravami za ta otroški praznik. Jasno je, da bo v to veliko akcijo vključilo tudi demokratične organizacije, posebno žene, ki so že v preteklih letih pokazale toliko pridnosti in požrtvovalnosti. Na nekaterih sestankih po terenih so članice ASIZZ že razpravljale, kako bodo pristopile k letošnjemu delu za novoletno jelko.	Tajništvo Podpornega
društva je sklenilo, da bo. letošnjo akcijo najmanj tako dobro izvedlo kot ostala leta,
Decentralizacija poslovanja za podpore
Občina obvešča, da se bo sporazumno z občinsko ustanovo za pomoč od 1. novembra 1951 daljg začelo poslovanj? za pomoč pri III. delegaciji (Ul. Giu-lia. Ljudski vrt) in VII. delegaciji (Lonjerska cesta 1) v imenu navedene ustanove.
Zaradi t;ga morajo vsi oni, ki stanujejo v mejah navedenih delegacij jn ki hočejo predložiti prošnjo za pomoč v denarju ali blagu, predložiti prošnjo delegacijama, ki bosta odprti za občinstvo izključno v ta namen ob delavnikih od 16, do 18. ure.
Izplačilo mesečnih podpor in razdeljevanje živilskih nakaza nic bo pri III. delegaciji od vključno 5. do vključno 12. v vsakem mesecu od 16. do 18. ure. Pri VII. delegaciji pa vključno od 13. do vključno 17. v vsakem mesecu od 16. do 18. ure.
Izplačilo izrednih podpor in izročitev izrednih živilskih nakaznic in bonov za obleko, obutev in perilo se bosta nadalje-vgli na centralnem sedežu ECA Ul. Conti 1.
na sedežu OF v Ul. R. Manna 29.
Danes 26. oktobra ob 20. uri ima svojo redno sejo sektorski odbor OF Skedenj.
Prosvefno društvo Slavko Škamperle
opozarja vse pevke in pevce, da se pričnejo danes dne 26. t. m. točno ob 20.30 redne pevske vaje. Ker bo že v kratkem javni pevski nastop, naj na vajah nihče ne manjka.
Gpazarjamo vse Svetoivančane, da je društvena knjižnica, ocfprta vsak petek od 20. do, 20.30 ure.
Gledališče Verdi
22. novembra 1951 1» »1«**J otvoritev sezone s Pu“ opero Turandot pod vodstvP rigenta Votta.	.	.	nlj).
Pri gledališki blagajni st ljuje obnavljanje aDonrnaj v iiebno za turnuse «^>> 111 parterju.	^
Gledališče bo zaprto ao vembra za nastop gledal1* j pine CaIindr!-Carli-VolPI vc-dstvom L. Almiranteja.
Natečaj za občinske tajii*
V Uradnem listu R-1- 2jL,t 15.10.1951 je bil objavljen ^ notranjega ministrstva 1951. s katerim je tečaj za službo občinsK' w kov VII. in VIII. stopni . ^ na razpolago ob priliki razporeditvene lestvice.
Za navedeno službo so 1 tene ženske.	^	^
Prošnje morajo
ter
na kolkovanem papirju- ?2 *^joV. s potrebnimi dokun.en i ljene na glavno direk;I- otrjoi* uprave ministrstva za J^sed' zadeve in izročene na * stvo cone do 14.12.1951.	^
Pojasnila se dobe v o v uradu občine, v kateri
interesirani, ii'n na cone, oddelek II. v nadst.
preo
sobi
73II-
Uradne vesH Zadnji rok prošeni za ^
Zavezniška čitalnica	&
izteče rok za vlaganje PZdruž{ll< študijske štipendije » ^ k0dCii države za leto 1952-53 tekočega meseca.	.	u
Vsi oni, ki se zaniinaj® štipendije, naj se jav‘l°' - oKl“’ najkasneje do konca	jrtal'
bra, v prostorih Zavezn's^er ^ nice, Ulica Trento štv. do dobili nadaljnja obv
obrazce.	v	po-
Za te štipendije	ustre"
štev prosilci, katerih P°* zajo sledečim, zahtevam. ^ da so diplomirani na Ka ^ *> fakulteti z najnižjo oce riedi*
110:	da so-visokošoici, a	j
cinci; da imajo diplom® dipj®” cialno pomoč; ali da lina-jj0iniš,ce
mo šoie strežnice.
za poklicne
SINDIKALNE VESTI
Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev ERS vabi člahe 'vdail-nega odbora na sejo, ki bo danes 26. t. m. ob 17.30 na sedežu sindikata. -
Izlet motociklistov
Motoklub Jadran z Opčin ob. vešča člane, ki so se prijavili za izlet v Lokev naj se zberejo v nedeljo 28. t. m. ob 11. uri dopoldne na bloku Fernetiči.
Nov oddelek na univerzi
Z ukazom štv. 166 je ustanovila ZVU na tehnični fakulteti tržaške univerze oddelek za prevozništvo, z veljavnostjo za šolsko leto 1951-52.
Prenos lastninskih pravic
Ukaz štv. 165 Zavezniške vojaške uprave, ki bo stopil -v veljavo 1. novembra 1951, določa prenos nekaterih lastninskih pravic državne domene (Javne dobrine aVode») na državno posest.
Ta ukaz zadeva nekatere ((katastrske parcele« pri Sv. Magdaleni Zgornji.
Z GORIŠKEGA
Ob prihodu novega prefekta
iJo premestitvi pi-fekta Pala inare se je razširila govorica, da bo njegovo mesto v Gorici zasedel dr. Benussi, Nekaj časa Je bila podoba, da je to že- izvršeno dejstvo, katerega so se z!ar sti istrski begunci, katerih je v naši pokrajini nič manj kot 15.000. iz vsega srca veselili. Vi. dfcll so namreč v svojem «ccav-nazionalu« najvedjo možnost, da svoje zahteve še bolj temeljito izvedejo. Skratka, mislili so, da jim ie rimska previdnost iz gole skrbj za njihov obstoj poslala angela varuha v obliki novoga prefekta-.
Toda tudii imenovanje novega prefekta dir. Benussija je bilo kaj kratkotrajno in veselje eSulov je izginilo kakor spomladanski sneg. Dr, Bemissi je po nepotrjenih vesteh odklonil mesto gorišike-ga prefekta in, bo obdržal še nadalje mesto prefekta v Bocnu.
Pa-č pa so v Rimu našli neko. ga drugega, k'i bi utegnil biti primeren za to «ne všečno mesto« jn sicer dr. Florinda Gi^n-michela, ki jei bil vse doslej u-služben pri notranjem ministrstvu, kjer je baje proučeval vsa vprašanja naše obmejne pokrajine.
V nekaterih šovinističnih krogih menijo, da je bila zamenjava prefekta Benussija napravljena zaradi .Slovencev, ki bivajo v goriški pokrajini, i« verjetno tudi zarp.dl sosedne republike. češ da je Benussi Istran in bi utegnil zato biti kamen spotike pri oskanju prijateljskih odinošajev.
™a^£,n mnenju pa italijanske oblasti sploh našo gledale na imenovanje novega prefekta « Zi, toppzmo. kajti v povojnih letin iz dneva v dan dbka-zujejo, da jim je prav malo mar, kakšn.,. vladne predstavnike postavljajo na tako kočljiva mesta, kakor sita Gorica in Videm in da jim pri tem še celo ni žal, če njihov; predstavniki dopuščajo zatiranje slovenskega življa. Zelo verjetno bo držala trddtev. da imenujejo take predstavnike v pokrajinske
vladne organe, ki vznemirjajo ozračje in s tem preprečujejo miirno sožitje prebivalstva in podirajo most prijateljstva do Jugoslavije.
Kot smo že omenili, je bil novi goriški prefekt dr. Florindo Gianmichele izvedenec notranjega ministrstva za vprašanja naših obmejnih krajev. Zaito tipamo. da je natančno obveščen o vseh težkočah, ki jih moramo Slovenci prenašati pod Italijo.
Ob njegovem prihodu v naše mesto ne želimo-, da bi bil slabši niti enak kot je bil njegov prednik. ampak da bi se v odnosu do Slovencev ravnal po določilih ustave; skratka da bi bil bolj človeški in boljši, veliko boljši od svoj1 ga prednika.
Zimski urnik javnih obratov
Z o-drčdibo z dne 20. t. m. je gorišlki kvestor določil umik poslovanja vseh javnih obratov v goriški pokrajini od) . no\ ambra 1951 dt> 14. maja 1952, jn sicer;
v Gorici in vseh ostalih ob činah v pokrajini bodlo javni obrati pričeli poslovati ob C, uri.
Restavracije, gostilne, kavar. ne bari ter prodajalne nealko. holnih pijaič bodo v Gorici, Gra-diežu in drugih občinah z več kot 10.000 prebivalci zaprle ob 24. uri. V občinah z manj kot 10-000 prebivalcev pa ob 23.
Gostilne, gostilne s toplimi jedili, krčme in osmice bodo v Gorici, Gradežu ir> vseh obči-nah z več kot 10.000 prebivalci zaprl* ob 23. V občinah z manj kot 10.000 prebivalci pa ob 22.
Ob isti uri bodo morali zapreti tudi zabavne krožke (ENAL, ACLI itdl) Zabavne krožke bodo razen ob sobotah morali zapreti v Gorici, Grade, žn in občinah z nad 10.000 prebivalci ob 24. dtrugod pa ob 23.
Prodajalne izključno alkoholnih pijač ne bodo smeli odpirati pr‘d 10. ob delavnikih in pred 11. ob nedleljah in praznikih. On-.enjene prodajalne bodo lahko poslovale sam0 do 22,
Seja odbora pokre|inske uprave
Na svoji zadnji seji so odborniki pokrajinske uprave podrobno proučili načrt ceste Gradt-ž-Tržič. Nadalje so temeljito pretresli tudi vprašanje ekonom-skega stanja nameščencev pokrajinske uprave v primeru o-bolenja v zvezi s pogoji ki jih v takih primerih prakticirajo v drugih pokrajina-h. Vprašanja so se odborniki lotili na prošnjo notranje komisije pokrajinske umobolnice.
Pri nadaljevanju seje so razpravljali o vprašanjih, ki sf ti. čejo notranje uprave. Sklenil so dati v zakup barvanje in po. pravilo ključavnic in drugih zapor v pokrajinskem muzej« za GOO tisoč lir, odredili so tudi nabavo šest mizarskih miz za gojence v gluhonemnici ter popravilo vodnjaka orožniška vojašnice v JamJ.jah.
Pred' zaključkom so odborniki sprejeli še nekaj sklepov v zveza z nameščenci pri zavodih, ki spadlajo pod pekraji-nsko upravo ter odobrili plačilo računov za razne dobave.
Nesreča pri delu
Včeraj popoldne je 64-Ietm kmet Peter Marega iz Moše oral svoje polje, da M zasejal o-zimino. Vodil je pred plugom, za katerega je trdno držal njegov sin vole in se nenadoma spotaknil v sveži brazdi in padel na zemljo pod plug-. Pri nenavadni nezgodi si j.« Manga globoko ranil čelo. Plug, ki ga te zanesel še skora-i meter na-prej. ga je popraskal po vsem telesu
Rešilni avto Zelenega križa ga jie prioeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v dvajsetih dneh.
