Letnik LIII, november 2014 Cena: 3,75€ revija za tehniško ustvarjalnost "1111111 Letalce iz papirja delta-max .. r~ -::/ i,.)· "'"1111111 šatulja za nakit ·~r~.. ·,, --­ _--. ., ,, -~ / "': .. ,•·.' y· Zveza za tehnicno kulturo Slovenije I www.zotks.si I Poštnina placana po pogodbi 9 770040 771208 ZVEZA ZA TEHNICNO KULTURO SLOVENIJE PRIREDITVE ZOTKS V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 AKTIV'iOST IN KRAJ AKTIVNOSTI ŠOLSKO DRŽAVNO NA DRZAVNI RAVNI TEKMOVANJE TEKMOVANJE Tekmovanje Iz logike, SŠ In študenti, Ljubljana Tekmovanje Iz naravoslovja (1. In 2. letnik) _ Tekmovanje Iz znanja kemije za Preglova priznanja, OŠ, 15 lokacij po Slovenljl Racunalnlškl pokal Logo, Vrtec Rogaška Slatina Racunalniško tekmovanje "Z miško v svet" za OŠ PP, OŠ Jela Janežica, Škofja Loka ~ Racunalniško tekmovanje "Z racunalniki skozi okna" za OŠ NIS, OŠ Jela Janežica, Škofja Loka Tekmovanje Iz znanja biologije za dijake, Koper CI) Festival inovativnih tehnologij, Maribor Tekmovanje Etnološke in kulinaricne znacilnosti Slo­venije, GRM Novo mesto -center biotehnike in turizma _ Državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglove pla­kete, SŠ, Ljubljana Srecanje mladih tehnikov, OŠ NIS, Ljubljana Tekmovanje Konstruktorstvo in tehnologija obdelav materialov, Ljubljana C, Državno srecanje mladih raziskovalcev, Murska Sobota Državno tekmovanje v modelarstvu Mladinski raziskovalni tabori in ustvarjalne poletne šole MEDNARODNO SODELOV~NJE NA TEKMOVANJIH IN SRECANJIH • 47. mednarodna kemijska olimpijada, Baku, Azerbajdžan • Mednarodna naravoslovna olimpijada, Avstrija 2015 • Expo-Sciences Europe, Žilina, Slovaška • 13. mednarodna lingvisticna olimpijada, Bolgarija • 26. mednarodna biološka olimpijada, Aarhus, Danska • 27. mednarodna racunalniška olimpijada, Almaly, Kazahstan • 26. tekmovanje EU za mlade znanstvenike, Varšava, Poljska • 61. svetovno tekmovanje v oranju, Francija 25.9.2014 25.11.2014 19. l. 2015 27.2.2015 17. l. 2015 18.2.2015 29. l. 2015 razlicno za posamezna tekmovanja / 9.3.2015 24.4.2015 10.4.2015 razlicno za posamezne regije DATUM 26.4. -3.5. 2015 7. -12. 9. 2014 12. -19.7.2015 19. -26.7.2015 19.-24.9.2014 29.8.-8.9.2014 8.11.2014 24. l. 2015 7.3.2015 14.3.2015 12.2.2015 12.3.2015 21.3.2015 28.3.2015 april 2015 9.5.2015 8.5.2015 16.5.2015 18.5.2015 6.6.2015 junij, julij, avgust ~ Mercator Te I e kom SI oven ij e Aerodrom Ljubljana ..,, revija za tehniško ustva~alnost Izdajatelj: Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803 telefon: (01) 2513 743 faks: (01) 25 22 487 spletni naslov: http://www.zotks.si 'III Za Izdajatelja: Jožef Školc Odgovorni urednik revije: Jože Cuden telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: joze,cuden@zotks.si revija.tim@zotks.si Uredniški odbor: Jernej B6hrn, Jože Cuden, Mija Kordež, Igor Kuralt, Matej Pavlic, Aleksander Sekirnik, Roman Zupancic, Lektoriranje: Katarina Pevnik 'III Poslovni koordinator: Anton Šijanec telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: anton,sijanec@zotks.si Oglaševanje: www.tirn.zatks.si 'III Narocnine: telefon: (01) 2513 743 faks: (01) 25 22 487 e-pošta: revija.tim@zotks.si Revija TIM izide desetkrat v šolskem letu. Cena posa­mezne številke je 3,75 EUR z že vkljucenim DDV. Redni narocniki TIM prejemajo z 10% popustom, letna narocni­na znaša 33,75 EUR z DDV. Narocnina za tujino znaša 50,00 EUR. Narocila na revijo TIM sprejemamo na zgornjih stikih in veljajo do pisnega preklica, Racunalniški prelom: Model Ari, d, o, o, Tisk: Grafika Soca, d. o. o. 'III Naklada: 3.000 izvodov Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 117 /2006 s spremembami in dopolnitvami) sodi revija med proizvode, za katere se obracunava in placuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Izid revije je financno podprla Javna agencija za razisko­valno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državne­ ga proracuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domacih poljudno-znanstvenih periodicnih publi­kacij. Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnicno kulturo Slo­venije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobcitev, predelava ali dru­ga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vkljucno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, Fotografija na naslovnici: Na letošnji 15, koseški olimpijadi je bilo poleg jakosti vetra kljucno tudi znanje tehnike jadranja. Foto: Matej Ogrinec tim "11111 REPORTAŽA 15, koseška olimpijada 2 "IIIIIPRILOGA Termik2,5 5 "11111 MAKETARSTVO Plasticne makete lovsko-bombniškega letala orel Pristanek letala na razburkani vodni površini 8 12 "11111 MODELARSTVO Novo na trgu Vsestranski podstavek motornih colnov za modele 13 20 "11111 RACUNALNIŠTVO Eksplozijska fotografija ~bo kot sestavna 14 "11111 ZA SPRETNE ROKE Letalce iz papirja delta-max Stojalo za svincnike -košarkarski koš 17 32 38 "11111 ELEKTRONIKA Detektor plina (2. del) 22 "11111 IZDELEK ZA DOM šatulja za nakit Primež za vpenjanje vecjih predmetov 26 35 "11111 Matej Ogrinec M estna zveza cno kulturo društev za tehni­Ljubljana (MZDTK) je konec avgusta že petnajsto leto zapored pripravila pester program dogajanja na Koseškem bajerju v Ljublja­ ni. Koseško olimpijado, kot se dogodek imenuje, prirejajo z namenom, da bi mla­ dina ustvarjalno preživela zadnji teden Nastavljanje uplinjaca in testiranje modelov pred tekmovanjem pocitnic v družbi sovrstnikov. Program je sestavljen tako, da vsak dan poteka novo tekmovanje v eni od ladijskih modelarskih disciplin. Koseška olimpijada je znana vsem, ki jih zanima ladijsko modelarstvo, saj je to velik dogodek za vse tiste, ki tek­ mujejo ali se zgolj rekreativno ukvarjajo z ladijskim modelarstvom. Lahko recemo, da je Koseška olimpijada postala že tradi­ cionalen brodarsko-modelarski praznik, ki traja cel teden. Sprva je bila zamišljena kot dogodek, na katerem bi se pred­ stavile razlicne modelarske zvrsti, vendar je zaradi omejenih prostorskih možnosti in lokacije ob Koseškem bajerju postajala vse bolj prireditev s poudarkom na mode­ larskih disciplinah, vezanih na vodne površine. To je zdaj edini takšen dogodek, ki traja cel teden, z namenom približati ladijsko modelarstvo širši javnosti in krepiti Pravijo, da je z nitro motorji umazano delo, ampak imajo svoj car. prijateljske vezi med ljubitelji te zvrsti mode­ larstva. Med tistimi, ki si prizadevajo, da ta prireditev na Kosezah poteka že dolgo vrsto let, velja posebej izpostaviti sekretar­ ja MZDTK Ljubljana, Romana Vavpotica, Romana Zupancica, dolgoletnega vod­ jo Mladinskega tehnicnega centra v Ljubljani, in Janeza Bonaca. Seveda gre zahvala tudi Mestni obcini Ljubljana, ki je pred leti postavila nov lesen pomol na Koseškem bajerju in pokriva stroške iz­ vedbe prireditve. Vsak tekmovalec, ki se udeleži tekmovanja, dobi za spomin tudi majico in medaljo, ce se uvrsti med prve tri v posamezni kategoriji. FSR-V in FSR-0 Prvi dan olimpijade je bil rezerviran za modele, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem. To so dvotaktni motorji, ki za gorivo uporabljajo mešani­ Model FSR-O v svojem elementu co metanola, nitrometana in olja. Manjši modeli imajo t. i. >mitro motorje« s pro­ delijo glede na velikost motorjev. Na nJaJo mocni bencinski motorji. Modelar stornino 3,5 cm3 , 7,5 cm3 in 15 cm3 , vec­ tekmovanju smo lahko spremljali tekmo vžge motor na pomolu in model z delu­ ji modeli pa motorje s prostornino nad v kategoriji FSR-V 3,5 cm3 • Tekmo­ jocim motorjem spusti na vodo. Mode­ 25 cm3 , ki za gorivo uporabljajo meša­ valci so s seboj na ogled in v preizkuša­ li, ki uporabljajo površinske pogone, so nico bencina in olja. Modeli kategorij nje prinesli tudi modele kategorije 15 cm3 • hitro prepoznavni po nekakšnem pe­ FSR-V in FSR-O se med seboj razlikujejo Pozneje smo bili prica tudi tekmovanju telinjem repu, ki ga ustvarja propeler, po tem, da prvi uporabljajo podvodni najvecjih in najhitrejših modelov kate­ ko brizga vodo za modelom. Ti modeli propeler, drugi pa t. i. površinski pogon. gorije FSR-O 27 cm3 • Colne, ki v dolži­ tehtajo okoli osem kilogramov, zato je Znotraj obeh kategorij pa se discipline no merijo med 1,3 in 1,5 metra, poga­ kolicina izpodrinjene vode precej velika. 