Jutri zadnji dan ra prijavo dohodkov
Opozarjamo vse davkoplače. valce, ki še niso izpolnili in oddali tiskovine za prijavo dohodkov, da jfc, jutri zadnji dan za njeno vlogo. Vsi zamudniki bodo kaznovani z globo.
Telefon
88*15
?
Strelske vaje ameriških v ^
Ameriške cete * - letwr do imele te dni na ?
V
vmm
čete
streliščih jn ob navede® su strelske vaje:
Na strelišču za zovici: od 31. oktODi* -r j. vembra 1951, dnevno
18- ure-	niaole ’*
Na strelišču za P a do, Opčinah: od 29. olrt°W* od * novembra 1951, dnev do 18. ure.
Na strelišču na Beg # od 2. do 4. IloVfp ur!-dnevno od 7. do
. 7apu* ( Za vedno nas Je ;rl ta* dragi mož, oče, bra_ j)
Anton Gregoriči^
Pogreb bo 27.
15.30 iz hiše žalosti ljah, Bovedo 43.
Žalujoči: žena Kat^ &>*
ci Aleksej, P' , in njen mož P,n gor:s ma Aleksejem « jv80 ter brata Peter sestra Marija.
Trst, 26. oktobra
Ob bridki izgubi n** egs i Antona Gregor«*^ joj,
na glavnega zveze, izraža družini žalje.
Gregorič
—	n
KOJSTVA, SMHT1 • v TfSj,
Dne 25. oktobra?' ■ i3 rodilo 5 otrok. umri° poroke so bile 3- „nOI<E: •' f
CERKVENE
ene r^;Vcci>ia
strijalec Menotti SP gpe^i-spotfinja Oius^Sjora uradnik Natale -gtfrfiK J*
ca Lidia Courir, ur«Ja
mm Dean in gosi70 Elizabeth. Brancn- ah11*, P* UMPLI SO: 73-lf^oV^Vi la Zuarn, 70-J®tn«6_ietna Letf Gula vd. Turella, za Mauro nor. Pec«
C.iacomo VaUe
Žiberna por. Sinv*. u,3^;
la Cruci?t por- ce‘, .
Milka Kro evič P°I.er,
83-1 et.nl Antonio Bl5.letnJ> ^ Gmsopoe Kapeli- ^cJ^sl, Colucci, 6Wetnt 1F' ni 5-1-letna le^ni RocJolfo KeniC-
|{<inal ob Soc*
Si/. Lucijo Tolmin Kobarid Bovec
Buzet Robo
Novo tioric®
Sv. tioro Tomaj
Butoi/ljc ura»* Koprivo n«
Ilivatio	Alflf
Vpisovanje *c 26. oktobra	Se
Express» v	'43,
št. 5 - tel. 2V
^morski dnevnik
26, ofctobra 1951
^ORAGRUDEN svojim rojakom			
mmo n	m	IEŽII	IGEDI
Ontiar,	Bridke	izkušnje teh po-
ljani ih S6m tu v Ljub' vojnih let, kakor tudi letela nk’ preblv.am> na’ splošno današnje stanje v
ha znanca iz Trsta- svetu nas pouči, da je še
ob vsaki Pri- daleč do bratstva med na-Pat zani 56 'tudi 10 rodi — takega bratstva, v coni a i« ^ razmere kot ga je tako goreče vse ko se naži pr®?vsem> ka- življenje propovedoval vaš
že, kakšno . J.e m dr" rojak in moj brat pesnik
-L . no le mišljenje in T<m
Ifrjl-v;	.	--
razpokJe mi?ljenje in Ig0 Gruden, ^položenje našega ljud- —-	.
5tva. Kar sem^rna/iUdJ	Tisti dan> ko 36111 zvede-
•Plošnem ni bilo razvese- ^ da je slovenako-hrvat-Ijivo. Toda ko	ska prosvetna zveva v Tr-
»•v. iocia ko	—o,	v	j.r-
5*rašala: Kako m le v stu odkupila «bivši dom
u Pa Je V nocailro T„„ n-..^____________________ ,.1
Vr , a< Xx2LKO Da le v
^brežini? jn mi je dejal pesnika Iga Grudna«, ki “a ie Nabrežina narod- je tudl moja rojstna hiša, najbolj ogrožena da je torej ta hi5a zopet r® Je ta izjava globoko Prešla v slovensko posest, "Sunila. ln pri priči mi tisti dan bil eden naJ* b pri'la živo pred oči Na- svetlejših mojega žlvlje-, ina iz mojih otroških nJa- Ta naš dom- ki so ga zavS h let- napredna, naši star5i zgradili s po-%& tf’ sIovenska Nabre- stenim, trdim, marljivim to’ čl imela svojo le- delom, je pritepeno faši-khjižnico. čitalnico, stično druhal v Nabreži-
°- sodbeno, tambu-	ni najbolj	bodel v oči;
0D	nilsko društvo, in	zato se je	s svojo politir
ttban^ *'ertl najbolj raz-	ko načrtnega uničevanja
o in živahno družab-	slovenskega	gosnodarstva
50 j~” in živahno družab- slovenskega gospodarstva fwri.prosvetn° življenje, najprej z vsemi najpodlej-starei-^T3, sem’ da vsi šimi sredstvi spravila na-aes tto . abrežinci še da- denj. Po očetovi smrti so sP0Riin J Pa kdaj' obujajo naši materi odvzeli dovo-ce, j„?°, 5*a razne veseli- liinice vseh obrti, ki so ne’ jn 5 e' Pevske, ples- našim staršem pol stolet-
tie jn “ Pevske, ples- našim staršem pol stolet-katerihUga prireditve> na ja bile glavni vir za vzdr-r° do Jo J6 m,lad0 in sta- zevanje številne družine;
QO mila i"	*	ouciuiic	UfU“Jiic^
valo,.	nazaba-	nato so gospodarstvo ob-
tl turif ^ °' a se hkra* davčevali ter obremenje-k|,lturnn I°SVetljeval° in vali Z vedno na novo iz-si Med dvigal°- Ko 86111 mišljenimi taksami; pretil Škiui J°°Vcirom s trža' je rubež za rubežem in da
'm zn,«	a'	Je ruDez za rubežem m d
jaz bij^ dc®m vse to tudi jih prepreči, se je mati * Se mi i„ predočevala, družino, kar je je ostalo še
^ mi ip	V-------------’	—	j,-	je	se
^»stavn min mahoma doma, zatekala po posoji-
avi* OD t.pmlp rfoi.	______ i ^
stvu.7a.°b temle dej- la v itahjansko banko. Po NabroVJSte Ca!e. je.bil° doigoietnem trdem in ko m nekaj italijan- najmučnejšem naporu na-
sfch dri,?-—''““J 1M11JiU‘- najmucnejsem naporu na-03 kod ki so kd° ve še družine, da vzdrži in
.	oo	uiUinuo,	Vi.C*	VMU^J,	lil
kniViK s trebuhom si ohrani domačijo, so fa-n0 , m 3n se neovira-»aseiiie
med nami. Bi-
ua ui cc iiitu
^v^ili’ nam zago-
®atijali
nas
naš
šistični lopovi končno do-tn	—“	segli, kar so imeli v načr-
'judje k- p°5teni delovni tu: izrinili so nas iz nje 1135 s^1],^50 Pri®3i med in si jo prigrabili; posta. Omeni l. zahrbtnimi ja je last italijanske ti jj ’ ki niso bili posla- banke.
kake vi?7 In ta nas nekdanji dom >iv^:;,da.b!ie_mld ie zdaj vas vseh - Kul-
turni dom Iga Grudna!
iezik^in Naj Vam bo drag’ kakor vsiljevali svoiesa je bil drag njemu ln nam nekatere teli VSem’ ki 0110 ^ v nJem laskih družin so iz Podlh’ kj nas zd^’ večina -o? *»ie celo pošiljale	P°	faZIUh
io,le otroke v slovensko mestih jugoslovanske do-J kjer so se učili naše- movme- Da ni to ozemlje 3ezika. d3 n™ ,•» Min po Prvi vojni postalo plen italijanskega pohlepa, bi nam bil ostal ta dom kot
še na mlseT ne bilo topl° gnezdo’ ki nas bi ter,0, spotikati sp nad od vsepovsod vedno pri-
da jim je bilo
žlveti med nami, N‘0.
^dai -U ^»brežincu pa
lv, J sp	„
hi
c* v V i. IV Čl ul	nad	—	  Jr
'*»«"L'?..bj«» s2,v..?“mS'
ui-roci kiju d	,	.	„ .
jifti	,	°5alt	Italijani da	kraj' Zategadelj vam bo-
b .	hil	.dl t-n Dnm tatni* cvroflo
m je r:*11 i&anjani, ca dru?,bli občevalni jezik Zlu '»i njihov mat, pri n
V
3ezik
di ta Dom kakor svetlo,
njihov materin topl° ognji?|V'e. iz katere-
§
enje vseh plemenitih.
m,	maiezan	,	,,
2ltirai h’e ni prez’ral in ga urPaJte vero v uresni nam, barodnosti teh med Csnje vseh Piemenitlh. v, ivečih tujerodcev. človečanskih misli, ki Jih Ohko	je m03 brat Igo tako go-
» lankn	In°j	Drat	IgO	taKO	go-
v a2(Janjega	„,„	7. vsega	reče oznanjal	v svojih pes-
Jai dc>bju	26	i	f ?a j e	m’h; ta Dom	naj krepi in
S*	,S"a	<«» "*
viaaavma	ln zavest. naj vam podži.
’emu
i	-vi	/'vliv«	_	,	*	CCl>.	II«,	J	\	0.11	L
toVvenskem Primorju ra J1 ga Ijl,bpzen d0 rodne gru It. Vrednostnem pogle- de ln materlnega jezika
j ezika
vey	P0Sie-	v katerem je Igo tako
v^a?o, zak»j kadar6no- ljube'e opeval le.poto te
tlo
trr,iga leta trpi in sa-M* J ^
ka^azad
naše drage in tako kruto preizkušene slovenske
Vp* rpi. sp	,	to preizkušene slovenske
da i’ nekako otopi zfnj’ zem,,e' v katerem ie tudl
l »as-nK-, P zanj, jz]jVa] SVojo žalost in skrb
lau—^^cinip-p-,.	,	izlival
“■ter u :Je re e: nal rr°
Nil10' 6' Toda tega raz! Zan3°:
0 tisti56 dodobra zave-
t;ezu0T‘n-aiI iJudje, ki so
J3 sprern, • budn° desetlet-m tudi zdaj Soze^- dogaianja na
r,83 denl‘U' In tega brid-Pov^J^Va sem se zdaj
k Wvspk,	1	06	zaaJ‘
$ ko mi 2fvedela tudl ;*8ta	1	je znanec iz
-’sta"l rni Je znanec iz SjbXedal: Nabrežina StavsL°gro?ena! In ne
, 'avaVp	ne
■»l Se če reč-em, da
setn faravnost zgrozila, tajp, slišala.
Vtp se ho morebiti kak Glejte, kaj doživljamc
s8?	25T:
o kamnolornci i?
Nabrezine, — kaj bo iz vas, o, kaj bo iz vas? boste prodali se in
zatajili,
v narodu tujem
propali, utonili?
vi proletarci, bodete pali kot voli
pod udarci mrzlih, nebratskih
pesti?
Glejte, kaj doživljamo
skih imperialistov spet
uesedam Dodtikal ..................
JJ c3jdni nacionalizem bpfnl pr°tt Jugoslovan
Orl . WO	Sirim	norn/irtvvv	nnnt j-3 iri *•
h cpu nacionalizem , , H w J ^ tepi , s°vinizem Daleč sklm narodom, spet dviga S® ^venskemu čin. glavo in preti fašistična S Cm0 bil1 nikoli last- pofast' ,kl se Ji na zločin-
? ’ ki l ni' barbarski nago- ? h ,rokah "e nl posuSila Salu « ie v teku 25 let krl fotisočerih žrtev slo-Sai ,!n se v njih raz- venskega, dalmatinskega, S nart ianski šovini- rrn°sorskega, bosanskega,
J? °blasf S1 je bil Prigra-	graDe/i’lve.	u'
So J nad njim. Vsa b ia]ske„ SapeDf0 Istr3 m obmejne- S ovenskem Primorju, da Ni Priča da ni bi 46 pokrajine naprej ita-V° tisti0 slovensko ljud- llanizirala in po njih iz-iSri k! je napadalo, trebljala slovensko ljud-
!ti i^hosti ter lz gole °'
<0 stnihi Po tuJi zemlji Ta nezaslišana predr-rt8oill° mržnjo znost terja od vas, da se IJuk c'lovf.- Ug0r°dca. Si- složno in čvrsto postavite w nost J n°st in mlro- na noge zoper njo, vsi kot ttu3 se oet.°Venskeg-a člo- ena duša! Vedno in vedno ^llnk°stn Ze v tistem si prikličite v spomin gor-
tVIv. °Stn	tistem	Sl protn^ne v siahuju gur-
<- b itaii8In Primeru o nje verze mojega brata ‘cih v v, Janških nase- Iga, ki jih je pred tride-
v Nik	nase-	Iga, ki jih je prea tride-
Drel a režlnl, ki sem setiml leti v bolestni za-
ia,’i\ uavprtio v,_.	 vi	 1___i.
<misirk Se ne b' hil vas kot vprašanje, ta t‘ilhtlCe ZaU bi te pri- kličite danes vašemu
i3l-i č]0v yedla- Noben skrbljenosti naslovil 0t»!si„ k se ne bi bil vas kot vprašanje, ter
na
za-
mr-
hljhce Za’s ua bi te pri  .........................   ....
sti. i%k,n0vra^il zavoljo tvemu pesniku v onstran-ske narodno- stvo svoj trdi. neizprosni odgovor: NE, NIKDAR!
DRUGI KONCERT GLASBENE MATICE V NOVI SEZONI
I
III UlOLiniSTi) RUPLU
.Violinist Karlo Rupel i® pianist Anton Trost med izvajanjem na torkovem koncertu Glasbene Matice v Avditoriju
Na drugem koncertu nove sezone, ki ga je v torek zve-Čer priredila tržaška Glasbena Matica, sta nastopila gosta iz Ljubljane, pianist Anton Trost in violinist Karlo Rupel. Oba umetnika, ki sta nam že znana iz nastopov prejšnjih let, sta tudi tokrat v polnj meri opravičila naše pričakovanje ter ponovno utrdila sloves, ki ga uživata med tržaškim koncertnim občinstvom.
Torkov koncert je nosil pečat intimnosti. Pa kljub temu da del naše publike še ni vajen prisostvovati koncertom komornega značaja in si šele izoblikuje - voj umetniški okus, je bila vendar dvorana Ljudskega čtoma prav lepo zasedena.
Spored, ki sta si ga umetnika izbrala, je v prvem delu
KDAJ IN KDO JE PREPLEZAL NAJVIŠJE VRHOVE ŠVICARSKIH IN FRANCOSKIH AlP
LEU 1855-1865 JUTI TET UPIH
'ThotU 3lanc {e tol	ie	teto	1787 - 'TfuUlei&Mt% ne fte ieetteUull	Mvefiti
teto 1865 -	fitek&tcev-	-	fidetunafatteliu	'Jetten&el#,	fvhti	na	iPt&u	^itcUiuMa
Rothorn v Voralbergu.
Med alpinisti so leta 1855— 1865 znana kot «zlati vek alpinizma«, ker so bilj premagani v tem desetletju najteže dostopni vrhovi švicarskih in francoskih Alp. Preplezali so jih predvsem angleški in švicarski alpinisti, izdatno pa so jim pomagali francoski in piemontski vodniki. Prve lcvorike si je priboril ženevski naravoslovec de Saussure, ki je leta 1787 z vodnikom Balmatom priplezal na vrh Mont Blanca. Leta 1811 sta mu sledila brata Meyer iz Aaraua, ki sta priplezala na vrh Jungfrau. Leta 1813 sta J. Meynard in Marie Joseph Cutlet dosegla vrh Zer-matskega Breithorna, Leta 1813 je skušal doseči R. Meyer iz Aaraua tudi vrh F.insteraahnr-na, pa se je moral tik pod njim vrniti.
Približno ob istem času so začeli drzni planinci naskakovati najvišjo goro v švicarskih alpah Monte Roso, katere vrhovi so bili doseženi v letih 1819 do 1855. V začetku štiridesetih let je začel stari moj&ter švicarskega alpinizma Gottlieb Stučer svojo, plezalno kariero s prvim vzponom na Susterhon in Wildliorn. Sledila sta njegova vzpona na Mali Michabel in Combin de Corbasiere.
Na ožjem področju Zermatta So se začele prve plezalne ture leta 1854, ko so trije bratje Smith iz Anglije pod Ander-matovim vodstvom dosegli vrh Strahlhoma. Leta 1855 so jim sledili Angleži Birkbeck Hudson (ki se je leta 1865 na Mat-terhomu ponesrečil), Smyth Grenfell in Svenson, ki so z vodniki Ulrichom Lauenerjem fcr J. in M. Eumitaugwaldom dosegli vrh Dufourspitze, najvišji greben Monte Rose. Leta 1856 je E. L. Ames z vodnikoma Andermattom in Insemgom, prvi priplezal na vrh Allalin-horna. Leta 1858 je R. Llewelyn z vodnikom Johannom Tau-gwa!derjem dosegel najvišji vrh pogona Mitschabel. Leta 1859 je Leslie Stephen z vodnikom Melchiorjem Andefeggom priplezal na vrh Rimpfischhor-na, leta 1860 pa sta dosegla vrh Alphubla,
Sledeče leto 1861 je bilo za alpinizem posebno plodno. Osem angleških alpinistov je s petimi vodniki priplezalo na vrh Lys-kamna, ki je. veljal dotlej za nepremagljivega. Drugi najvišji vrh Zermatta Weisshom se je moral vdati angleškemu alpini-stu Johnu Tyndalu, ki sta ga spremljala J. P. Bennen in Ul-rich Wenger. V istem poletju
je »podlegel« tudi Costor združenim naporom Mathewsa in Jacomba, ki sta ju vodila sloveča brata Croz iz Chamonixa. Tiste dni sta E. N. Buxton in BowelI Boxton premagala tudi zadnji vrh Monte Rose
Leta 1862 sta T. S. K'ennedy in Mr. Wigram z vodnikoma J. B. Crozcm in J. Kronikam priplezala vrh nevarnega Den Blancha. Ob istem času sta Lle-welyn in Hay\vard prvikrat priplezala na vrh Taschlioma v masivu Michabel. Leta .1864 je švicarski plezalec Jacot pri-plezal na vrh Castorjevega dvojčka Polluxa, Leslie Sie-phen in Cravvfond Grove z vodnikom Melchiorjem Anderegg-som pa sta se vzpela na Rothorn (Mcming). Leto 1865 i« prineslo po šestletnih naporih končno zmago nad najstrmejšim in najlepšim alpskim orjakom Matterhomom. To zmago so dosegli Angleži Edvard Whymper, Lord Douglas, R. Hudson in Earl Hadow z vodniki Michelom Crozam iz Cha-monixa ter očetom in Sinom Tauvvalderjem iz Zermatta. Ko so se vračali, se je pripetila znana katastrofa, ki je dolga leta mučno vplivala na alpinizem, saj so se ponesrečili štirje plezalci: Lord Douglas, Hudson, Hadovv in vodnik Croz. Whym-per, ki je sodil takrat vzlic svoji mladosti med prve alpiniste, je dosegel malo prej presenetljiv plezalni uspeh. Priplezal je namreč na vrh Grandes Jorassesa, Col de Dolenta, Ai-guille Verte, Col <fe Talefre v
masivu MontBlanca in Ruinette Grand Cornier v Waležkih Alpah. Njtgovi vcdni'ki so bili sloveči Cristian Almer, Mitchel Croz in Franz Biner. Nekaj dni pred zmago nad Materhornom sta Angleža Moofe in Walker prva .priplezala, na vrh Ober-gabelhorna. V . istem poletju so bili premagani še vrhovi Brunegghorna, Pigue d’Arolla, Trifthoroa, Wa,lknkuppe in Mont Blanca de Seillon.
Alpinistični krogi so v tistih časih posvečali glavno pozor-
nost plezalnim turam v Zar-mattskem pogorju in v Vzhodnih Alpah, medtem, ko so bili v Bernskih Alpah doseženi u-speli potisnjeni bolj v ozadje. Sele ko so se začeli takrat sloveči angleški plezalci zanimati tudi za vrhove v masivu Jungfrau, so privabile planince tudi Bernske Alpe. Takrat je nenadoma zaslovelo ime komaj 18-letnega plezalca Egmunda von Fellenberga iz Berna, ki je leta 1856 pcrvi priplezal na vrh Wildstrubla. Leta 1857 je Anglež Porges z vodnikom Almer-jem priplezal na vrh Moncha. Naslednje leto sta dva Angleža priplezala na vrh Eigerja, leta 1856 pa sta dva angleška plezalca premagala Veliki Aletsch-horn. Leslie Stephen in Mel-chior Anderegg sta leta 1862
dosegla vrh Velikega Schreck-horna. Istega leta ie bil dosežen vrh Weissenfrau, v naslednjem letli pa je lipski tovarnar Bae-deker priplezal na vrh Silber-homa v masivu Jungfrau.
Leto 1865 je prineslo posebno velik uspeh mlademu Fellen-bergu, ki j‘e z vodnikom Inaeni-tom in Mitchelom prvi priple-zal na Veliki Griinhorn, potem pa na zelo strmi m nevarni Lauterbrunski Breithcrn, Na tej plezalni turi je prišlo do napetega tekmovanja z Angležema Phillpotom in Hornby-jem.. Fellenberg ju je prehitel za pičlih deset minut. V tem letu je začel alpinizem v Evropi pojemali, -ker- so obračali pogledi alpinistov proti Kavkazu, Andom in celo preti Himalaji.