2 tim REPORTAŽA V ospredju zabava, zadaj tehnicno posvetovanje Za dobro uvrstitev ni pomembna samo jakost vetra ampak tudi znanje tehnike jadranja. F5G Maraton Drugi dan so Koseški bajer zasedli jadral­ci z modeli radijsko vodenih jadrnic F5G. Kategorija F5G je nacionalna kategorija jadrnic, v kateri je omejitev, da model ne sme biti daljši od 75 cm. Tekmovalec model krmili s pomocjo RV-oddajnika in z njim upravlja smerno krmilo ter napetost jadrovja. Tekmovanje v disciplini maraton poteka tako, da se po prijavi vseh tekmo­valcev doloci cas vožnje maratona. Maraton obicajno traja dve uri, vendar se cas na mestu tekmovanja doloci glede na pogoje za jadranje. ce ni ugodnega vetra, se lahko tudi skrajša. Po signalu za štart vsi tekmovalci hkrati zacnejo jadrati. Zmaga tisti, ki v dogovorjenem casovnem obdobju opravi najvec krogov. Za štetje krogov je zadolžen glavni sodnik. Jadral­ci se po navadi premikajo po pomolu vzporedno z jadrnico, saj jim to olajša presojo, kdaj zaviti okoli boje. Ko se zasliši pisk sodnika, ki najavi zacetek jadranja, in jadrnice hkrati preckajo štartno linijo, se zacnejo premikati tudi tekmovalci in se tesno skupaj sprehajajo po pomolu. ce se med tekmo spremenijo pogoji za jadranje, nekateri tekmovalci tvegajo in tim /; /) /) Risba poligona za tekmovanje v spretnostni vožnji med vožnjo vzamejo model iz vode za dodatne nastavitve glede na trenutno spremembo vremena. Tokrat smo imeli priložnost jadrati v rahlem vetrcu. Ko pa je zapihal mocan veter, je nastopil tre­nutek za prehitevanje in doseganje boljše koncne uvrstitve. F3E spretnostna vožnja Tretji dan so prišli na svoj racun naj­mlajšitekmovalci. F3Eje mednarodna kate­gorija, v kateri se vozi po standardnem poligonu. Zmaga tisti, ki progo prevozi v najkrajšem casu. Ta disciplina je odlicna odskocna deska za vse zacetnike, ki bi se radi preizkusili v tekmovanju z RV-mode­li colnov. Oblika in velikost modela nista doloceni. Zaradi preprostih pravil prakti­cno brez omejitev so za spretnostno vožnjo primerni vsi modeli, gnani z elektromotor­jem in krmiljeni s smernim krmilom. Vseka­kor je bolje, ce model uporablja podvodni pogon, saj so takšni modeli okretnejši v krajših zavojih. Veliko je bilo tekmovalcev z modeli za vožnjo v cilj osnovnošolske kate­gorije MC 1, ki so bili predelani za radijsko vodenje. F5G Mach race cetrti dan je bil spet rezerviran za jadralce v kategoriji F5G. Tokrat je bilo na vrsti tekmovanje v kategoriji match race. Po prijavi vseh tekmovalcev se nakljucno izbere pare, ki tekmujejo drug proti dru­gemu. Tekmovanje poteka po sistemu izpadanja. Po dva jadralca se podata na regatno polje in ob znaku zacneta pluti okoli boj. Prvi, ki precka ciljno crto po enem krogu, se uvrsti naprej v naslednji krog tekmovanja. Drugi izpade iz tekmo­vanja. Tekmovanje je bilo hitro koncano, tako da je ostalo veliko casa za druženje in trening pred regato, ki je potekala dva dni pozneje. Prebadanje balonov Peti dan je bilo na programu tekmova­nje v prebadanju balonov. Linija balonov je postavljena kakih deset metrov stran od pomola. Vsak preboden balon šteje kot tocka, tekmovalec pa ima za prebada­nje na voljo minuto casa. Balone je treba prebadati po vrsti. ce prebodemo naj­prej prvi balon in potem tretjega, je vož­ REPORTAŽA Preprost MC model je bil prisoten vse dni koseške olimpijade. Zanimiv model gliserja >>hydrofoil« RV-piloti so program popestrili tudi z uporabo pirotehnike. jo razveljavljena. Videli smo vec znanih obrazov, ki so že tekmovali v F3E, saj pri prebadanju balonov prav tako ni omejitve glede oblike in velikosti mode­la. Model za to tekmovanje mora biti opremljen z elektromotorjem in krmiljen s smernim krmilo. Na premec colna se pritrdi bucika ali risalni žebljicek, ki pre­bode balon. Po uspešno dobljeni tocki se pocen balon rad zaplete v propeler, ce tekmovalec pred prebadanjem ne od­vzame plina. Re~ata F5G, letala slow fly, voznje in razstava modelov šesti dan smo si lahko ogledali številne raznovrstne ladijske modele. Za zacetek so nam organizatorji pripravili regato v kategoriji jadrnic F5G. Regatno tekmo­vanje poteka tako, da vsi jadralci hkra­ti zacnejo z vožnjo po regatnem polju. Ko prvi precka ciljno ravnino po dveh prevoženih krogih, imajo ostali tekmo­valci na voljo še polovico casa, ki ga je prvouvršceni potreboval, da je opravil dva kroga. Tockuje se tako, da prvi, ki prevozi ciljno ravnino, dobi eno tocko, ostali pa po vrsti: drugi dve tocki, tretji tri tocke itd. Dva kroga se imenujeta »tek«. Na regati se izpelje osem tekov. Zmaga tisti, ki zbere najmanj tock. V vseh kate­gorijah potekajo locena tekmovanja za mladince oziroma clane. Po podelitvi nagrad so prizorišce za nekaj casa zavzeli letalski modelarji in obcinstvu prikazali lepo sinhrono letenje. V okviru letalskega dela programa smo lahko obcudovali najrazlicnejše mode- Oplata tega modela je iz treh plasti mahagonijevega furnirja, položenega pod razlicnimi koti. le, ki so nastali pod spretnimi rokami naših modelarjev. Nekateri imajo Koseško olimpijado za izgovor ali casovni cilj, da vsako leto izdelajo nov model in ga prvic predstavijo prav na ta dan. Eden takih je Franc Kocar iz Podgorja pri Kamniku, ki je letos predstavil model, izdelan v samo­gradnji po vzoru tehnologije izdelave pravih gliserjev. To priložnost izkoristijo tudi modelarji, ki sicer ne tekmujejo ali pa nji­hov model ne sodi v nobeno kategorijo in izkoristijo cas za druženje in prikaz vožnje svojega modela. Ob soncnem zahodu nam je ostalo ravno še dovolj casa za zadnji krog in uspešen zakljucek dneva. FSR-M (ECO in Monol) Zadnji dan olimpijade so organizatorji sklenili s tekmovanjem v kategorijah ECO in mono 1. Colni ECO so gnani s podvo­dnim propelerjem in vozijo po progi v ob­liki trikotnika. Modeli mono 1 so hitrejši, saj uporabljajo površinski propeler, dno mo­dela pa se vodne gladine med vožnjo dotika le toliko, da omoci propeler. Mo­deli mono vozijo po ovalni progi. Tekmo­valci izvedejo t. i. leteci štart, pri katerem imajo deset sekund casa do zacetka dirke. ce kdo precka štartno linijo prej, mora odpeljati en kazenski krog, preden se mu zacne štetje prevoženih krogov. Vsak modelar ima malce drugacen pri­stop h gradnji svojega modela. Lep pri­mer rokodelskih vešcin je pokazal Igor štumbelj na svojem tekmovalnem mode­lu mono l. Vec o Koseški olimpijadi si lahko pre­berete na spletni strani organizatorja Celotno kovinsko ogrodje pogonskega sklopa tega modela je bilo narejeno v domaci delavnici. Lepo izdelana maketa potovalne jahte Pristanek makete vojaškega plovila ob soncnem zahodu. http://www.mzdtk-lj.si/. Informacije o tek­movanjih, ki potekajo skozi celo leto, la­hko najdete na spletnem portalu: http:// forum.modelarji.com/. Naj izkoristim to priložnost, da vse tiste, ki še niste bili na Koseški olimpijadi, povabim, da si to za­nimivo prireditev na Koseškem bajerju ogledate ob naslednji priložnosti, zadnji teden v avgustu naslednje leto. tim "11111 Matjaž Zupancic štiridesetih letih prejšnjega stoletja je znani v Ameriki živeci modelar slovenskega rodu, Frank Zaic, ki smo ga v Timu že podrobneje predstavili, izdelal nekaj prosto letecih jadralnih mode­lov s skupnim imenom Thermic. številka poleg imena je oznacevala razpetino kril posameznega modela v palcih. Ene­ga izmed teh modelov sem želel izdelati tudi sam in ga motorizirati ter preurediti za radijsko vodenje. Zaradi vgradnje RV-naprave in elek­tricnega pogona sem moral precej poseci v originalni nacrt. Krila sem potopil v trup ter tako dobil ustrezno odprtino za dostop do servomehanizmov in sprejemnika. Na repu je bilo treba izrezati krmilne površine in tudi nos je doživel nekaj oblikovnih spre­memb. Nacrt sem v celoti narisal na novo, razpetino kril pa zaokrožil na 2,5 m in tako je model dobil ime Termik 2.5. Model je skoraj v celoti izdelan iz lahke balze. Mocnejšo, trdo balzo sem uporabil le za nosilne letvice kril, vezan les pa v zelo majhnih kolicinah zgolj tam, kjer je zares potreben. Levo in desno polovico kril po­vezujeta dva karbonska nosilca, ki sem ju po meri naredil sam. Težji materiali niso prišli v poštev, saj sem hotel model nare­diti kar se da lahek. Neprekrit model deluje precej krhko in torzijsko povsem nestabilno. Šele ko ga prekrijemo s folijo oracover-light, dobi skelet zadovoljivo togost. Trup ni tako kriticen, pri krilih pa je treba zelo paziti na pravilno zaporedje prekrivanja in nape­njanja folije, saj se sicer krila nepravilno zvi­jejo in takšen model ne more dobro leteti. Folijo sem na krila najprej zalikal s spodnje strani na oba krilna nosilca in rebra med njima, nato pa s prekrivanjem nadalje­val proti sprednjemu in zadnjemu robu. Krila spodaj niso ravna in ce bi zacel na robovih, bi bila sredina že prevec nape­ta. Temperatura likalnika mora biti ravno pravšnja, da se folija zanesljivo prilepi, a zelo malo skrci, saj v tem primeru nastopi težava na robovih. Ko je spodnja stran v celoti prekrita, obrezana in rahlo napeta, se lotimo zgornje površine. Tu zacnemo prekrivati na robovih, okoli krila in nato po rebrih. S kombinacijo napenjanja spodaj in zgoraj ter uporabo ravne podlage je mogoce narediti zadovoljivo ravno in sta­bilno krilo. Meni je uspelo, upam, da bo tudi vam. Vodoravni rep je treba najprej prekriti s folijo in šele nato ga je smiselno vstaviti v trup. Z mehkim svincnikom oznacimo rob predela, do koder sega trup, in zalikamo folijo 0,5 mm prek tega roba. Za leplje- Predloge za izdelavo novega nacrta Karbonska nosilca sta bila narejena v kalupu iz balze. Kot locilno sredstvo sem uporabil rjav lepilni trak. Karbonska nosilca in ojacitve iz vezanega lesa PRILOGA je priporocam belo mizarsko lepilo, ker ne prime prehitro in imamo dovolj casa za natancno naravnanje repnega krila, pa še presežek lepila, ki se v tem prime­ru obicajno razmaže po foliji, brez težav odstranimo z mokro krpo. Ker gre za starodobni model, sem za pogon uporabil za današnje case tudi starodobni motor. V predalu sem imel še krtacni elektromotor z reduktorjem, ki sem ga kupil v casu, ko še nismo poznali akumulatorjev Li-po in lahkih brezkrtacnih elektromotorjev z zunanje vrtecim se ro­torjem. Ob uporabi sodobnejšega pogo­na je mogoce narediti vsaj za 150 gra­mov lažji model. Z mocjo motorja ne gre pretiravati, saj bi premocan motor lahko poškodoval letalce. V mojem primeru sem nameril 90 W moci, kar je za tak mo­del povsem dovolj. Težišce sem nastavil na 35 % globine krila. Model leti pocasi in prakticno sam, kar je razumljivo, saj zasnova izvira iz pro­sto letecega modela. V današnji poplavi zacetniških modelov iz penastih materia­lov se mi zdi ta model dobra alternativa, kadar želi modelar pokazati svoje gra­diteljske sposobnosti in nekaj izdelati sam. Vec fotografij in podatkov o uporabljenih materialih najdete na spletni strani www. rckino.com, od koder si lahko prenesete nacrt v merilu 1 : 1 in pregledno risbo za CNC-izrez sestavnih delov. Krila so na trup spredaj pritrjena s karbonskima palicama 0 4 mm, zadaj pa z dvema plasticnima vijakoma M4. Zadnji del je pod vijakom okrepljen s košckom 1 mm debele letalske vezane plošce trikotne oblike. Zunanji pregib kril. Ojacitve iz vezanega lesa povezujejo obe nosilni letvici. Lepo je viden dodatek k rebroma K14 in KIS za boljši oprijem folije. Aerodinamicno oblikovan zakljucek kril Brez ojacitev iz vezanega lesa bi karbonski nosilec zmeckal nosilno letvico kril, ki je iz mocnejše balze. • 1 Konstrukcija pritrditve karbonske palice 0 4 mm v nosnem delu krila MAKETARSTVO PLASTICNE MAKETE LOVSKO­BOMBNIŠKEGA LETALA OREL "11111 Marko Malec N a trgu plasticnih maket sta tre­ nutno dve maketi orla. Obe sta izdelani iz poliuretanske smole. Ena je izdelek podjetja L&M Scale Kits, katerega gonilna sila je vrhunski hrvaški maketar Tihomir Likso, druga pa podje­tja Aeropoxy, za katerim stoji prav tako priznani maketar in risar tehnicnih risb le­tal, Novosadcan Nenad Miklušev. Obe maketi sta v merilu 1 : 72. Zanimivo je, da kljub velikemu zanimanju slovenskih maketarjev za makete letal, na katerih so pogosto leteli tudi slovenski piloti, pri nas še nihce ni naredil makete orla. Morda jih bo ta prispevek in dejstvo, da smo v Parku vojaške zgodovine v Pivki kot muzejski ek­sponat zdaj dobili romunsko razlicico orla, spodbudil, da bomo na enem od prihod­njih maketarskih tekmovanj ali srecanj le videli kakšno izdelano maketo orla. Soko J-22/IAR-93 -Aeropoxy Aeropoxy ponuja štiri razlicice orla J-22(SY-1 ), NJ-22, INJ-22 in romunskega IAR-93 ter osem razlicnih setov nalepk za oznacitev letala. V škatli enosede ra­zlicice je 42 delov, dvoseda pa je iz 44 delov. Maketar Dragan Cvetic se je lotil izdelave makete enoseda in tu posredu­jemo njegovo oceno. Maketa je povsem korektna. Manjka­jo sicer detajli pilotske kabine, vendar lahko nekoliko bolj izkušen maketar to pomanjkljivost zlahka nadomesti. Se­stavnica je precej enostavna, s kratkim zgodovinskim pregledom razvoja letala, tehnicnimi podatki in shemo kamuflira­nja. Nalepke so zelo solidne, na prvi po­gled tanke in enostavne za namestitev. Trup je iz dveh polovic, ki pa se žal ne pri­legata povsem brezhibno, vendar lahko tudi to pomanjkljivost povprecen ma­ketar odpravi. Paneli so urezani pravilno in ne prevec globoko. Isto velja za krila in vodoravne repne površine. Nekoliko šib­ko pa je podvozje, za katerega kaže, da je kopija Hellerjevega jaguarja. Za do­bro vgradnjo je potrebnih nekaj dodelav oziroma popravkov. Sedež je verjetno kopija Yumovega Mb. Mk-1 O. Pri vsaki maketi je tudi maska za barvanje pro­zornega pokrova kabine. Na splošno je maketa videti povsem prepricljiva, seve­da pa terja nekaj dodatnega ukvarja­nja z odpravo omenjenih pomanjkljivosti. Zahtevnejši maketarji se bodo verjetno odlocili za izdelavo nekaterih dodat­kov, da se bo maketa še bolj približala originalu. Tako je videti škatla makete orla NJ-22 podjetja Aeropoxy. (Vir: Nenad Miklušev) Kitanje in popravljanje napak na odlitkih enosede razlicice orla, s katerim dosežemo natancnejšo obliko makete letala. (Vir: Dušan Cvetic -internet) Enosedi orel med gradnjo z rahlo popravljenimi linijami (Vir: Dušan Cvetic -internet) Pogled na spodnji del enosede razlicice orla, ki ga je izdelal Dušan Cvetic. (Vir: Dušan Cvetic -internet) Soko J-22-L&M Scale Kits Soko J-22, izdelek podjetja L&M Scale Kits, ima 67 sestavnih delov in dve pro­zorni kabini. Gre za razlicico J-22 z na­lepkami za tri letala: J-22 orel JVL in PZO, demo razlicico orla sedanjega srbskega vojaškega letalstva (pingvin) in romun­skega IAR-93. Na prvi pogled so sestavni deli J-22 proizvajalca L&M Scale Kits vi­deti nekoliko bolje izdelani kot pri Aero­poxyjevi maketi. L&M Scale Kits ponuja tudi oborožitev za zunanje podkrilne in podtrupni nosilec, in sicer TV-vodeni ra­keti zrak-zemlja maverick in prostopadni bombi ter zunanji dodatni rezervoar za gorivo. Tudi prozorna plastika, iz katere je narejen pokrov kabine, je kakovostnejša. Paneli na krilih, repnih površinah in trupu so filigransko gravirani. Lahko potrdim, da gre za trenutno najkakovostnejšo maketo orla na trgu plasticnih maket letal. Za tiste, ki jih bo ta clanek spodbudil, da izdelajo maketo orla, navajamo še naslove, kjer je te makete mogoce dobiti. Aeropoxyjevo maketo lahko kupite prek internetnega naslova https://aero­poxy. wordpress.com/models/, za maketo L&M Scale Kits pa je najbolje pisati Tihomi­rju Liksu na naslov tihomir.likso@inet.hr. V Sloveniji jo je mogoce narociti pri Združenju graditeljev plasticnih maket, p. p. 8, 1001, Ljubljana, ki ga zastopa Mi­tja Maruško. Ker je od letošnjega poletja v Parku vojaške zgodovine Pivka razstavljena ro­munska razlicica orla, si lahko vsi tisti, ki se bodo odlocili izdelati njegovo maketo, to letalo in podrobnosti na njem v muzeju tudi pobližje ogledajo. Za sodelovanje pri clanku se zahvalju­jem Nenadu Mikluševu, ki nam je poslal svoje risbe barvnih profilov in prispeval tudi vecino fotografij za ta clanek. MAKETARSTVO Škatla makete, v kateri so sestavni deli makete letala soko J-22 orel, izdelek podjetja L&M Scale Kits. (Foto: Andrej Kogovšek) Soko J-22 orel proizvajalca L&M Scale Kits. V plasticnem pakiranju je 67 delov iz poliuretanske smole v zeleno sivi barvi, dva pokrova kabine iz prozorne plastike in nalepke z oznakami. (Foto: Andrej Kogovšek) Prototip soko J-22 (SY-1) v originalni barvni shemi (Risba: Nenad Miklušev) tim MAKETARSTVO Prototip dvosede razlicice soko INJ-22 (Risba: Nenad Miklušev) Prototip soko J-22 (SY-1 }, kot je bil videti leta 1983 v Mostarju. (Risba: Nenad Miklušev) tim MAKETARSTVO Soko NJ-22 iz sestava 242. lovsko-bombniške eskadrilje, Go/ubovci-Podgorica 1989 (Risba: Nenad Mikfušev) Združenje graditeljev plasticnih maket Slovenije vas vabi na 21. odprto državno prvenstvo Republike Slovenije v plasticnem maketarstvu, ki bo v soboto, 15. 11. 2014, v prostorih Biotehniškega izobraževalnega centra, Ižanska cesta 1 O v Ljubljani. Tekmovalne discipline : • L1 -Letala in helikopterji v merilu 1 : 32 oziroma 1 : 1 O do 1 : 39 (clani) • L2JET -Letala in helikopterji v merilu 1 : 48 oziroma 1 : 40 do 1 : 60 (clani) • L2PROP -Letala in helikopterji v merilu 1 : 48 oziroma 1 : 40 do 1 : 60 (clani) • L3JET -Letala in helikopterji v merilu 1 : 72 oziroma 1 : 61 in manjši (clani) • L3PROP -Letala in helikopterji v merilu 1 : 72 oziroma 1 : 61 in manjši (clani) • L4-Letalske diorame v vseh merilih (clani) • L 1 J/L2J/L3J -Makete in diorame zracnih plovil v vseh merilih (mladinci) • L5/L6 -Zbirka 3 in vec maket s skupno temo in dvojcek-par letal istega tipa v razlicnem merilu (clani) • L6 -Makete zracnih plovil v merilu 1 : 100 ali manjše (clani) • Kl -Figure v vseh merilih (clani) • K2 -Vojaška vozila in sredstva v merilih 1 : 48 in 1 : 35 (clani) • K3/K4 -Diorame in vinjete v vseh merilih (clani) • KlJ/K2J/K3J/K4J -Vojaška vozila in sredstva ter diorame in vinjete v vseh merilih (mladinci) • KS -Vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72, 1 : 76 in 1 : 87 (clani) • K6 -Diorame in vinjete v merilih 1 : 72, 1 : 76 in 1 : 87 (clani) • P 1 /P2 -Ladje in ostala plovila ( clani) • PlJ/P2J -Ladje in ostala plovila (mladinci) • Al/A2-Tovorna in ostala vozila (clani) • AlJ/A2J-Tovorna in civilna vozila (mladinci) • Xl /Xl J -Filmski objekti in znanstvenofantasticna vozila (clani in mladinci) • S -Astronavtika in raketna tehnika v vseh merilih (clani in mladinci) Nagrade: Najboljši trije tekmovalci iz vsake discipline bodo prejeli diplome in medalje, najboljši dve maketi disciplin L1-L6 in K1-K6 v mladinski in clanski konkurenci (loceno) pa prejmeta pokal J>Najboljše na tekmovanju«. Pokal bo prejel tudi najboljši izdelek s slovenskimi oznakami oziroma temo iz slovenske sedanjosti ali preteklosti. Tekmovalne makete lahko prijavite v razstavnem prostoru od 9 .00 do 11.00. Zacetek tekmovanja bo ob 11.30. Sojenje poteka od 11.30 do 16.00. štartnina je 8 EUR (4 EUR za clane ZGPMS) na tekmovalca. Vsak tekmovalec lahko prijavi najvec tri makete v posamezni disciplini. K vsaki maketi je treba priložiti vsaj sestavnico {navodilo iz škatle), priporocamo pa krajši opis opravljenega dela in sprememb na maketi. Podelitev nagrad bo predvidoma med 16.30 in 17.00. Za dodatne informacije obišcite www.makete.si. Vse maketa~e vabimo, da prinesejo na ogled svoje makete na poseben razstavni prostor. Sodelujte na »maketarskem bolšjem sejmu«. Dodatne informacije: • mitja.marusko@gov.si • ZGPMS, Mitja Maruško, p. p. 8. 