* -* .At
M -
OJ.v:
Mont Blanc, najvišji alpski vrh
poleg priljubljene Brahmsove Rapsodije op. 79 št. 2 za klavir, obsegal dve daljši skladbi. Najprej Beethovnovo klavirsko Sonato op. 57, imenovano eAppas stana ta», erto najlepših del slavnega mojstra, polno tiste dramatike in strasti, katere globlji pomen lahko najdemo v Beethovnovih pismih »nesmrtni ljubljenki« — Tere-si Brunswiokovi, kaltefe bratu je ta Sonata posvečena. Demonska sila I. stavka in transcendentalna lepota drugega, vse skupaj pa povezano v monumentalno zgradbo, približujejo to delo največjim simfoničnim delam slavnega mojstra. «Ap.pa:;sionati» je sledil Mendelssohnov Koncert v E-molu za violino in orkester, ki ga je v danih prilikah seveda moral nadomeščati klavir.
Virtuozno, bleščeče delo visoke romantike, z izrazito melodično linijo in pregledno for. mo. ki nudi solialtu obilo možnosti, <?a pokaže svojo tehniko.
V drugem delu koncerta pa smo slišali najprej Nokturno in Polonezo v As-du.ru Friderika Chopina, skladbi, ki sta menda občinstvu najbolj ugajali, in nato Miri krajša violinska dela:	Bravničarjevo
«Nočno elegijo«, Sukovo «Un poco triste« ter «Joto» in cSpanski ples« skladatelja De Falle, slednji dve zanimivi po svoji značilni pirenejski motiviki.
Na željo občinstva, ki je izražalo svoje priznanje umetnikoma z burnim ploskanjem, je izven sporeda pianist dodal še Chopinovo «Uspavanko», violinist pa Ravelovo «Haba-nero« in Dvorakov «Slovanski ples«.
Tako tehnično kakor inter-pretacijško težak spored je pianist Anton Trost izvajal v vsakem pogledu brezhibno. Njegova posebna odlika je, da dela izoblikuje plastično v detajlih in v celoti ter da je njegova izvedba plod bogatega notranjega doživetja, kar je glavni in prvi pogoj, da zamo-re umetnina kakor jo predstavlja . n. pr. Beethovnova «Ap-paššionata« zares polno zveneti v vsej svoji monumentalni arhitektoniki in bogati vsebini. Cesto sm0 že poslušali znane pianiste, toda redko kdaj smo srečali tako popolno izgrajeno umetniško osebnost kakor je Anton Trost. Pianist se je tudi kot spremljevalec povsem prilagodil violinistu Ruplu ter tudi ju pokazal svojo globoko muzikalnost. Skoda da dvorana ne razpolaga s stalnim koncertnim klavirjem, kar bi v veliki meri olajšalo organizacijo komornih koncertov.
r
Odlike violinista Karla Rup. la so predvsem v skrbno pripravljeni tehnični igri, ki mu omogoča, da briljantno izvaja zahtevna dela, kakor sQ Mendelssohnov koncert v E-molu in De Fallovi skladbi «Jota» in «Spanski ples«. Vsa dela je violinist stilno lepo izoblikoval in nekatera od izvajanih del, kakor n. pr. Bravničarje-va «Nočna elegija«, so zapustila vtis iskrenega doživetja in neposrednega izraza. Zal nam je bilo le, da violinist ni imel na razpolago orkestra, ob katerem bi njegova izvedba Mendelssohnovega koncerta še lepše prišla do izraza.
Končnp naj pripomnimo še,
(lEvlVa Mussolini!« jo zaklical učitelj Giovianotti, ko je vstopil v razred prep)’os’le vaške šole v Vrhpolju pri Vipavi. Otroci, proplošeni pred 'strogim, sušičnim učiteljem, so pokorno odzdravili, četudi so jim. šle tuje in sovražne besede kaj težko z jezika. Le eden ni pozdravil, mali Lojze, ki so mu očeta vbili fašisti takoj po zasedbi Primorske. S pogledom, kakršnega ima, podlasica, ko zagleda plen, je učitelj oplazil otroke in že ugledal malega Lojza, ki ni dvignil roke v pozdrav Du-čeju. Kot mačka je skočil k otrcicu ga stisnil za grlo in ga začel z nepremagljivo jezo daviti. Lojzek je s široko razprtimi očmi strmel v besnečega učitelja, ki je v svojem laškem jeziku klical na pomoč vse svetnike in vrage. Nekje iz Kalabrije, menda iz Reggia se je pritepel, da bi slovenskim otrokom vcepil v srca fašistične nauke. Zato se je brezumno razsrdil, ko je opazil upornega Lojzka. eTu, seigvo cane slove no !)> Prsti divjaka so se oklenili drobnega vratu in ga vedno bolj stiskali, da ga je prekrila rahla modrikasta senca. «.loj, zadavil ga bo», so govorili poglčdi učencev, saj si na glas takega niso upali izreči. Nihče izmed njib ni slutil, kako se bo to končalo.
Končno so prsti popustili. Tedaj je člcv:'k, ki vaj bi bil otrokom vzggitelj. bliskovito odprl Lojzkova usta in pljunil debel curek sline v njegova usta, «Se sono jo ma-
Eden izmed spominov na hude čase, ko so v Vipavski dolini gospodarili nosilci dvatisočletne kulture
lato, sarai anche tu!y> S tenu besedami je brcnil dečka, da je trdo udaril ob klop ter od strahu in bolečine nc-zafie-sten obležal. Podivjani učitelj, ki je s ponižanjem slovenskega otroka ute šil svej srd, je ukazail, naj otroci zapojejo ((Giov’inezzo», plahi otroški glasom so zaplavali nad nezavestnim Lojzkom ter težko legli na srca kmetov, ki so delali na bližnjih njivah. Marsikatera hrapava, od zemlje in sonca rjava dlan si je otrla solzo, ki jo je rodil gniev in bolečina zatiranega človeka.
LiOJZ
novice so se širile iz vasi v vas in postajale vse bolj
Lojzek je rastel, z njim pa je raslo tudi sovraštvo d-o črnosrajčnikov. Ti so zatrjevali, da prinašajo slovenskim ((barbarom)) sadove dvatisočletne rimske kulture ki so bili tako bridki, da se’jih piimorsko ljudstvo še vedno grenko spominja. Zavednim slovenskim učiteljem in duhovnikom, ki niso hoten u. čiti v italijanskem jeziku, so vlivali v usta ricinovo olje, ne morda kapljico temveč cele litre. Cez noč so v Podragi obesili slovensko zastavo. drugo jutro Pa so p,-,:, drveli fašisti z zavihanimi rokavi črnih srajc in s poleni grozili Podražancm, da. bodo zažgali vas. Tisto jutro so fašisti pozaprli čse moške. Tako se je začčlo. Grozljive
strašne in preteče. Zaprli so zdaj tega, zdaj onega. Tudi Lojzovi domači so se bali zanj, saj ni hotel mirovati. Ponižanje, ki ga je doživel kot sedemletni fantič je Lojz, ko j^ doraščal, vse bolj ži-■Oo občutil. Hotel se je ma. šččvati. Zase in za očeta, za vse tiste, ki so trpeli po goriških in tržaških zaporih, kjer So jim, italijanski okrut-neži rezati jermena z živega mesa, kjer so jim pulili nohte, jih zbadali z drobnimi šivankami ... Kako jih je sovražil, te italijanske pritepence, ki so zasejan v zeleno Vipavsko dolino izdajstvo in strah, sovraštvo in nemir. Našli so se taki, hi sp za borih dvajset Ur z lahkim srcem izdali soseda, prijateljai Za svoje slovensko prepričanje in neomajno vero v svobodo se je moral zalo poslej pokoriti dolga leta po laških zaporih.
V tokih trenutkih je malodušje zajelo vaščane in upanje, da bo kdaj konec suženjstva, je naglo plahnelo. «Ljudje, ne obupajte, ni še
konec meh dni. Naj ne vidijo Lahi naših glav sklonjenih, naj ne vidijo solz v naših očeh.« Tako je bodril Vipavce Lojz. Od hiše do hš-še je hodil, od kmeta do kmeta in kadar je bilo naj1-huje, je Lojzova beseda spet vlila novega poguma, da je bilo laže trpeti, ((Lojz ima prav, daleč vidi! Tako rfs ne more več dolgo trpeti!» A so Primorci trpeli, deset, dvajset in več let. In vsa ta leta so upali.
Ko so zaprli Lončarja, očeta petih otrok, je Lončarka obupala. Ni hotela videti nikogar, vročične oči niso kazale nič dobrega; otroci so se stiskali, okrog nje, ona pa jih je odrivala od sebe. Ne* nadoma je izginila. Ko se je Lojz vračal zvečer domov, jo je p zadnjem trenutku potegnil iz valov Vipave. Pri Lcmčarki pa so ga čakali kve-sturini in ga odvlekli s seboj. V goriških zaporih šele je Lojz izvedel, česa ga dolžijo. Ž Lončarjem da je imel zveze in da je sploh nevaren človek. Nekaj let je minilo, preden se je Lojz vrnil iz rimskih, tržaških in goriških zaporov, izmučen, a ne strl.
Vera v osvobojenje primorskega ljudstva je bila v njem še močnejša, želja po maščevanju še slajša.
Z drugo svetovno vojno se je Lojžu ta želja izpolnila in Vipavci so začeli znova upati, da bedo kdaj zaživeli v svobodni Jugoslaviji ter se po dolgih letih trpljenja rešili italijanskega) škornja.
Zato so z veseljem prislvh-nili prvim partizanskim strelom. Mnogim, ki so že obupali, se je dvignil pogum. Domači fantje so začeli odhajati^ v gozdove. Zdaj so pogrešali domačini tega, zdaj onega. «Ne vemo, kje je. V rnši vojski siuzi», so odgovarjali Italijanom, ko sp delali preiskave.
Med prvim i je odšel v 00= zdove Lojz. Kmalu so se razširile govorice, da je ujet. Pa so bile to le pjrazng besede, premišljeno vržene med ljudi, da bi jim uplahnil pogum. Toda nič takega se ni zgodilo: Lojz se je kmalu nato celo prikazal zdaj tu, zdaj tam. Italijanom je bil trn v piti a mu niso mogli do živega. Lojz je °b razpadu Halije doživel svoj veliki dan. V Milanu so obesili Mussolinija. Kako beden je visel z glavo navzdol t> posmeh množicam, ki Sg še dan poprej pred njim trlpetaie!
Kmalu potem so italijanske fašiste zamenjali nacisti, ki so se ugnezdili po vsej Primorski. Borbe z Nemci so
bile hude. Partizani so imeli opraviti s pogum.nl-jšim. sovražnikom kot so bili laški vajaki. Zato so bile partizanske zmage še mnogo večje.
Ko da je bilo včeraj se še danes spominjajo vrhpclj-ski kmetje tiste strahotne noči, ko sc skozi vas nenadoma zahrumeli kamioni. Zjutraj pa je na starih kostanjih pred Cerkvijo viselo sedem partb zanov. Med! njimi je bil tudi Lojz, ki je z mrtvimi očmi srepel na okna svoje domačije. Se ves dan so obešence stražili Nemci, vaščani pa so se le r grozo v sebi ozirali na izmučena trupla. Tako je končal Lojz, na kostanju sredi domače vasi.
((In taka je bila kultura italijanskega okupatorja. Zanj srno bili ms vst ie esciasHs, slabši od garjavih psov. Ivan in toliko drugih je maščevalo neštete žrtve, le škoda, da so tudi sami padlim Tdko so te dni, ko na Vipavskem poskušajo novo Vince, domači partizani in borba proti fašistom še boIj živo v spominu, njihovo junaštvo pa bo živčlo še naprej, saj Primorci ne bodo nikdar pozabili, da so prav Lojz in na stotine njemu enakih priborili Primorski svobodo, ki jo hočejo znova zatreti pohlepni sosedi,
VERA KUHAR
d«a bi merala uprava dvorane poskrbeti, da ne bi pomanjkljivosti v tehničnih napravah povzročale stalen šum, ki občutno moti tako izvajalce kakor občinstvo.
V BOSNI IN HERCEGOVINI BODO POSADILI LETOS O-KROG 50 MILIJONOV DREVESNIH SADIK
Letos jeseni bodo posadili v Bosni in Hercegovini v okviru pogozdovanja okrog 50 milijonov drevesnih sadik in porabili nad 730.000 kg semena. Umetno i-n naravno bodo pogozdili 37.000 ha. Največ goličav bodo pogozdili na hercegovskem krasu in na pobočjih, kjer so prej požari uničili gozdove. Lani in letos so tudi v Hercegovini ozeleneli prvi gozdovi, zasajeni prva leta jjo vojni.
Ljubljana
tujsko - prometno središče
Nekrilai sloveča bela, čista Ljubljana je bila v prvih povojnih letih nekoliko zanemarjena glede tujskega prometa; To je povssmi razumljivo, kajti po vojhi je bilo mnogo drugih važnejših vprašanj kot je turizem. Sedaj; ko so se razmere več ali manj uredile, pa Ljubljana zopet pridobiva na svoji lepoti in pomenu kot tuji, sko prometno središče Slovenija. Mnoge nezazidane parcele, ki so pred vojn0 ležale zapuščene nued stavbami, so pridu ni Ljubljančani spremenili >1 lepe zelene parke. Tako so zrasli novi parki pred' glavnim kolodvorom ini še mnogi dirugi, fci osvežujejo mestu lic*, in prt-našajo prebivalstvu več zelenja in zdvavjU. Lahko rečemo, da je Ljubljana mesto parkov, saj se njihova površina, stalno veča.
V letošnjem letu so pristopili k temeljiti regulaciji središča mesta. Starodavni pritlični Fi. govec, kjer so se ,pred več kot sto leti sestajali pesnik Prešern. Smole in drugi takrat živeči pisci iz literarnega kroga »Kranjsk* Cbelice«. in še vrsta zastarelih stavb, ki so utesnjevali Tyrš;vo cesto, se umikajo Dovečanemu prometu. Stari Ljubljančani in okoliški kmetje so se težko ločili od starinskih hiš, ki jih zdaj podirajo. Vendkr bedo gotovo čez leta rajo gleda'i moderna poslopja ki bodo ra niihovem prostoru zrasla v tern delu mesta. Foleg stavb na Tvršervi ce. sti bedo pocMi stare, zanemarjene hiše v Kolodvorski ulici, ki so dotrajalo in niso prav nič v čast slo ve nek: mu glavnemu mestu. Modernizirali bodo tudi Komenskega ulico, Zaloško cesto in druge, bodisi iz estetskih ali prometnih ozirov,
V letošnjem letu so pričeli v večjem številni obiskovati Ljubljano inozemski gosti. Tako je telo v avgustu nad dva tisoč tujcev, ki s® pripotovali iz raznih krajev sveta. Največ jih je bilo iz Franciji?. Avstrije. AngMiia in Amerike, med njimi tudi mnogo naših izseljencev. ki so obiskali svojo staro dr/nevino.
Naraščajoči tujski promet nl mogoče dahe razvijati z obsto. ječimj hoteli. Zato so izpraznili hote) Bellevue na Rožniku, katerega zdai obnavljajo. Po preureditvi bo. obkrožen od1 zelenega. gozdJnafvga Rožnika, in na lepi razgledni točki, zopet Tivlačen obiskovalcem. Prav tako s* bedo v kratkem lotili obnov,- znanega hotela Štrukelj v središču mRffta. tako da ne bo več resne ovire za večji dotok domačih in tujih gostov. Stari ljubljanski grad. ki doslej obiskovalcem ni nudil ničesar razen prelepega razgleda na mesto in bližnjo okolico do Kamniških in Julijskih Alp, bo prav tako urejen, imel bo restavracijo, razgledni stolp in dobr* ddstope.
Tuje«, privablja poleg obsežnih zelenih nasadov, obkroža-i jočih gozdov in polj ter kulturnih, zgodovinskih znamenitosti še svež. čist zrak. Ljubljano kljub svojim, sto dvaindvajset tisoč prebivalcem in raizvijajoči se industriji n* ovirajo v tujsko prometnem oziru tovarniški dimniki. Tovarng so namreč v glavnem na rabu mesta, medtem ko je novo zgrajeni »Litostroj« sam po sebi tako lepa moderna zgradba; obdana s parki in nasadi, da prav nič ne spominja na težko industrijsko vzdušj’?.
Edino, s čemer se Ljubljana ne more ponašati, je njena megla. V pomladanskih in poletnih mesecih je maknkostna, zato pa je bol.i gosta v jesenskih in zimskih dneh. Vendar je pa to problem, ki se začenja in rešuje že pri Cerkniškem jezeru in bo zaradi tega bržčas dolgotrajen. Ljubljansko barje, ki obsega okrog šestnajst tisoč hektarov površine in povzroča nezaželeno meglo, pa bodo pri. čeli resneje meliorirati. s čimer bodo zavarovali plodno orno zemljo, istočasno Pa zbolj. šali ljubljansko podhebje.
C. g.
KMETJE SO SAMI ZGRAD ELEKTRARNO
Kmetje yasi Modriča v barskem okraju v Makedo so sami zgradili elektrarno, že obratuje. Nad 120 hiš, ; nih ustanov in obmejnih raul je dobilo električno Elektrarno so pomagali gra tudi graničarji, ki so s pro voljnim delom prispevali ok 150.000 din.
\l r\t“ i i r	NizM zračrni pritisk nad Genov.
\l rf r A/l P	skim zalivom povzroča oblačno
T I \ LIV1 L	vreme in sneg v Alpah. Obe-
nem pa se proti Evropi pomika področje visokega zračnega pritiska. Za danes še vedno nestalno in vetrovno vreme. Cez nekaj dni izboljšanje. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 14.0; najvišja pa 16.0.
STRAN 4
ZADNJA PORODILA
liilllSih
: !::!J!.. 'jiii.liihiik.:
lu'
i::::::::
!{:Um? !!	jjii!	Sji ?!i:ž ipll f 1 ::
lili ! "ii |		
		lili
lili j	ijjjj	
"1 !		liillllilli
638*81163*
28. OKTOBRA 1951
: ;!
: ;S:	:--V*
h:;--	.......
ipju 'al| S
ijlill!	-Spl!:!
H	®
		::
1	: ilH:	i:
: ijlil	1 iijjj	
	; m	
	i 1	iiiil
liii!	1: iiliiii! 1	
mnnmviiiMnisia
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00:
Operne arije poje basist Friderik Lupša:	19.00:	Igra	čelist
Gorazd Grafenauer. — Slovenija: 12.00: Slovenske ponarodele pesmi; 21.20: Skladbe JuvancL,1n. Lipovška. — Trst II.: 12.20: Zabavna glasba; Pestra operetna glasba. — Trst I.; 14.30: Modem ritmi; 23.20: Plesna glasba.
za mir in
v Zagrebu
(NadaAjevanje s 1. strani)
ke Vidmarjevega predloga se je izrazil takole:	«Kakor je
znano, navaja točka 6 jugoslo-vansikega predloga, d& je treba obsoditi namen reševanja perečih vprašanj s pomočjo sporazuma samo velikih sil brez sodelovanja malih držav in narodov, a posebno brez sodelovanja onih držav in narodov, za katere pomenijo ta vprašanja življenjski interes. J^z pripadam narodu — je dejai dr. Niemoeller — Id je v položaju, da se je moral naslanjati na pogajanja velikih sid, čeprav izid teh pogajanj ni bil zadovoljiv. Todia ta pogajanja so bila boljša nego nič. Zato sodim, da te točke 6 jugoslovanskega predloga ni bilo treba tako o-stro definirati*.
Govornik je ob koncu pouda. ril, da je treba odstraniti fak' tor strahu in nesigurnostt na obeh straneh železne zavese ali ga vsaj ublažiti, kar bi se moglo doseči z neposrednimi pogajanji preko demarkacijske črte. Zato pa je potrebno med sebojno zaupanje, ki zopet temelji na sfcupnih pogajanjih, in kakor vidimo, se tukaj gibljemo v začaranem krogu. Zato predlaga, da bi se vsaj v deklaraciji zborovanja predložilo obenem velik'm slima, da bi razpravljale o vprašanju oborožitve na ta način, da bi vsaj preprečile, in prenehale z oboroževalno tekmo. Tako bi ublažili akutno nevarnost vojne.
Francoski narodni poslanec Andre Denis je y svojem govo. ru med drugim izjavil, da ni dovolj definirati napadalce niti stokati zaradi velikih sil, temveč je treba vzpostaviti okvir vzajemne varnosti, zato pa ■je najboljši način, da bi Evropo združili na federalistični podlagi, ki predstavlja koristen faktor ravnotežja.
Zadnja dopoldanska govornika sta bila Američan Philipp Mosley in francoska književni-ca Madeleine Paz.
Mos-ley meni. da predstavlja podlaga, ki so jo predložili Jugoslovani, možnost pravilnega cbravnavan-ja osnovnih vprašanj za obrambo miru. Govoril ge tudi o vprašanju sikupne varnosti ter dejal, da je to edino zdravilo proti oborožitvi. Ko je govoril o Koreji, je poudaril, da je treba izkazati vso čast četam 16 držav na Koreji, ki se borijo za obrambo te skupne varnosti. Na koncu je citiral izjavo pokojnega predsednika Roosevelta iz leta 1943. da namreč 80 odst. vlad na svetu želi mir, samo 20 odst pa bi uporabilo silo.
ICnjiževnica Paz pa je dejala, da bi bilo dobro, če bi vsi znani učenjaki Francije naslovili poziiv ostalim v svetu, da se jim pridružijo v miroljubnem delu in bi se na ta način z vseh strani pojavili somišljeniki.
Ob 18. uri je bil svečan sprejem, ki ga je delegacijam priredil mestni odbor Zagreba.
Danes popoldne je predsedstvo predložilo .7 delegatov, ki naj sestavljajo odbor za izdelavo resolucije. Medi njimi je tudi Jugoslovan Marko Ristič. Predsednik današnje seje je bil Perikles Argyropulos, nekdanji grški zunanji minister, ki je dejal, da odbor za sestavo resolucije lahko pokliče vse izvedence, ki bi jih želel zaslišati,
4n prav tako lahko vsSk delegat pride pred. odbor in pove svoje mnenje in svoje predloge, V zvezi s tem je nastala zelo živahna diskusija. Na koncu so glasno sklenili, da se glasovanje o definitivni sestavi odbora odgodi na začetek jutrišnje seje, da bodo imeli francoski predstavniki čas, da se med sabo sporazumejo, kdo jih bo v odboru zastopal.