1001 Ljubljana. tim MAKETARSTVO PRISTANEK LETALA NA RAZBURKANI VODNI POVRŠINI "11111 Primož Debenjak okrat se bomo lotili zanimive T naloge, letala na morski gladini. Prikaz valov na vodi spada med vecje izzive pri izdelavi dioram oziroma predstavitvi maket v njihovem »nara­vnem« okolju. Za ponazoritev vode je na voljo kar nekaj razlicnih metod, ki imajo vse svoje prednosti in slabosti. Obstajajo razlicni materiali za vlivanje, ki pa imajo to neprijetno lastnost, da je vodna gladina po vlivanju in strjevanju smole ali drugega sredstva vedno ravna in gladka, kar je v naravi sicer mogoce, a se to zgodi pre­cej redko. Nekatere materiale je treba pred vlivanjem mocno segreti, kar seve­da mocno omejuje njihovo uporabnost v plasticnem maketarstvu, ker so makete pac obcutljive na vrocino. Spet drugi ma­teriali se sicer lepo vlivajo, vendar ostane­jo lepljivi in obcutljivi na dotik. To je lahko precejšnja težava zaradi prahu, ki se kljub vsej skrbnosti scasoma zacne nabirati na maketah in dioramah. Pa tudi pri tistih sredstvih, ki se lepo strdijo, se srecamo s problemom, kako na površini ponazoriti valove. Na diorami, ki jo predstavljamo, sem prvic uporabil dvokomponentno smolo Gedeo francoskega proizvajalca Pebeo. Ta smola je povsem prozorna ter cvrsta in odporna, ko se strdi. Suha je po 24 urah. Za dioramo sem porabil 300-ml paket, v kate­rem sta smola (200 ml) in trdilec (100 ml), ki se mešata v razmerju 2 : 1 . Pri pripravi zmesi in vlivanju sem si pomagal z dvema meril­nima posodicama in plošcatima leseni­ma lopaticama, podobnima palckam za sladoled, ter parom plasticnih rokavic za enkratno uporabo. Smola je primerna za izdelavo ulitkov, zato bi lahko valove za upodobitev razburkane morske gladine izdelali tudi z vlivanjem v kalup, ki bi ga bilo seveda treba poprej izdelati. Pri delu s smo­lo moramo biti previdni. Smola sicer nima dražecega vonja in tudi pri kemicni reak­ciji med strjevanjem se ne sprošca veliko toplote, ase moramo stiku s smolo vseeno izogibati in paziti, da nicesar ne popacka­mo. ce pride nekaj smole na kožo, jo la­hko odstranimo z odstranjevalcem laka za nohte, a se je temu bolje izogniti, saj je nestrjena smola prav neprijetno lepljiva. Valove lahko naredimo tudi tako, da smolo zlijemo na primerno oblikovane kose prozornih plasticnih vreck, s katerih jo odlušcimo, ko je že napol suha. Nato iz teh kosov oblikujemo vecje valove. Pri tem nacinu je najbolje, ce so ti kosi ožji in dalj­ši. Seveda moramo prej vse skupaj zložiti v primerno plitvo posodo, da smola ne bi odtekala. Na pricujoci diorami je prikazano japon­sko lovsko letalo na plovcih A6M2-N. Gre za vodno izpeljanko slavnega Mitsubishi­jevega lovca z vzdevkom Zero, ki so ga izdelovali v tovarni Nakajima Hikoki K K. Americani so mu nadeli ime Rufe; lovci in enomotorni izvidniki so namrec dobili mo­ška, bombniki in transportna letala pa ženska imena. Ta letala so uporabljali na celem tihomorskem bojišcu, od Aleutov na skrajnem severu do tropskih otokov na jugu, skratka povsod tam, kjerni bilo primer­nih letališc. Rufe je bil zaradi plovcev slabih 100 km/h pocasnejši kot obicajna Mitsu­bishijeva izpeljanka. Moja prvotna zamisel je bila, da pri­kažem letalo tik pred vzletom, a se mi je to nekako izjalovilo, ker se mi je val ob plovcu malce ponesrecil, tako da sem ga moral še malo obložiti. S tem je postal bolj reali­sticen, a se je obenem nekoliko razširil in tudi podaljšal naprej. Tako je prizor zdaj videti kot pristanek letala. Na vso sreco nisem prilepil po ene lahke bombe pod vsakim krilom, tako da se ni bilo težko spri­jazniti s tem, da diorama zdaj prikazuje A6M2-N takoj po pristanku. Valovi so na­mrec videti taki, kot da bi letalo ravnokar »cofnilo« v vodo. Podlago sem pripravil na preverjen nacin, tako kot sem bil vajen že od prej. Uporabil sem okvir za fotografijo, spodaj je steklena plošca, ki sem jo na spodnji stra­ni pobarval z razlicnimi, pretežno modrimi odtenki, pri cemer sem zacel s svetlejšimi progami in nadaljeval s cedalje temnej­šimi in debelejšimi modrimi nanosi. Nato sem na steklo prilepil maketo letala, za kar sem moral na dno glavnega plovca na­lepiti dva nekaj centimetrov dolga kosa okrogle prozorne plastike, ostanek odlitka s prozornimi deli, da lepše sede na pod­lago. Pred tem sem vse robove skrbno zadelal, da smola ne bi odtekala skozi kak­šno režo med okvirjem in steklom. Potem sem zamešal prvo porcijo smole in jo nalil na steklo. Ta je ravno prav tekoca, da se lepo razleze po površini, in dovolj židka, da ne stece v vsako najmanjšo špranjo. Priporocljivo je nanašati tanjše sloje. ce ne stece na vsa mesta, kamor bi morala, si pomagamo s priloženo leseno lopatico. Smola se strdi šele po 24 urah in ce nane­semo naslednji sloj že nekaj ur prej, se bo ta lepo zlil s prejšnjim. Zaradi dolgega casa strjevanja smole si je treba za ponazoritev vode vzeti kak teden casa, da zaradi hite­nja ne bi naredili kakšne napake, ki bi jo potem še dolgo obžalovali. Velike valove sem naredil iz posebej odlitih bolj ali manj plošcatih kosov smole, ki sem jih oblikoval in prilepil na podlago. Dalo bi se jih narediti tudi iz primernih kosov prozornih plasticnih vreck, ki bi jih potem oblili s smolo, ali pa celo iz papirnatih robckov, ki bi jih namocili v malce modro obarvano smolo (vanjo lahko dodajamo tudi barve). Uporabil sem tudi nekaj kosov zmeckanega belega papirja, ki se upora­blja za vrecke za kruh; ce ga prepojimo s smolo, postane prosojen in je le še rahlo belkast. ce tako prepojen papir pomoci­mo v zadnji sloj smole, lahko to s pridom izkoristimo pri ponazoritvi rahlo vzvalovane morske gladine. S tem dosežemo zelo do­ber ucinek in tudi belkasta barva v kom­binaciji z modro podlago deluje zelo reali­sticno. Tako ustvarimo vtis globine, obe­nem pa ni videti prav globoko v vodo, podobno, kot ce bi z nekaj metrov višine gledali na morsko gladino. Seveda bi v ta namen lahko uporabili tudi zmeckan in potem poravnan prosojen papir. Na koncu sem tam, kjer se mi je zdelo potrebno, s copicem nanesel še nekaj akrilnega gela Pebeo, še zlasti na meji med posameznimi kosi v smolo potopljenega papirja ter tam, kjer mora biti vec pene, seveda pa ne po vsej površini, saj bi s tem iznicil ves trud, vložen v delo s prosojnim papirjem. Ker se mi je na koncu že mudilo, akrilni gel pa še ni bil povsod suh, sem si zadnjo fazo, nanašanje gela, obarvanega z malce bele barve, ki naj ponazori belka­sto morsko peno, pustil za pozneje. Podobno dioramo bi se dalo naredi­ti tudi brez uporabe smole, a ker sem jo hotel preizkusiti, sem jo uporabil in ni mi žal. Smola Gedeo je zaradi svojih lastnosti zelo primerna za uporabo v maketarstvu, še posebno za prikaz kakšne mirne bistre vode. tim OLYMPIC FlH (Al) Z a popolne modelarske zacetnike smo tokrat poiskali preprost pro­ stoleteci jadralni model olympic, ki spada v kategorijo A 1. Model je name­njen modelarjem, ki so že osvojili gradnjo zacetniških modelov, kot so sojka, sova ali jiskra, predstavljenih v prejšnji številki Tima, in ga lahko izdelajo pri modelarskem kro­žku pod mentorstvom izkušenega mode­larja ali ucitelja. V model je mogoce vgra­diti tudi casovnik ali po domace urico za nastavitev dolžine casa leta. Sestavljanka vsebuje CNC-izrezane dele za izdelavo trupa, krila in repnih površin, letvice in drobni material za zakljucna dela, brusilni papir, barvni japonski papir za prekrivanje, gumice za pritrditev kril in pregleden nacrt v merilu 1 : 1 . Za uspešno sestavljanje in dokoncanje modela potre­bujete samo še osnovno orodje in pribor (modelarski nož, brusilni blok, škarje, bu­cike) in lepilo. Tehnicnipodatki:razpetina krila 1205mm, dolžina modela 860 mm, masa 220 g. Cena modela je 23,30 EUR. KOMPLET TENSET ­DESET SESTAVLJANK ZACETNIŠKIH RAKETNIH MODELOV tim Posebej za šole, modelarske tecaje, mladinske skupine ali posameznike, ki bi radi izdelali vec raketnih modelov, so v Mibu pripravili komplet zacetniških ra­ketnih modelov znanega proizvajalca Klima. V kompletu je deset sestavljank z vsemi potrebnimi sestavnimi deli: cevjo trupa, stabilizatorji, glavo, nosilcem mo­torja, potiskanim padalom in preglednimi navodili za sestavljanje v merilu 1 : 1 . Pri sestavljanju lahko sprostite svojo domišljijo, modele razlicno pobarvate in jih okrasite, tako da nobena izmed desetih raket ne bo podobna drugi. Modeli srednje ve­likosti so primerna za pogon z razlicnimi tipi motorjev premera 18 mm, odvisno od tega, kolikšen prostor imate na voljo za nji­hovo spušcanje. Tehnicni podatki:dolžina modela470mm, premer trupa 26 mm, masa 33 g, primeren za pogon z motorji A6-4, B4-4 ali C6-5. Cena kompleta je 66,90 EUR. 9-MM SERVOMEHANIZMI EMAX SERIJE ES33 ,,) Servomehanizmi proizvajalca EMax seri­je ES33 debeline 9 mm so namenjeni pred­vsem jadralnim in manjšim elektricnim modelom. Vsi plasticni deli so izdelani iz posebno trpežne plastike, zobniki preno­sa so kovinski, os pa je dvakrat uležajena s kroglicnimi ležaji. Vse to v kombinaciji z natancnimi potenciometri zagotavlja trpežnost, natancnost in delovanje servo­mehanizmov brez zracnosti. Na voljo sta dva modela, in sicer analogna izveden­ka ES3302 ter njena digitalna razlicica ES3352. Tehnicni podatki so za obe razlicici enaki: delovna napetost 4,8-6,0 V, navor 24-28 Nem, hitrost zasuka 60° brez obreme­nitve O, 12-0, 1 O s, dimenzije 23 x 9 x 24 mm, masa 12,4 g, prikljucek JR Graupner/Fu­taba. Cena analognega servomehanizma ES33302 je 14,90 EUR, digitalnega ES3352 pa 19,90 EUR. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec telefon: 01/759 01 01, 041/669 111 e-pošta: shop@mibomodeli.si internet: www.mibomodeli.si QUADCOPTER SYMA X5C + HD KAMERA Kvadrokopter syma X5C je zelo stabilen in preprost model za snemanje zzraka. Ima vgrajeno kamero 2 MB z micro SO-spomin­sko kartico 2 GB. Komplet vsebuje USB-polnilnik, baterijo Li-po 1 S, 500 mAh, šcitnike propelerjev in RV-napravo 2,4 GHz z LCD-prikazovalnikom. cas letenja je približno osem minut, po koncu katerega preprosto zamenjate baterijo. Model omogoca nastavitev dveh režimov leta oziroma odzivnosti modela na povelja pilota. Premer mode­la je 31 cm. cas polnjenja baterije je 100 minut, doseg oddajnika pa do 80 m. Cena je 69,80 EUR. Modelar.si 03N, d. o. o. Goricica 41, 1230 Domžale telefon: 031/351 853 e-pošta: info@modelar.si internet: www.modelar.si NINE EAGLES SOLO PRO V2 Mini helikopter nine eagles solo pro V2 zaradi svoje konstrukcije zagotavlja od­licno stabilnost in lahkotno upravljanje. V letu je zelo živahen, kar od pilota zahte­va stalno koncentracijo in hitro odzivanje. Helikopter je primeren tudi za zacetnike in letenje v zaprtih prostorih. V kompletu je poleg modela vse, kar potrebujete za letenje (oddajnik, pogonski akumulator in polnilnik). Vse skupaj pa je licno pospra­vljeno v aluminijastem kovcku. Cena kompleta je 79,00 EUR. Spletna trgovina Cool-pc Andraž Šajna, s. p. Šepulje 33, 621 O Sežana e-pošta: info@cool-pc.org internet: www.cool-pc.org RACUNALNIŠTVO EKSPLOZIJSKA FOTOGRAFIJA KOT SESTAVNA RISBA "11111 Matej Ogrinec M ed brskanjem po tehnicnih gra­ divih srecujemo razlicne sestavne risbe. Prakticno skoraj nobena teh­nicna dokumentacija ni brez vsaj ene t. i. »eksplozijske« (tudi »eksplodirane«) risbe, ki nam najbolj nazorno pokaže posamezne dele in sestavljivost sklopa. Najpogosteje jih opazimo, ko prinesemo domov kak­šno novo omarico ali predalnik iz trgovin s pohištvom. Sestavne risbe in slike so nam v pomoc, da sestavimo nek predmet ali sklop, ki ga tvori vec sestavnih delov. Bolj tehnicno navdahnjeni se z njimi srecujejo, ko išcejo kakšen rezervni del za popravi­lo avtomobila ali motornega kolesa. Se­stavne risbe prikazujejo tudi, kako nek sklop iz velikega števila delov razstaviti in ga znova sestaviti nazaj v prvotno stanje. V tem prispevku ne bo govora o risanju takšnih tehnicnih risb, ampak o tem, kako neko napravo ali sklop fotografiramo in posnetek potem racunalniško obdelamo tako, da dobimo eksplozijsko sliko tega predmeta. Postavimo si studio Velikost objekta, ki ga bomo razstavili, je omejena s prostorom, ki ga imamo na voljo. Imejmo v mislih, da je fotoaparat nepremicno postavljen na trinožno sto­jalo. Kader, ki je zajet v objektiv, je naše delovno okolje, kamor postavljamo ele­mente sestava in jih slikamo. Za ozadje je najbolje, da je enotne barve, saj nam to omogoca hitrejše izrezovanje sestavnih delov na racunalniku. Belo ozadje svetlo­bo odbija in je zato zelo primerno. Potre­bujemo svetel in konstanten vir svetlobe. Odlicne so studijske luci, ki oddajajo cisto belo svetlobo, vendar lahko z nekaj iz­najdljivosti objekt primerno osvetlimo tudi z lucmi, ki jih imamo pri roki. Objekt mora biti dobro osvetljen z vseh strani, da ga pozneje lažje racunalniško obrežemo. Sence na objektu bi nam to delo otežile. Sam sem za projekt uporabil tri vire sve­tlobe, bel papir za ozadje in trinožno stoja­lo za fotoaparat (slika 1). Izbira sestava Ker se navdušujem nad zbiranjem starih modelarskih motorjev z notranjim zgore­vanjem, sem kot motiv izbral modelarjem dobro znan Coxov motor s prostornino 0,5 cm3, kije bil kot nalašc za ta projekt. Pred razstavljanjem na sestavne dele, sem mo­tor dobro ocistil. Za zacetne poskuse s to Pred prihodom racunalnikov so vse risbe risali rocno. Odstopanje višine igle glede na postavitev rezervoarja za gorivo zvrstjo fotografije priporocam enostavne sestave z manjšim številom kosov. Kakšna odslužena igraca je kot nalašc za to. Med izbiranjem sestava razmislimo, kako bomo elemente namestili v studijski prostor. Sam sem posnemal klasicen sestav, kakršnega sem videl na tehnicni risbi motorja cox, ki sem jo našel na internetu (slika 2). Nastavitve fotoaparata Jasno je, da v ta namen potrebuje­mo digitalni fotoaparat. Navsezadnje lahko uporabimo tudi mobilni telefon, tim a je uporaba trinožnega stojala nujna. Uporabimo rocni nacin fotografiranja (angl. manual mode). Ta nam omogoca slikanje v konstantni svetlobi in vsak del, ki ga bomo namestili v studijski prostor, bo obarvan z enako temperaturo barve, kot vsi ostali deli sestava. ce bi uporabili avtomatski nacin, bi se temperatura slike prilagajala barvi in kontrastu elemen­ta, ki ga slikamo. Pozneje bi nam to po­vzrocalo težave, ko bi zlagali vse košcke slik v koncni sestav. Aparat namestimo na trinožno stojalo in ga cvrsto pritrdimo, da se nam med slikanjem ne more pre­makniti. Uporabimo samosprožilni nacin RACUNALNIŠTVO slikanja, da se nam aparat ne bi prema­knil, ko bi s prstom pritisnili na sprožilec. Fotografira nje in postavitev elementov Pod papir sem prilepil tanko vrvico, ki mi je pomagala, da sem lahko po vzdolžni osi pravokotno nanjo nanizal elemente in tako dosegel vzporedno postavitev sestavnih delov. V veliko po­moc mi je bil tudi mali kovinski primež, ki ga je izdelal brat v srednji strojni šoli. S prvim elementom, propelerjem, sem si nastavil višino, s katero sem pozneje »lovil« sredino soosno postavljenih ele­mentov. Višino sem odcital s kljunastim merilom. Propeler sem pritrdil na kovinsko varilno žico s pomocjo tesnilne mase, ki je ravno prav lepljiva in se da lepo obli­kovati (slika 3). Na podoben nacin sem v »koordinatni sistem« postavil vse ele­mente (slika 4). Na podlago sem si tudi oznaceval lokacijo vsakega elementa posebej, da sem jih lahko slikal v pravem velikostnem razmerju oziroma v enaki oddaljenosti od fotoaparata. ce bi na primer bat slikal bližje fotoaparatu kot valj, bi bil na koncni sliki bat videti vecji kot valj. Ker pa vemo, da se bat premika v notranjosti valja, si takšnih odstopanj ne smemo privošciti. Obdelava fotograf1 in sestavljanje koncnega izdelka Vsak fotograf uporablja svoj najljubši program za t. i. »post produkcijo«. Sam uporabljam program Lightroom. Z njim sem lahko natancno popravil detajle se­stavnih delov, ki sem jih želel izpostaviti na koncni sliki (slika 5). Ko sem bil zadovoljen z obdelavo vseh sestavnih delov, sem delo nadaljeval v drugem programu, imenovanem Photo­shop. Najprej sem v eno okno vnesel sliko popolno belega ozadja. Program ima zelo uporabno funkcijo za ta nacin fo­tografiranja, ki se imenuje Quick Selection Tool (orodje za hitro izbiranje); (slika 6). V drugem oknu odpremo prvo sliko se­stavnega dela in natancno oznacimo površino tega dela. Ko je del oznacen, ga kopiramo in prilepimo v oknu s pra­znim ozadjem. Na podlago ga lahko na­mestimo povsem nakljucno, saj bomo lahko vse elemente pozneje še polju­bno premikali po sliki. Ko vse izrezane ele­mente namestimo na eno sliko (ozadje oziroma podlago), jih lahko zacnemo premikati na želena mesta. Ko smo z raz­mestitvijo zadovoljni, je slika koncana. Tisti, ki bi radi storili še korak dlje, lahko v sliko umestijo tudi sence elementov, s cimer bo slika delovala še bolj prepriclji­vo (slika 7). Navodilo, kako namestiti sen­co v sliko, si lahko poišcete na internetu. Kdor bi rad izvedel še kaj vec o tej teh­niki, imenovani »eksplozijska fotografija«, naj si ogleda video na naslovu http:// vimeo.com/80460060, kjer profesionalni fotograf prikaže, kako se je tega projekta lotil z modelom avtomobila. 