Z današnjim dnem je bilo vpisovanje govornikov zaključeno. Na seznamu je še okoli 30 prijavljenih govornikov, tako da predvidevajo, da bo jutri, morda na tudi še pojutrišnjem, potrebna nočna seja.
Prihodnja seja bo jutri predpoldne.
S. RENKO
PRVI SESTANEK DELEGACIJ jSehuman bo praha EGIPT ZiiHA
za premirje v Pan Mun Jomu načrt za evropsko federacijo posredovanje IM
Zavezniški predstavniki so predlagali novo demarkacijsko črto - Čete bi moral ločiti 5 km širok demilitarizirani pas
PAN MUN JOM, 2». — Potem, ko so se predstavili novi severni delegati, je na današnjem prvem sestanku za premirje, po 63 dneh presledka, spregovoril najprej severnokorejski general Nam H, ki je predlagal takojišnjo ustanovitev posebnega uraida, da bi zvezni častniki reševali v&a upravna vprašanj4 in o varnosti na kraju konference. Admiral Jcy je odgovoril, da je predlog sprejemljiv, vendar da ga mora Je Proučiti. Nato pa je v kratkih besedah omenil, da so zavezniški predstavniki v Pan Mun Jomu, zato, da bi sodelovali na razpravi za dosego premirja. Prvv> vprašanje je treba rešiti v zvezi z drugo točko dnevnega reda. General Nam II je nato predlagal, da bi o teni razpravljala posebna komisija.
Po kratkem odmoru je admiral Joy sprejel dva severna predloga pod pogojem, da vsaka od obeh strank «more v vsakem trenutku zahteva/ti plenarni sestanek.)).
Prva seja pododbora se je pričela ob 14. uri in. končala ob 15.40. Zavezniki so predlagali 5 kilometrski demilitarizirani
pas vzdolž demarkacijske črte. vidnice OZN napredovale do za-
Qbenem bi ta črta potekala od izliva reke Jesong, 9 km zahod no od Kesonga in se končala v bližini Mahaini. 11 milj in pol jugo-vzhodno cd) Keson g ;i. Potekala pa b; v bližini Judonga, Kumhve, Kvionga. Sum.giagnija, Ogangnija, Sanmiongnija, 4 milje južno od Fenganga, 4 milje in pol južno od Kurosonga in 15 milj severno od hidravličnega bazena pri Hvačonu.
Na ta način bi zavezniki odstopili približno 200 kv. milj o. zemlja na vzhodnem področju, v zamenjavo z« -zemlje, ki bi ga morali severni odstopiti r.a zahodnem področju.
V kolikor pa bi šlo za delni kompromis, pa bi zavezniki ob-<$ržali svoje stališče, da bi morala namreč demarkacijska črt® teči tam. kjer so sedanje bojne črte OZN.
Prihodnje zasedanje pododbora bo jutri ob 11. zjutraj. V prvem dnevu pogajanj je bilo opaziti nekaj rahlega optimizma. General Nuckols, uradni predstavnik OZN, ie izjavil, da upa v napredek pri pogajanjih.
Današnje porcžilo VIII. armad? pravi, da so oklopne iz-
pednih predmestij Rumsornga in naletelg le na manjši odpor. U-ničiii so 28. utrjenih postojank. Jugozahodno od Kumsonga so sile OZN napredovale pol kilometra med napadom na neki določeni cilj.
Severno od Janguja so oklop-na vozila OZN naletela na mo. čan zaporni ogenj iz minome-taicev. Na ostalih delih vzhod-nega bojišča so sile OZN obdržale sveje položaje. Z zahodne-ga bojiiča pa poročajo o bojih med izvidnicami in div eh pene. srečenih napadih severnih čet na področju Jončona.
Francoski zunanji minister trdi, da ga v tem že podpirata Acheson in Morrison - Njegovo stališče do Egipta
Nesreča pri Neaplju
NEAPELJ, ‘25. — Neki avtomobil «Fiat 1100» se je iz neznanih vzrokov zaletel na cesti Neapelj - Pompei v neki drugi avtomobil. 7 oseb je bilo ranjenih.
* * *
MOSKVA, 25. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra je sprejel francoskega poslanika Chataigneauja. Razgovarjala naj bi se o odnosih med obema državama.
PARIZ, 25. — V društvu ino. zimskega tiska je francoski zunanji minister Schuman danes izjavil, da bo Francija predložila na prihodnjem sestanku Evropskega sveta načrt za evropsko federacijo. Pripomnil je, da bo verjetno on dobil nateg . da predloži in zagovarja ta načrt ob podobni iniciativi Belgije in Italije.
V svojem govoru j^ Schuman me<j drugim izjavil: «Težko je odpovedati aj naddržavni oblasti, če se hoče, da bo evropska vojska delovala«. Pripomnil je, da njegov korak podpirata že sedaj Dean Acheson in Morrison. Dalje jij Schuman dejal, da je do sedaj delo za ustanovitev evropske v°jske ugodno napredovalo, da pa so velike financ. r»e težave. Vprašal se je, ali bodo parlamenti dali za mednarodno nadzorstveno oblast zneske. ki bi lahko predstavljali polovico domačega proračuna.
O egiptovskem vprašanju je Schuman izjavil, da Združeni narodii niso pristojni za to vprašanje, ki se tiče izključno dveh držav, ki sta sklenili dvostransko pogodbo. Glede- možnosti
javil, da svetovna javnost m še pripravljena na to in trenutek ni še dozorel.
Dalje j£ izjavil, da bodo o sprejemu Italije v OZN razpravljali zopet predi Varnostnim svetom. «Ce bo prišlo do novega veta, je dejal dalje, nismo pripravljeni ukloniti se mu.
Na vprašanje o možnosti konkretnih stikov med Vzhodom in Zahodom ob priliki zasedanja skupščine OZN je francoski minister izjavil, da je njegovo mnenje, dy je y primeru .skrfe. nosti Stalinovih izjav o možnosti istočasnega obstoja sovjetskega in zahodnih režimov d«, na možnost za te stike.
Glede egiptovski;, pobude, dla se vpiše na dnevni red skupščine OZN maroško vprašanje, je Schuman dejal, da je ISeipt napravil napako, ko je <J%-ožil to vprašanje, in da je Francija na stališču, da OZn ni za to zadevo pristojna, Francija se ne more razgovarjati z drugim nego s stranko, s katero je podpi. aila sedaj veljavni dogovor. Njeno poslanstvo je dtoločeno v ustavi in njena naloga je pripe-
aprejema Španije v atlanski | ljati dežele, ki so pod prote-kto. pakt in v OZn je Schuman iz-1 ratem. do široke avtonomije
ZANIMIV KONEC NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Zagrebčani imajo več možnosti« za zmago sta jim potrebni le dve točki
(Naš posebni komentar)
BEOGRAD, 23. — Ne spominjamo se, da> bi bil fini? državnega nogometnega prvenstva kdaj koli tako zanimiv kot letos, Prejšnjo nedeljo so odigrali dvajseto kolo prve lige, a še ni znano, kdo bo prvak in kdio bo izpadel iz lige. Ta vprašanje *e že dolgo časa prenaša od nedelje do nedelje. Borbe so razburljive, interesantne, mnogo je izne-nadenj in vse to dela prvenstvo tako zanimivo.
Klecnil pred ciljem
Zagrebški Dinamo je prevzel vodstvo v Prvem kolu. prvenstva, ga prepustil potem za dve koli Orveni zvezdi, pa potem vodil do kanca in večal razliko v točkah. Pred dvajsetim kolom je imel pet točfc več od Hajduka tm Orvene zvezde, ki sta sj delila drugo mesto z istim številom. točk in isto-gcldiferenco.
Nihče ni več sumil v končni uspeh Dinama. Vsi so v njem videli prvaka države. V nedeljo bi moral postati to tudi oificialno. saj sta Dinamu bili potrebni le še dve točki; potem bi preostale borbe zemj ne bile več zanimive.
Zgodilo pa se je, kar nihče ni pričakoval: Sarajevo je sredi Zagreba zmagal s 3-1. Bil je to prvi poraz Dinama tega leta na lastnem igrišču. Poraz je izzval pravo senzacijo in znatno zapletel zadnji del prvenstva, ker je Crvena zvezda dosegla, resda manjše, a vendar nekaj izgledov, da je lahko prva.
Burna tekma v Beogradu
Dejstvo, da se več ne borijo za drugo marveč celo za prvo mesto, je izzvalo n&rvozno atmosfero na tekmi Crvena zvezda - Hajduk. na napolnjenem stadionu Partizana. Okoli 10.000 ljudi ' je sledilo tekmi izven ziden stadiona.
Zmagala je, kot znano, Crvena zvčzda z 1-0; gol je dosegel Stankovič iz enajstmetrovke. Levi bek Juričko je v obupu izbil žogo iz mreže, v času, ko je Bfara bil t> polju. Bek je to naredil z rokami, saj je žoga že letela pod samo prečko.
Sama tekma ni bila lepa. Poedini igralci »o igrali grobo.
Vprašanje prvaka je tako ostalo odprto še za nedeljo, ko i&rata v Zagrebu Dinamo in Crvena zvezda. Dinamu še vedno zadostujeta dve točki; to pomeni, da je v nedeljo prvak, ako premaga Zvezdo. Beograjčanom so potrebne štiri točke: Morajo poraziti Dinamo v Zagrebu in Partizana. v Beogradu, a tudi tedaj še niso prvi, ako Dinamo dobi proti BSK v Beogradu,
V tenisu bi se reklo da ima Dinamo tri match žoge: ?n0 je zapravil, ostali sta še dve, a vsaka od teh dveh prinese zmago v matchu, oziroma naslov prvaka države.
BSK - najboljša enajstorica lige!
Ce se zgodi, da bo rešila vprašanje prvaka šele tekma BSK - Dinamo, a to t&kmo bodo igrali v začetku novembra v Beogradu, tedaj je treba poudariti, da šanse »plavih»
<«plavih,) iz Beo-graaa, ker so «p!ain'» tildi Dtnamovci) niso majhne. To je že dalj časa najboljša ekipa lige. BSK je zaključil pomladno sezono s samimi osmimi točkami. Premagal je Napredaka 2-0, Spartaka 1-0, Mačvo 2-0, ter igral neodločeno s Sarajevom 1-1 in bil edina enajstorica, ki je odvzela Dinamu točko v Zagrebu (0-0),
BSK je bil resen kandidat za izpadanje iz l'Qe- Tedaj
H > j
Približevanje Kaira vzhodnemu bloku ■ Ovire za Angleže na področju Sueškega prekopa - V Sudanu bodo prihodnje leto volitve
WASHINGTON, 25. — Kakor je javil egipčanski poslanik Kami! Abdui Rahioa, je Egipt odbil predlog o sodelovanju pri poveljstvu Srednjega vzhoda, ker bi s tem Egipt ne zasedle samo angleške, temveč tudi druge čete.
ffihW:il^
V svetu boksa
Boksarska komisija Kalifornije je odklonila včeraj avtorizacijo za match med Ray Robinsonom in Heroldom Greenom. ki bi veljal za svetovno prvenstvo srednje kategorije. Dvoboj bi moral biti v San Franciscu in inkaso bi moral iti v prid borbe proti raku.