15 RACUNALNIŠTVO Koncana eksplozijska slika Ime in priimek: Naslov: Kraj: Poštna št.: Telefon: e-pošta: Datum: Podpis: ' NAROCILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) narocam revijo TIM. Cena letne narocnine za letnik 2014/15 je 33,75 EUR in že vkljucuje 9,5 % DDV. Narocnino bom poravnal po položnici. • Narocilo mora podpisati polnoletna oseba. Ce je narocnik mladoletna osebo, mora narocilnico podpisati eden od staršev o~ njegov zakoniti zastopnik. Narocilnico prosimo pošljite na naslov: Revija TIM, Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana. Lahko jo pošljete po faksu na številko: 01/25 22 487 ali pa nam napišete elektronsko pismo na e-naslov: revlja.tlm@zotks.sl. Za morebitne dodatne informacije nas poklicite na telefon: 01/4790 220. Vec na www.tfm.zotks.sl. tim ZA SPRETNE ROKE LETALCE IZ PAPIRJA DELTA-MAX "11111 Janez Smolej zdelovanje letale iz pisarniškega papirja je lahko priljubljena oblika zabave in sprostitve. Papirnata le­talca so dobrodošla tudi za pridobivanje izkušenj pred izdelavo vecjih in zahtevnej­ših modelov. Kljub enostavni izdelavi se la­hko izkažejo v dolžini leta in casu trajanja leta. Na spletu sem našel neverjeten po­datek, da je trenutno svetovni rekord v dolžini leta modela, narejenega iz papirja formata A4, kar 63, 19 m in v casu letenja 27 sekund. Prednost tako majhnih in lah­kih letale je v tem, da jih lahko spušcamo že v malo vecjem stanovanjskem prostoru brez skrbi, da bi kaj poškodovali. Lahko se zgodi, da bo zelo dobro letel samo eden od vec na prvi pogled popolnoma enakih modelov, kar dokazuje, kako pomembna je natancnost izdelave. Ob tem naj vas spomnim na tradicionalno Timovo tekmo­vanje s papirnatimi letalci in drsalci, ki ga že nekaj let med zimskimi pocitnicami orga­niziramo v telovadnici Srednje agroživilske šole v Ljubljani. Morda bo prav to letalce, ki ga predstavljamo, koga spodbudilo, da se nam bo pridružil na tem tekmovanju, kjer lahko poleg otrok v posebni kategoriji zdaj sodelujejo tudi odrasli. Izdelava Za izdelavo letalca, ki sem ga po­imenoval Delta-max, sem uporabil barvni pisemski papir s težo 90 g/m2, ki ima ne­koliko tršo strukturo kot navaden pisarniški papir. List papirja najprej po sredini vzdol­žno in precno prepognemo na eno stran. Smer pregiba naj bo v obeh primerih enaka na isto stran. Nato naredimo v isti smeri še dva vzdolžna pregiba (risba 1 ). List položimo na ravno podlago in ga po­ravnamo. Na obeh vogalih ga diagonal­no zložimo v obliki enakokrakega trapeza (risba 2). Z vnovicnim diagonalnim pregi­bom prek sredine (risba 3) povecamo trdnost krilne površine. Vogalna dela lista zapognemo (risba 3, slika 1) ob pregib­nem robu, ki ga lahko prej tudi delno za­trgamo, da se težišce pomakne naprej. Nato zgibamo trikotni del zgoraj (risba 4) in ga v liniji, kjer se pregibni robovi stika­jo (risba S, slika 2), zapognemo na drugo stran lista. Z vnovicnim pregibom proti vrhu in pomikom težišca naprej povecamo stabilnost in dolžino leta modela (slika 3). Trup modela oblikujemo z vzporednim pregibom na enaki razdalji od sredinske­ga roba (risba 6, slika 4). Zakljucek krila v obliki crke L ima enako vlogo kot smerni stabilizator (risba 6, slika S), preprecuje pa tudi prehajanje zraka s spodnje strani koncu repa in ob robu srednjega dela kri­nad krilo. Z dvojnim V-profilom oblikujemo la (risba 6, tocke 1, 2, 3, slika 8) natancno nagib krilnih polovic (slika 6). Zadnji del tru­uravnotežimo letalce, ki bo tako dose­pa zgibamo v nasprotno smer (navzgor) glo vecjo dolžino leta in daljši cas letenja. in oblikujemo repni del (risba 6, slika 7). Kadar ni vetrovno, ga lahko uspešno pre­Z ustrezno nastavitvijo krmil, zavihkov na izkušamo tudi na prostem. tim GREMO V ATLANTIS! Kopanje že za 5,92 EUR* *Velja ob nakupu 2- urne otroške vstopnice za Svet doživetij v casu veselih uric (od ponedeljka do petka od 13. – 16. ure). ZA SPRETNE ROKE 1 /\ 1 /\ I \ 1 / \ I \ / 1 \ 11 \ 1 / \\ I \ \ 1 / / \1/ \ ~-1------~-----~-­ / ------1 ------------\ I ------------------\ ---------1 ------------------\ k _,,, _______ L ______ ~ 1 ~--------~-------­ 1 Risba 1 Risba 2 Risba 3 Risba 4 Risba 5 Risba 6 MODELARSTVO VSESTRANSKI PODSTAVEK ZA MODELE MOTORNIH COLNOV "11111 Iztok Sever a ladijske modelarje, predvsem Z tiste, ki se navdušujejo nad modeli motornih colnov, smo tokrat pri­pravili vsestranski podstavek, na katerega lahko namestite modele colnov razlicnih velikosti. Narejen je iz vezane plošce de­beline 8 mm in je primeren za vse vrste modelov motornih colnov. Nacrt sestavnih delov je narisan v merilu 1 : 4 in ga je kot po navadi treba le po­vecati v naravno velikost, risbe prenesti na vezano plošco in dele izrezati. Za sesta­vljanje podstavka potrebujemo še po štiri imbusne vijake M4 x 16 mm, strocne mati­ce M4 in podložke 4 x 12 mm. Izrezane sestavne dele lepo obrusite, da bodo vse ploskve gladke in jih sestavite, kot je pri­kazano na sestavni risbi. Kako vstavimo strocno matico, se vidi na sliki 3, na sliki 2 pa je prikazano nastavljanja nosilcev na podstavku. Ko je podstavek sestavljen, na zgornji rob nosilcev prilepimo gumo, ki se upo­rablja za zatesnitev oken in jo dobite v vsaki trgovini s hobijskim ali mizarskim ma­terialom. Upam, da vam bo ta vsestranski podstavek dobro služil, saj ga boste lahko prilagodili kateremu koli modelu, ki trenut­no morda še nima svojega stojala. Upo­rabljali ga boste lahko tudi vsi tisti, ki ste se lotili izdelave makete motornega coln chris craft, predstavljenega v lanskih šte­vilkah Tima. že izrezane dele, pripravljene za sestavljanje, z vsemi potrebnimi dodat­ki lahko narocite tudi na elektronskem naslovu modeli.iztok@gmail.com. MODELARSTVO t~ _____ 3 ____ ~J t 4 J "11111 Jernej Bohm P roblematiko detektorja, ki pravo­ casno zazna uhajanje propan­ butana zaradi nagrizene cevi, smo opisali v prejšnji številki revije TIM. Projekt cilja predvsem na pocitniško hišo brez stalnega 230-V napajanja. Zara­di funkcij, ki jih ima izvedbeni primer, bo morda zanimiv tudi drugace. Detektor zazna vsako uhajanje plina. Za napa­janje lahko uporabimo tudi elektriko iz vticnice, torej preprost omrežni napa-Detektor lahko napajamo tudi prek vticnice. jalnik. Detektor ima vgrajeno vezje oziroma cip TGS2600 proizvajalca Figaro USA lnc., ki podobno kot vsak drug tozadevni cip za gretje polprevodniške (Sn02) merilne proge porablja kar 210 mW elektricne moci (www.figarosensor.com). Današnja tehnologija potrošniških baterij pri taki po­rabi omogoca le nekajurno avtonomijo detektorja, kar je za prakticno rabo dalj­šega nadzora odlocno premalo. Akumu­lator solarne inštalacije pa takega po­trošnika zlahka prenese, saj celo z oblaki zakrito sonce nadomesti nocno porabo. Uvodoma še pojasnimo, zakaj ima de­tektor razmeroma skromen LCD-prika­zovalnik (1 x8). Ker omogoca dobro viden prikaz vrednosti trenutne koncentracije plina. Vse drugo je drugotnega pomena. Izdelava detektorja plina Nabava sestavnih delov vzame ne­Tiskano vezje detektorja koliko vec casa, ker imamo tudi tokrat opravka z nekaj komponentami, ki jih ne uporabljamo prav pogosto. V celo­ti so dosegljive prek kataloške prodaje. Mikrokrmilnik PIC morda najhitreje dobimo pri Farnellu. Pri nas ga zastopa !C-elektroni­ka, d. o. o. iz Ljubljane (www.ic-electr.si). še enostavneje pa je zanj poklicati ured­ništvo revije, ceprav bo dobava casovno nekoliko daljša. Z nekaj potrpežljivosti lahko tiskano vez­je (TIV) vsak izdela sam, saj ni posebno zahtevno, ker je brez prevezav. Zahteva pa doloceno natancnost, ki jo doloca predvsem tehnologija površinske montaže elektronskih komponent (SMD). Izvrtine spajkalnih otockov naredimo s svedrom premera 0 0,7 mm oziroma 01,0 mm za tipki in U 1 ter 0 3 mm za pritrdilni izvrtini LCD-prikazovalnika (tocki A in B). Izvrtine tipk nato prilagodimo obliki prikljuckov kar z modelarsko žagico. V domaci delavnici je spajkanje kom­ponent za površinsko montažo zahtevno opravilo in prav te najprej prispajkamo na TIV. V kosovnici so oznacene z zvezdico. ELEKTRONIKA Prikljucki TGS2600 (pogled od spodaj) 1 ••• grelec 2 ... senzor(-) 3 ... senzor(+) 4 ... grelec negativnim prikljuckom Bl (GND-kljukico). Pri tem si pomagamo z ommetrom ali napisi na tipkah. Pri vsem tem nekoliko zamotanem se­stavljanju poskrbimo, da LCD-prikazoval­nik zavzame koncni položaj, tj. namestitev pod odprtino v Plastronovem ohišju. Na tej stopnji sestavljanja lahko prikazovalnik še nekoliko premikamo sem in tja, da se tocno ujame z ohišjem. Šele ko smo z na­mestitvijo zadovoljni, prispajkamo tipki in prej omenjeni povezovalni letvici na TIV. Piezo-piskac X 1 je preskromen za resno zanesljivo alarmiranje. V izbranem ohišju preprosto ni dovolj prostora za kaj vec. Težavo rešujemo s posredovanjem alarm­nega signala prek radijske zveze. Alarmno sireno zadovoljive glasnosti (-100 dB/1 m) torej vklopijo in izklaplja samostojna naprava z enakim radijskim modemom MRF89XA (Microchip Technology lnc.), kot je tisti, ki ga namestimo na TIV detek­torja. Podrobnosti o tej enoti so dosegljive prek uredništva revije in jo bomo opisali v eni od prihodnjih številk revije. Zadrego z alarmiranjem lahko rešimo tudi drugace. Detektor neposredno krmi­li tudi zunanjo sireno Xl' (npr. SEP 8200, !C-elektronika, kot. št. 258082010100), ki jo s kablom prikljucimo na prikljucek Kl. V tem primeru komponent U3, R2, D2, C3 in C4 niti ne vgradimo (prispajkamo). Maksi­malna obremenitev izhoda Kl je 400 mA. Delovna napetost sirene mora biti 12 V. Piskac Xl ostaja zgolj »lepotni« dodatek, ki zna biti tudi prav uporaben. Radijska sirena je možnost, ki omogoca dostop vecjemu številu naprav, ki vse po­trebujejo glasno akusticno alarmiranje. Podvajanje bi bilo nesmiselno. In še nekaj je pomembno. Na TIV mora­mo namestiti