Komisija utemeljuje svoj sklep z dejstvom, da Green ni vreden nasprotnik Robinsona. Komisija je nadalje sporočila Robinsonovemu menažerju listo r P°8' 11 imen, med katerimi so Car-1 . O tier, Villemain in Olsen. Ti nasprotniki naj bi baje bili čisto drugačni in vrednejši.
Jack Gardner britanski prvak težke kategorije trdi, da je njegov «očesni kompleks# kriv ne. davnega poraza proti Ten Hof-fu, ki mu je odvzel naslov evropskega prvaka. Gardner, ki je rekonvalescent po operaciji nad desnim očesom je dejal, da je trpel zaradi zaskrbljenosti, kaj bi se vse lahko dogodilo njegovemu obrvnemu loku: nikoli nisem bil v boljši formi kot tedaj, ko pa sem imel obnovljeno staro rano nad očesom sem spoznal, da je z mano konec
1. novembra bo v Koelnu bo. ksarski dvoboj med Francijo in Nemčijo.
KAIRO, 25. — Egipčanski zunanji minister Šalah El Din paša je danes zanikal vesti, po katerih naj bi pričele ZDA posredovati v sporu med Anglijo in Egiptom.
V Egiptu je to vest prvi objavil vplivni «Ai Ahram» ki je zapisal, da je že prišlo do stikov med Američani in Egip. čani. S posredovanjem naj bi pričeli v Washingtonu, kjer naj bi obvestili tamkajšnjega poslanika. ki je včeraj zvečer zahteval pojasnila po telefonu od svojega predstojnika na zunanjem ministrstvu. Z druge stra. ni pa naj bi amerški poslanik v Kairu, Jefferson Cafiery prejel navodila iz Washingtona. Egipčanski zunanji minister je poudaril, da je imel včeraj samo »vljudnostni razgovora s Cafferyjem; glede razgovora s poslanikom v Washingtcnu pa je dejal, da «nista govorila o možnosti ameriškega posredovanja«.
Medtem ko so danes tudj v Jordaniji podprli egipčansko stališče, je predvsem zanimivo, da je v zadnjem času opažati veliko zanimanje držav vzhodnega bloka za Egipt. Tako bodo v kratkem podpisali dolgoročni trgovinski sporazum z ZSSR. kj bo imela prednost pri nakupu egipčanskega bombaža. Češkoslovaška bo Egiptu dobavljala orožje in v tem smislu so tudi včeraj podpisali trgovinski sporazum v Pragi, Romunija pa nafto, po novem trgovinskem sporazumu z ZSSR, bodo v zamenjavo za egipčanski bombaž izvažal; žito. orožje, les, papir, stroje, zdravila in kemične izdelke. V kratkem bo prišla v Kairo romunska delegacija, da sklene trgovinsko [odbo.
benem pa se je zvedelo, da je glavni tajnik arabske lige, Azzam paša. imel danes dolg razgovor s poljskim poslanikom Janom Drohojowskim. Razložil mu je skupno polit ko arabskih držav pred zas da-njem Glavne skupščine OZN in o zadnjem razvoju anglo-egip-čanske krize.
Položaje ob Sueškem prekopu se za Angleže vedno - bolj slabša. Vlačilci niso hoteli pripeljati angleških ladij v pristanišče Port Said. Egipčani tudi niso hoteli prižgati svet lnikov, zaradi česar neka angleška ladja ponoči nj mogla sk-ozi prekop. Potniki z angleške prekomorske ladje «Exoress of Au-stralia» niso mogli izstopiti v Port Saidu, ker zanje n; bilo stanovanj. Včeraj so prispeli
trije vlaki. Eden je prevažal egipčanske čete, drugi živila za egipčanske oborožene sile, tretji pa živila za civilno pre bivalstvo.
Na_ področju ob prekopu, egipčanski delavci znova niso prišli na delo. Angleži že misijo na možnost, da bi pripeljali delavce iz Anglije in drugod. Včeraj se je pripetil tudi incident. Neka angleška izvidnica je ponoči ustrelila šoferja nekega egipčanskega kamiona na cesti Port Said - Ismailia.
Iz Sudana pa sporočajo da je tamkajšnja vlada sklenila razpisati za konec prihodnjega leta splošne volitve. Angleški guverner Sir James Robertson je ob tej priliki izjavil, da bo Sudan imel d0 konca prihodnjega leta svojo vlado in ustavo, ki bosta zadovoljili težnje ljudstvu.
na področje ob prekopu samo I nostni pakt.
«Uspehi* v ČSR in Madžarski
DUNAJ, 25. — Glasijo češko, slovaške kominformistične partije »Rude Pravo« javlja, da je notranji minister CSR Vaclav Nosek izjavil rudarjem v O-stravi, da je bil sobotni delovni umik_6 ur «pod kapitalističnim režimom revolucionarna pridobitev, v sedanjih okoliščinah pa je to reakcionarna in celo protirevolucionarna stvar«. Dejal je še, da «danes delajo rudarji za ljudski demokratični režim in da primanjkuje premog. Jutri bodo morale jeklarne zmanjšati proizvodnjo, če rudarji v Ostravi ne bodo delali cel dan v soboto«.
Ker se je proizvodnja premoga v Ostravi tako zmanjšala, da so morali črtati nekaj potniških vlakov in racionirati pre. mog za gospodinjstva, so kot znano, Noseka imenovali za opolnomočenca rudnikov v O-stravi
«Magyar Nemzet« pa piše, da se je minister za rudnike in električno silo Sandor Szottner pritožil zaradi premajhne proizvodnje, ki je nižja od določene. ker: delavci ne prihajajo na delo, ne delajo po osem ur, zaradi nezanimanja vodstva, voditeljev skupin, ki ne čutijo nobene odgovornosti, birokracije, ki teži, slabega izrabljenja strojev in «pomanjkanja navdušenja«.
* * *
TOKIO. 25. — Posebna parlamentarna komisija je odobrila s 42 glasovi proti 6 mirov, no pogodbo, ki so jo podpisali v San Franciscu in s 39 glasovi proti 9 ameriško-japonski var-
KINO
v tbste
Rossetti. 21.00: Gostovanje Excelsior. 16.30: «2en'inova G. Tierney. J, Lund. Nazionale. 16.00: «Trl tajm* Parker, P. Neal	.
Fenice. 16.30: «Nori Sof**> Skelton, D. Haven.
Filodrammatico. 16.00:
renegata«, G. Ford, FlenmU*
Arcobaleno. 14.30: «Furij».
Corey, B. Stanwyck.
Astra Rojan. 17.00: Blzprljen0*"' R. Taylor, A. Gardner.
Alabarda. 16.00: «Saga o F««
G. Garson, E. Flynn.
Armooia. 15.30: ((Puščavski Y. De Carlo, R. Green.
Aurora. 15.00: ((Ognjeni '®^ lec«, B. Lancaster, V.
Garibaldi. 14.30: konju«, M. Crea, W, Hen ^ Ideale. 15.00: »Brezno živu»* Bogart.
Impero. 16.00: «Nagra<ini dop^
Taranto, Croccolo.
Italia 15,30: «Doktor 1»
G. Ford in J. Le‘Sh- nnsjgrt Kino ob morju. 16.00: * Castro« (Tiran). P. Jenue( Moderno. 16,00: «IiiSica»> e Jones.	.	j,,.
Savona. 15.00: «Močnej5e vraštva«,, E. Flynnin, A’	^
Viale. 16.00: «Dve z^stavi^ padu«, J. Cotten, L.	j
Viitorio Veneto. 16.00: "SSn.
zahoda«, G. Swanson,	ji
Azzurro. 16.00: «Virgin«»’ ||tMi Crea, B. Donl*wy, B. Belvedere. 16.00: «Juna3Kl Marconi. 16.00: ((Zorrova Kr Christian, Zorro.
Massimo. 16.00:	((Bratje	»
Jessa«.	p
Novo Cine. 16.00: »ClovežK rija«, Mayo, J. Cagney'fW(ell. Odeon. 16.00: «Opij», D’	£
Radio. 16.00: «Javni Pr'Jjte 1«, C. Gable. M. LW-Vittoria. 16.00: «NeapeU> pesem«, F. Marži.
RADIO
JimostovA***1/
CONJB '*K!9	,,5i
PETEK, 26. oktobra * ^
Na nedeljski tekmi Crvena zvezda - Hajduk Je bil Beara eden najboljših mož »a igrišču. V iz ednem stilu lovi visoko žogo izpred Zivanoviča.
se je uprava kluba odločila za eksperiment; pomladila je ekipo z igralci podmladka. BSK je tako odvzel Zvezdi eno točko, premagal Vojttodmo v Novem Sadu z 2-0, potem je prišla kraitka kriza: Lokomotiva 0-1, Napredak 1-2. Spet se je razvilo vprašanje izpadanja iz lige. Teda? se je vse• zaobrnilo: BSK je v odlični igri porazil Hajduka, s 3-0, odvzel Partizanu točko (2-2), onemogočil Spartaka s 5-0, knockoutlral Mačvo v Sabcu s 6-0, premagal Borca s 4-3. Prihcdnjo nedeljo igra v Sarajevu, a v zadnjem 22. kolu v Beogradu proti Dinamu.
BSK se je rešil izpada iz lige in sedaj se bori za peto mesto. Ima celo izglede, da bo četrti, ker ima Partizan še dve hudi tekmi proti Hajduku in Crveni zvezdi.
Končnica je zelo zapletena: prvih pet mest na lestvici še ni dokončno oddanih.
LJUBOMIR VUKADINOVIC
FODERA3II
A. Pertot
TRST
UL. GINNASTICA 22 TELEFON 95 998
V se potrebščine za krojače, Šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
Poročila ob 7.00,	&
7.15 Jutranja glasba. ,je poi« e fox. 14.00 Operne ^'i30 0“ basist Friderik Lupša. * • včeraj do danes. 1^.35	. t ji-
za dobro voljo. 18.00 P& gon*1 ga. 18.15 Radijski ved«*- Rap# m nebesna sinjina.	G&
dije. 13.00 Igra čelist fenauer, pri klavirju n<r6 kec. 23.10 Glasba za lahK0
»l, O V ES 1	.	M
12.00 Slovenske P°nar"i I*! rovske in solistične Zabavna glasba. 13.00	^
iz znanosti in tehnike pester glasbeni SP°„ 15.1O Glasba velikih- mojstrov. jtt bavna glasba. 15.30 Zeie poslušajte! 16.20 Kon«rl pojo
ljah. 17.10 Narodne P""l8KiJ; Fantje na vasi. l7-50.i in i}!a. polke. 18.30 IntermezzJ ag
bene slike. 19.15 Klavir?« 2i,0« be. 19,40 Zabavna ^ tjat <:Svet v satiri in ® ft Slavko Kolar: Nazaj ' vjnca ‘ 21.20 Skladbe Ferda Marjana Lipovška. 2l-’3 zaipJL ža s kongresa miru v jj m 21.55 Glasbena med’gra. lodiije za lahko noč.