mikrokrmilnik PICl 8F4520 z vpisanim programom detektorja plina. Tak je na voljo v uredništvu revije, prav tako tudi izvršna (EXE) datoteka, za tiste, ki se bodo programiranja lotili sami. Zara­di preobsežnosti je prispevku priložena le demo razlicica, ki omogoca zgolj prikaz meritve in akusticno alarmiranje, torej brez menijskih ukazov. Umerjanje detektorja je naslednje. Funkcionalno ga izvedemo med prvim testiranjem naprave. Niclo nastavimo s tri­prisotnosti plina butan-propan ali kak­šne druge kemikalije, torej na prostem. Z nastavitvijo ojacenja bo marsikdo imel težave, saj potrebujemo t. i. kali­bracijsko koncentracijo plina. Pomaga­mo si lahko kar s »tovarniško« nastavitvijo, in sicer uporabimo menijski ukaz KAL-? (glej okvircek). Testiranje Sledi prvi elektricni preizkus elektronike. Pred tem preverimo kakovost izdelave. Posebno pozornost namenimo stikom, ki nastanejo, ko se spajka nenadzorova­no razleze na sosednjo vez ali otocek. še posebej skrbno preverimo orientacijo vseh komponent, torej tudi obeh tipk. ce smo jih vstavili napacno, se elektronike ne bo dalo niti vkljuciti. Tudi listanje menija ne bo mogoce ali bo vsaj okrnjeno. Za testiranje uporabimo manjši 12-V akumulator (nekaj Ah) ali ustrezen omre­žni napajalnik (-230 V/12 V-500 mA). Prvega ali drugega prikljucimo na sponki K2. Pri tem pazimo na pravilno polarite­to napajanja, ker elektronika ni posebej zašcitena pred napacno prikljucitvijo. Odstopanje od nominalne napetosti na­pajalnika naj ne preseže ±2 V. Tokovna poraba vezja se giblje okoli 50 mA. kadar ni alarma, v nasprotnem primeru se po­veca za velikost obremenitve prikljucka K 1 . ce smo bili pri sestavljanju detektorja plina uspešni, se bo takoj po vklopu na­pajanja na LCD-prikazovalniku izpisalo pozdravno sporocilo (TIM Ex), nato pa še opozorilo o termicni stabilizaciji naprave (utripajoca koncnica Ex), kar traja približ­no 50 s. Nazadnje se na LCD-prikazoval­niku izpiše trenutna koncentracija plina v neposredni okolici detektorja (0,0 %). De­tektor pa je treba kljub temu še umeriti. Postopek smo opisali nekaj stavkov pred tem. »Odklon« lahko sprožimo s plinom pršil­ke za polnjenje kuhinjskih oziroma ciga­retnih vžigalnikov. Odziv ne bo trenuten, saj zna biti senzor precej pocasen. Drugacen alarmni nivo nastavimo prek menija, prek njega tudi vrnemo »tovar­niško« nastavitev. Modemska komunikacija se vzpostavlja le na zahtevo zunanje enote. Predvideno je, da jo vodi kar hišna alarmna naprava, ki intervalno zajema in obravnava tudi uhajanje plinskega energenta. Ta zazna alarm šele ob klicu detektorja. Priporocljiv je 60-sekundni interval (izvedbeni primer) ali še pogosteje. Na zahtevo detektor opozori s kratkocasnim izpisom **SMS**. V enakih casovnih intervalih izmerjene koncentracije zahteva tudi »radijska« sire­na, vendar le v primeru opustitve alarmne naprave. Uporaba Detektor pritrdimo na steno v bližini plinske naprave (jeklenke s plinom, go­rilnika in povezovalne cevi). Plastronovo ohišje ima v ta namen ustrezne pritrdilne odprtine. Ker sta propan in butan oba te­žja od zraka, naj bo mesto montaže cim bližje tal. Prakticni nasveti proizvajalcev tovrstne opreme navajajo 15 do 30 cm nad površino tal. Lahko ga pritrdimo tudi v pohištvo s plinsko napravo, vendar mora­mo pri tem paziti, da pokrijemo cim vecje detekcijsko obmocje. Na detektor moramo prikljuciti tudi na­pajalni kabel ter kabel alarmne sirene. Zunanja sirena sme biti od detektorja oddaljena tudi vec metrov, vendar z od­daljenostjo ne pretiravajmo. Pri montaži sirene z radijskim modemom upoštevaj­mo proizvajalceve (Microchip) napotke, predvsem oddaljenost. Vec o tem pa v naslednjih številkah revije. Detektor vkljucimo s priklopom akumu­latorja ali napajalnika. Izpiše se pozdrav­no sporocilo (TIMex), ki ga hitro zamenja temperaturna kompenzacija in vstop v meritev koncentracije plina. Pocasno utri­panje LED-diode nakazuje pravilno delo­vanje mikroprocesorja. To omogoca zgolj hiter nadzor delovanja detektorja. Neutri­panje opozarja na napako, ki jo poskuša mernim potenciometrom Pl v okolju brez Sireno z mogocnim zvocnim izhodom namestimo loceno od elektronike detektorja. programska oprema WDT (kuža pazi) sa­modejno odpraviti. V nasprotnem prime­ru naprava potrebuje servis! Hitro utripanje LED-diod še dodatno opozarja na preseženo alarmno koncen­tracijo plina. LCD-prikazovalnik se osvetli ob vsaki uporabi tipke. cas zadržanega svetenja je 15 s. Na LCD-prikazovalniku se torej praviloma ves cas prikazuje (neosvetljeno) trenutna vrednost koncentracije plina (npr. 0,0 %). Ne sme nas presenetiti vrednost, ki ni nic. Pri nekoliko nerodnem prižiganju gorilnikov se v prostoru pojavi nekaj plina, ki ga de­tektor pac zazna. Alarmno stanje nastopi šele nad vrednostmi 1,0 % (10.000 ppm) -vendar po pravilni umeritvi! Iskra po­vzroci eksplozijo mešanice propan-butan pri koncentracijah med 1, 9 % in l O, l %. Izbiranje funkcij, nastavitev podatkov Ob pritisku na eno izmed tipk preidemo v meni. Na LCD-prikazovalniku se poja­vi izpis o Menu o. Z levo tipko listamo po meniju v narašcajoco smer, z desno pa v nasprotno smer. Z istocasnim pritiskom na obe tipki vstopimo v ukaz (funkcijo), kate­rega ime se izpisuje na zaslonu. Pri dani iz­biri ukaza tipki omogocata še nastavitev številških vrednosti. 30 sekund po zadnji uporabi tipke se detektor samodejno vrne v spremljanje koncentracije plina, enako po izvršenem ukazu. Lahko pa to zahte­vamo tudi prej. Uporaba tipk je enaka, kot smo je va­jeni pri vsakdanjih elektronskih napravah široke potrošnje. Vsekakor je potrebna dolocena spretnost, ki pa jo uporabnik prav kmalu pridobi. V primeru nespretne (zatipkane) nezaželene izbire ali na­stavitve lahko napako vedno popravimo s skrbnejšim rokovanjem z obema tipkama. Poseben mikrokrmilniški algoritem, katere­ga osnova je filtriranje prehodnih pojavov ob preklapljanju kontaktov tipk, skrbi za cim bolj prijazno uporabo naprave. Ker gre vendarle za prototipno razlici­co detektorja plina, je možno, da se kje skrivajo nerodne rešitve. Vse pripombe so dobrodošle! Sprejemni naslov je na spletni strani www.faro.si. In kako postopamo pri alarmu? V no­benem primeru prostora ne zapremo, nasprotno, takoj ga prezracimo, šele nato poskušamo zapreti (glavni) plinski ventil in koncno izkljuciti tudi zvocni alarm. Veliko nevarnost za eksplozijo pred­stavljajo odprt plamen ter vklopi in izklo­pi vseh elektricnih naprav. Reševanja se lotimo dobro obleceni. ce presodimo, da je situacija zelo nevarna, pri tem pa cloveška življenja niso ogrožena, je mor­da pametneje, da se ne vmešavamo. Z nestrokovnim ravnanjem lahko le po­vzrocimo eksplozijo, ki je skoraj praviloma ni mogoce preživeti. Zavedajmo se, da detektor plina ne more prepreciti nesrece, lahko nas le opozori. Zato je pomembno, da je plin­ska inštalacija ves cas brezhibna. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti glede uporabe opisane naprave. Prikaz trenutne koncentracije plina na LCD-prikazovalniku Spodaj so opisani ukazi detektorja. Najavfpjo se na LCD-zaslonu, izbi"amo pa Jih s tipkama. BLOK_? srena se izlquci ob vsakem prtttsku na eno izmed tipk in v tem sta~u vztraja dobrih 250 s. S tem ukazom pa izklopimo akusticri alcnn za pnbližno eno uro. Na LCD-pnKazovalnik:u se ves cas blo­kade izpisuje trenutna vrednost koncentracije piha (npr. 0,8% b). Blokada dek..Jje tudi, ko alarmna vrednost koncentroc:ije pina ri presežena. Znak blokade (b) ves cas utripa. DEBLOK_? S tem ukazom deblokramo akusticni alam,. ALARM_? Ukaz omogoca nastavitev alarmne koncentracije. Na LCD-prikazovalnik:u se izpiše zadnja nastavitev ak:mnne vredno­sti. S kratkim (!) pritiskom na levo tpko to vrednost povea..;emo v skokih po O, 1 %, z desno tipko pa za prav talko zmanjšujemo. Nekoliko daiše mcarie tipke povzroci ntre~ spreminjarie vre­dnosti. Pri tem sta dve posebnosti: mnimum preskoci na >9,9 % in ustrezno maksimum preskoci na mirimum (0,5 %). Ko na zaslonu nastavimo želeno vrednost zakasnitve, piti-­snemo na obe tipki in pritisk zadržimo tudi še med vpraša riem Vpis?. Po zapisu se na zaslonu pojavi potrditev Vpi'Sl, sicer pa opo-­zorio Napaka!. Do zapisa ne bo prišlo, ko tipki med vprašanjem Vpis? ne tišci­mo. Po konca li operoaJ detektor preide na obicajno prikazova­nje konceritracje. Nekaj besed še o tocnosti meritev. Ta je odvisna od kara­kteristik mikrokrmlnk a P1Cl 8F4520. Njegov proizvajalec navaja ponov1frvost meritve znotraj ± 1 % v celotnem temperatunem ob­rnoc)J delovaf'ia (za industnjske izvedbe riihovih cipov od --40 do +85 °C). Absolutna natancnost zakasnitve je domeria progarnsk:e opreme in se infcrmativno gib fe znotraj 5 %. RESET_? S tem ukazom povrnemo vse »tovamišk:01.