TKS»' J,‘ „3o V
7.30 Jutranja	*n-
•CaliOffa	i?.00	So0"”,,	A"
IICAOJ.	uj,
Sli Ja. 12.10 Koncert P1* gl*® iona Trosta. 12.30 ZaUaV"73o P1^ 13.00 Glasba po želj,a,^	.
na glasba. 18.00 Glas . $ 18.15 Čajkovski: Kon J9.0O 18.48 Polke in mazurKe- gi^ gevor z ženo. 19.13 K«faO .00 J ba. 19.30 Operni	20
goslovanski motivi- j jo T Msdžarska rapsodij^ 45 V«5 (! Ski kulturni r<"zgle, '.. sonatLiti: glasba. 21.00 Tartini-, cajR0^ violino in klavir. 2‘„ vesel» Aja. Overiura 18.12; nato g.»- }
ba. 22.30 Pestra operSj poln0*
23.00 Večerni ples-glasba.
TliSrl’ '* 815 CZ5
7.45 Jutranja glfjf j2.0°J,r« Amerike. 11,30 pe 12 20 ff* ra plesna glasba. bcslhc:-L,|« pesmi. 14.10 Sergio B klavirju. 14.30 Orkester^. ritmov. 11
Kcmcrra giasoa. ‘:,0va glasba. 21.00 Beetho^' iitni solemnis«. 22.45 K0zrn«^s„a. slc-hall. 23.20 P’eena * ........^
rju. 14.30 OrKes«* ga y v. 17.30 Spored f0 pljS ■rra glasba. l^va «>”
*.....................................................................................................................................................................................................................................................................                                  .n,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,........................................................... ................... .................................................
l/. ..	n!______I___________________ noH	Bvotnm	Imnorl	1	o	r»	orl	%	M	IV	M	ftf	A	n	f	X	W	/Mf	t	r*	9	s	•	«	mn	-mm	^	^	^	w	mm	m	_	_	_	      _	_	‘
m..
Kampanja ilalijanskega liska
Italijanski tisk je načrtno in na povelje enodusno vzdignil glas proti Wllsono-vemu stališču- V tem so bili soglasni listi vseh in najbolj različnih političnih smeri.
«Giomale d’Italia» se je 25. aprila skliceval na velike *rtve Italije v vojni in se pritoževal: «A11 je v državi, svobodni kot je Amerika ne. kaj, kar je iznad njenega predsednika: to je ameriško ljudstvo. K njemu se kot najvisjemu sodniku obrača italijanski narod... Kdo bo imel Italijane za imperialiste, če osvobode italijanska mesta pritiska tujega go-spodstva, včeraj Dunaja, jutri Zagreba?...*
Torinska «Stampa» od 25-26 aprila je zapisala: «Woo-drow Wilson je vrgel v svet svojo novo besedo in ta beseda nas obtožuje. Apostol, ki Je prišel na pariško kon-terenco, da uredi Evropo po načelu enakosti In pravice, je hote ali nehote bolj od vsekogar drugega pripomogel, d* se utrdi največji im« perij, ki je kdajkoli vladal
nad svetom, Imperij anglo saksonske rase; sedaj znova najde svojo odloženo krepost in žigosa italijansko ljudstvo s svojim idealističnim žigom:	imperialist!*
Italija je ogromno žrtvovala samo zato, da «sebi zajamči meje, katere Ji Je dala sama priroda in da ne izgine italijanstvo v valovih ki mu prihajajo nasproti. Francija je mogla pod pret-njo, da bo zapustila konferenco zlomiti Wilsana, ki Je jamčil Nemčiji izvedbo 14 točk, Italijo pa, ki zahteva sedaj Izvedbo teh točk zase, odbijajo z načinom, ki nas še žali*. Torinski list siplje na Anglijo ln Francijo ob tej priliki vse tiste obtožbe, ki jih bodo petnajst in dvajset let kasneje, skoro z istimi besedami, za časa vojne z Abeainijo, v času sankcij pa vse do konca druge svetovne vojne, Mussolini in njegov tisk izdelali v sto variacijah.
<11 Popolo d’Italla» Imenuje Wilsonov proglas »najidealnejši spomenik zlonamernega hlpokrltstva*. Wll-»on ne odreka Italiji samo celotne Dalmacije, otokov ln
MiLAN MARJANOVIČ: »DIPLOMATSKA BORBA ZA JADRAN 1914 DO 1924
(ODLOMEK)
Orlandov memorandum pred odhodom
Reke, temveč tudi pol Istre. Stališče zaveznikov Anglije in Francije ni bilo prijateljsko. Wilsonu Je «majhna Italija* (little Italjr) malenkost v primeri z brezkončnostjo ameriškega sveta.
Socialistični organ «Avan-ti» od 25. aprila se je rogal ckapitolsklm gosem*, ki gagajo o tragikomičnem dvoboju AVilson-Orlando ln državnikom pariške konference, ki govore s starim dvor-janskim jezikom, ki zanima samo 6e zbiralce starin državnikom, ki ne razumejo novih časov, ki so razširili pojem domovine v pojem celotnega sveta, časa, ki ne trpi samosvojskosti. List ne verjame, da bi oni karkoli rešili, mogli pa bi veliko od tega pomesti in razrušiti. Medtem pa je vodja socialistov, Turattl, na aasedanju parlamenta glasoval proti
vladi Orlanda in izjavil, da to ne pomeni, da njegova stranka odbija zahteve Italije po Reki.
Govori Orlanda in Sonnina po Italiji
Orlando je govoril, ko se je vračal iz Pariza v Italijo na postajah v Turinu, Genovi in Rimu. Z njim sta govorila se Barzllal In Dlaz. Sonnino je prav tako imel govore na poti v Rim. Orlando Je na rimski postaji pričel svoj govor z naslednjimi besedami: «Ni čas fraz. Svetu, ki nas gleda ln sodi, moramo dokazati čvrstost, tako zavestno kolikor mirno In vedro*. V svojih govorih in v dobro organizirani kam-panji po vsel Italiji je hotel izzvati val solidarnosti ljudstva z vlado ln njenim korakom in dajal ljudstvu taka
zagotovila vztrajnosti in borbenosti, da so bila istočasno tudi grožnja glede skrajnih sredstev, katerih se bo Italija lotila v tej borbi.
«-Prvo vprašanje je: ali je italijanska delegacija v Parizu, tako kot je delala, verno in dostojno predstavljala misel in voljo italijanskega naroda?* Na klice: «da, da», je Orlando nadaljeval: «.Nikdar nisem dvomil, da je potrebno potrdilo ln evo ga. Našel sem ga že na prehodu meje med našimi alplnci, ki so me prisilili k joku, kakor jočem tudi sedaj»■ Orlando je v taki razburjenosti v i-esnlcl prelil solze pred Rim. Ijani. «Beseda Rima posvetuje voljo Italije*. «Vendar je še drugo vprašanje: kaj bomo napravili, Ce bo prišlo do potrebe skrajnih in najtežjih odločitev?* «Moramo razmotriti naj hujše in pre-
tehtati ga*. «Vem, da sta vojska ln mornarica Italije v tem času bolj pripravljeni kot sta bili maja 1915. (mno. ?ica kliče: «da, da, da* ■ dolgo časa. »Italija pozna lakoto, vendar ne pozna sramote... Ne skrivam vam nevarnosti, ki so ogromne v tem težkem času. Jaz sem med vami samo brat in poglavar, ki ne zahteva druge, ga, kot da vam sledi ln stre-Važnejše od osamljenosti v svetu je, da smo složni in tedaj Italija ne bo mogla umreti*.
Tudi Sonnino le govoril v enakem stilu. Govoreč z balkona konsulte v Rimu je rekel 27. aprila: »Potrebno je, da ostanete enotni. Kadar gre za rešitev domovine, ne sm« biti strank. Zmagali bomo*, in ko je množica kričala: »Aneksijo, aneksi-jol* je Sonnino odgovoril s
frazo «A voi>. Odgovor «A noi» so kasneje na. Reki D’Annunzio ter fašisti v Trstu in po vsej Italiji upo rabljali kot geslo in pozdrav
Javljajo se Rečani in D'Annunzio
Na Reki je 26. aprila predsednik Narodnega sveta Antonio Grosslch pred množi-co proglašal: »Italija, neukročena in neukrotljiva bo z vami... proti vsemu, proti vsem*. Clan Sveta Bella-sich je prečltal besedilo prisege, s katero so svetovalci m množica prisegli zvestobo Italiji:
»Narodni svet Reke... je mnenja, da mora v času, ko Italija z občudovanja vredno močjo in dostojanstvenostjo brani svojo pravico, da reži ital Janške ljudi ln utrdi meje večje domovine,
izpolniti' brezpogojno odločitve reškega ljudstva od 30. oktobra 1918, s katerimi je v plebiscitarni obliki proglasil aneksijo Reke k Italiji...-Prenaša državno oblast na predstavnike italijanske vla-de, da jo prevzamejo v imenu njegovega veličanstva kralja in svečano priseže, da bo ne glede na to, kako se bodo obrnili dogodki, prebivalstvo Reke znalo doseči spoštovanje svoje neuklonljive volje, da bo priključeno Italiji*.
Narodni svet je Sel k italijanskemu generalu Grazio-liju; Grosslch mu je sporočil odločitev Sveta ter ga pozval, da prevzame po Svetu oblast v imenu kralja Italije. Grazioll je medtem izjavil: «Vasa ponudba me je ganila. Ona v resnici pomeni aneksijo k Italiji in da sem, kakor pravite, službeni predstavnik italijanske vlade, bi vam že dal odgovor, na katerega čakate. Vendar jaz to nisem in povem vam. da do obdobja prave in popolne aneksije, ni mogoče vzeti oblasti iz rok mešča-nom. Obljubljam vam, da bom brzojavno sporočil lta*
lijanski vladi vas
Reški Župan Vio Je
čil množici, lia^7;0]i £aeS
tudi general Gra / jm ,j
tolažil z besedaim- .	^
je velika m,atl	^r-
kot kdaj koli prej	j e
in ponosno dv f»	^
nerjem slavni ^ se^ ^
Italijanske obline-3 je pritrjen paiači in
, Italije tro^pos*,
por*. Narodni svet ^n„g ^
SSKCJKfVSS*
soncu
olepševalnimi ”dloi!it«* et«
mu javil svojo odW se skliceval celo ^ds\ pravice Rtma* trje»a , jjli" «In tako je P0$p£«, > zveza, katero j , oStali ln kateri SI^°t1a» .0pl! s tl skoz! stoletl je
Tudi
na oder: 29-J^ednJi,1LiS*1
vil Orlandu
brzojav:	f
pozdrav
italU^ča ^
glavarju, k* ^Vtjo jfieP;
omadeževan	1e	ns	J
lahko veseli-* je so Italijo, ltaKgi t#** koli in vefjo Ka
(Nadalieva
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 it. #, III. tiafl. ■- Telefon Slev. 93-808 Iti »4-638. - PoStril predal 502. - UPKAVA; ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od IS -18. - Tel. 73-38, Cerie oglasov: Za vsak mm v15lne v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski *avod. — Podruž.: Gorica, Ul, S. Pelllco l-II., Tel. 11-32, Koper, Ul. Battlstl 30la-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod «,	g„	*'	f,
Postni tekoči račun za STO . ZVU: ZaloJn.Stvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,n0ze"laz. ^ ' Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja ZaloZnIStvo tržaSkega tiska D- '	-