< nastavitve dete­ktorja. Postopek obnovitve in potrditve je enak kot zgcraj. Upora­ biti je treba obe tipki. MAKS_? Ukaz na LCD-prikazovalnku izpiše najvecjo izmerjerio 'vTednost koncentracije pina po reseti'anju, npr. 2,4 % m. CAS_? lzp50 cas nastopa maksinuma po zadnjem resetiranju naprave, npr. 107 h. To pomeni, da je bila najvecja vrednost koncentracije izmerjena pred 107 urarri. KAL_? Niclo nastavimo s potenciometrom Pl. Najbolje, da jo nastavi­mo na prostem, ~er je irak naravno ci'St. Nato detektor postavimo v komoro, v katero dovajamo kalibroa}ski prn 1,0 % (varna ser­visna konceritracja). Pocakamo, da se vrednost umiri, nato pa s tipkama na LCD-prkazovalniku nastavimo 'vTednost 1,0 % k. V porrrilnik: vrednost shranimo s hkratnim pritiskom na obe tipki. Komcra z možnostjo poseganja v notranjost do detektorja pa je spet nekaj, kar ni na vofp. Pomagamo si s prozorno no­k.Jkfiano vrecko, v katero uvqamo testni plin. Kalibracijsko tlacno dozo s propanom-butanom ( l %) prodaja podjetje Messer Slovenija, d. o. o. (www.messer.si}. ESC_? Ukaz uporabimo za takQ1Šen izstop iz merijo. ELEKTRONIKA Demo.exe :020000040000FA :0200000059D I D4 :04000B00FFFF65D I C0 :OBOO 1 B00FFFF6ED 1252020003E ; 1000200000002520410000004641524F2045782025 ; 100030000000464 1524F202020200000402A4 12A43 ; 1000400003D0040004000400402EFDD7 4006412EDA ; 10005000F9D712003AC03CFOE30E406EFDOE4 16E3F ; 10006000EDDF32EFOOFOE30E406EFDOE4 16EE6DF95 ; 1000700039EFOOFOE30E406EFDOE416EDFDF40EF22 ; 1OOOBOOOOOF0D30E406ED60E416ED8DF47EFOOF08 1 ; 100090003C2EE2D712000900F5CFEEFFF566FBD7 44 ; 1 000A000 1200406A3AC04 1 F03BC042F03CC043F00D ; 100080003DC044F03EC045F03FC046F047 6A486A44 ; 1OOOC000200E496EO10812004A9040660CD044AE 12 : 1000D0000AD0411 E421 E431 E441 E412A000E4222E7 ; 1 000E000432244224AB0415044C041 F0446E425071 ; 1000F00043C042F0436E45COE9FF46COEAFFOBOE25 ; 10010000476409DOOBOE475C4D6E4DC04EF0300E68 ; 10011000EE6E4E2EFCD7E9CF4BFOEACF4CF041 C048 ; 100 1200052F042C053F043C054F044C055F091 D84F ; 100130004BCOE9FF4CCOEAFF4BC052F059D845C057 ; 100 14000E9FF46C0EAFF0 I 0EE95CE 16E000EEA58E5 ; 10015000E26E300EE46201DOFCD7E76601 D0E550D4 ; 100160004AAOODD0200E496208D02EOEE76201 D0C 1 ; 100 17000E550E5502D0EE76E02D02D0EEE6E0B0E03 ; 100 180004760 1CD047520FEOOBOE516E4750515C38 ; 100190004E6E45C04FF046C050F04F504E24E 16EB9 ; 100 1 A000000E5020E26EE9CF4BF0EACF4CF0E75260 ; 1001800003EOE6CFEEFFFBD7EF6A04D045C04BF078 ; 1001 C00046C04CF0475213E04BC0E9FF4CC0EAFF79 ; 1001 D000300EEF6203D049C0EEFFFAD72E0EEF 1883 ; 1001E00003EOEF5201 E003D0ED50300EEF6E 12004D ; 100 1FOOOE9CF55FOEACF56F0300EEF6EOAOEE92641 ; 10020000000EEA2255COE I FF56C0E2FF050EE 126CE ; 10021 000000EE222050E546EE5CF53F053500F0B43 ; 10022000300FED6E5206526602 D02E0EED6E533830 ; 100230000FOB300FED6E5206526602D02EOEED6E91 ; 10024000542EEAD755COE9FF56COEAFFOBOEEB6AO 1 ; 100250001200586A596A5A6A586A5C6A200E566EC6 ; 1 0026000580EE 16E000EE26E050E57 6E330EE72655 ; 10027000E786FOOBE7BEOFOBE65E572 EF7D7 553605 : 100280005436533652365C3658365A365936583603 ; 10029000562EE6D7EE505BOEE 16E000EE26EE6CF 17 : 1002A000EEFFE6CFEEFFE6CFEEFFE6CFEEFFE6CFC6 ; 1002B000EEFF 120000EE0FF0E9CF0DF0EACF0EF0E6 ; 1002COOOEF6AE6D896DBB4D832DB65D87 4 D888D82A : 1002D000F9D70300EFD7E9CF5EF0EACF5FF0F3CFB5 ; 1002E00060FOF4CF61 F05EC0E9FF5FC0EAFF60C07C ; 1002FOOOF3FF6 I C0F4FF 1 100626EDBCF63FOEOCF6E ; 1003000064FOE9CF65FOEACF66FOF3CF67FOF4CFA 1 ; 100310006BF065COE9FF66COEAFF67COF3FF6BC028 ; 10032000F4FF64COEOFF625063C0D8FF 10000A6AA7 ; 10033000086AOC6A079A079C079EOAOE2F6EB I A4 l 2 ; 1003400003D083840 1 D00A2A8 I 8403D083A40 1 D09E ; 10035000082AB 18403D0838401 D00C2ABF0E406EAA ; 10036000090E416E6BDEB4EFO 1 F02F2EEBD70A0EB6 ; 1 00370000A6203D0078AF A0E036E0A0E086203D0DF ; 10038000078CF A0E036E070E0C 6403D0078E079 AD3 ; 10039000079C I A6A 120007 AA0AD0078608D0062AD4 ; 1003AOOOOBOE066402DOO I 0E066E 1980078607BA91 ; 100380000 1 D00796120007 AC0FD007840DD0060687 ; 1003COOOO I 0E066002D00B0E066E0B0E066402D00A ; 1003D000080E066E 1980078407BC0 1D0079412002E ; 1003E00007AE05D0078803D00790078801 D0079858 ; 1003FOOO 1200806A0D0EC 16EC 19AC 198070EB46ECC ; 10040000C284BFOEC06EC2BOC2824BOE406EC30E4D ; 1004 10004 16E 1 EEC00F00CEF02F00450C35C0 16E64 ; 10042000000EO 1600 1D0016A03520 1E003061200D0 ; 100430000250016401D001D02AD0036601 D080802F ; 100440005CD901 C03AF03B6A3C6A3D6A0DC03EF09F ; 100450000EC03FF051 EC00F00DC03AF00EC03BF0B2 ; 10046000420931 0E2F6E000E306E00EE31 F0E9CF22 ; 100470002FFOEACF30FOF86AOOOEF76E220EF66E 1 8 ; 100480004BECOOF02FC03AF030C03BF02CD91200FA ; 10049000806AODOEC 16EC 19AC 198070EB46EC26A 11 ; 1004AOOOF 19E9584 9384F29E6EDB4B0E406EC30EDF ; 100480004 16E 1 EEC00F05CEF02F0 1 FD931 0E2F6E82 ; 1004COOOOOOE306EOOEE31 F0E9CF2FF0EACF30F0C 1 : 1004D000F86A000EF76E280EF66E4BEC00F02FC097 ; 1 004E0003AF030C03BF0FFD8030E3A6E386A2AEC TC ; 1004FOOOOOF0006A640E00603BDOFFDBOOEE31 F0E2 ; 10050000E9CF2FF0EACF30F0F86A000EF76E320E26 ; 10051 000F66E4BEC00F02FC03AF030C03BF0E3D861 ; 100520004BOE406EC30E416E 1 EEC00F097EF02F0D2 ; 10053000E4D800EE31 F0E9CF2FF0EACF30F0F86ADE ; 10054000000EF7 6E2B0EF66E4BEC00F02FC03AF05E ; 1005500030C03BFOC8D84BOE406EC30E4 16E 1 EEC4F ; 1005600000FOB2EF02 F0002A C5D 7D08207D0D0B297 ; 10057000030E3A6E386A2AECOOFOF7D73ADFO I C06F ; 1005800002FO 19901200969096929694A 1 0E406EE9 : 100590000E0E416E1 EEC00F0CDEF02F0B494300E92 ; 1005A0002BDBE30E406E030E4 16E 1 EEC00F0DBEF28 ; 1005B00002F0300E21D8140E406EOOOE416E 1 EECTB ; 1005COOOOOFOE2EF02FO 1 B0E 17D8140E406EO00EB5 : 1005D000416E1 EEC00F0ECEF02F0200E0DD8280E5C ; 1005E0007EDBODOE7CDBO I DET ADB060E7BDBB00EF3 ; 1005F00076D8020E74D812005D6EB492929A929808 ; 10060000929692940000000084805DAE80945DBE5E ; 1006100080845DACB0965DBCBOB65DAAB0985DBA62 ; 1006200080885DA8809A5DB8808A00000000849070 ; 100630001200526EDBAOB494D88084845250DCDF68 ; 10064000523A5250D9DF 1200928A9288928692844E ; 10065000D8A08494D8808484848200000000848070 ; 100660000000000000000000BOA45D9EBOB45 DBE4 C : 1006700080A65D9C80B65D8C80A85D9A80B85D8AFE ; 1006BOOOBOAA5D9BBOBA5D88849000000000000018 ; 100690000000000000000000000084800000000056 ; 1006AOOOBOA45D9680845D86BOA65D9480865D84EE : 1006B000B0AB5D9280885D82B0AA5D90B0BA5DB0DE ; 1006C0008490 1200526852AE05D0D890BDDF5DC054 ; 1006D00052FOF9D71200F6DFDBBOABDF 1200F2DF5C ; 1006E000D890A7DF 12003AC0D9FF3BC0DAFFDF5233 ; 1006F00003EODE50FODFFBD71200BOOEFODF 1200C7 :020000040030CA :03000 10008161 ECO :020005008381 F5 :060008000FB00FE00F4025 :00000001 FF PIC18F4520/Checksum: 0x8b85 Programska oprema detektorja Check­ sum = 0x8b85 "11111 Matej Pavlic Foto: Manca Pavlic zdelek na sliki 1 je namenjen ljubi­ teljem rezljanja in nasploh izdelave uporabnih predmetov iz vezane plošce. Oseba, ki ji boste naredili oziroma podarili šatuljo, bo vanjo lahko pregled­no spravila ogrlice, zapestnice, zaponke, uhane, prstane in še kaj, saj ima v notra­njosti dva vložna predala. Takšna izvedba ucinkovito preprecuje nered, ki obicajno vlada v navadnih kartonskih, plasticnih ali kovinskih škatlah, kakršne nežnejši spol po navadi uporablja za spravljanje nakita. Kdor nima dovolj izkušenj z uporabo modelarske rezljace ali se mu zdi izdelek prezahteven, naj se odloci za prepro­stejšo razlicico šatulje, pri kateri mu ni tre­ba izdelati omenjenih predalov in rezljati okraskov na pokrovu (oziroma naj si izmisli kakšen manj zapleten vzorec). Zunanje stene šatulje in dno naj zlepi ter obruše­no površino pobarva, poslika s poljubnimi motivi ali jo okrasi s pomocjo pirografa, na koncu pa še polakira. Gradivo Z izjemo podlage pokrova, ki je 2 mm tanjša, so vsi preostali deli šatulje iz 5 mm debele vezane plošce. Za njihovo leplje­nje uporabite obicajno lepilo za les, za skle­pno zašcito pred vlago, prahom in uma­zanijo pa brezbarvni akrilni lak. Orodje in pripomocki Potrebujete risalno orodje, škarje, odstranljivo lepilo (npr. Scotch UP) v sti­ku ali širok licarski trak in navadno lepilo za papir, rocno (ali elektricno rezljaco) z žagicami št. 4 ali 5, modelarski vrtalnik s svedrom premera 1 mm, fino rašpo in pilo, grob in fin brusilni papir, nekaj modelarskih ali manjših mizarskih spon ter copic. Izdelava Nacrt je narisan v merilu 1 : l, vendar so zaradi pomanjkanja prostora in veliko­sti posameznih sestavnih delov nekateri izmed njih narisani drug v drugem (npr. del 5 je s prekinjeno crto narisan v delu 4, v njem pa so našli mesto še deli 3, l l in 12; deli 8-l O so narisani v delu l), deli 2, 6 in 7 pa so »naloženi« drug prek drugega. Vsi elementi so oštevilceni in zaradi boljše preglednosti še pobarvani. Obris vsakega od njih -kot je oznaceno v kosovnici, sta vecinoma po dva in le ponekod en sam-, morate s svincnikom, risalnim orodjem in kopirnim ali indigo papirjem prerisati ne­posredno na gladko obrušeno in popol­noma ravno vezano plošco. Temu opravi­lu, ki je precej dolgotrajno in vse prej kot natancno, se je mogoce izogniti tako, da nacrt prefotokopirate, nato pa razrezane kose na hrbtni stran premažete z odstra­nljivim lepilom ter jih prilepite na gradivo. Nanos odstranljivega lepila na hrbtni stra­ni papirja mora biti tanek in enakomeren. Enako prakticna in vecini najbrž še dostop­nejša je druga možnost, pri kateri vezano plošco prelepite z licarskim trakom, nanj pa nato kar z obicajnim lepilom za papir nalepite obrise posameznih sestavnih de­lov šatulje (slika 2). Dobro namažite zlasti robove, sicer se vam bodo med rezlja­njem vihali. Pri razporejanju kopij sestavnih delov na vezano plošco bodite pozorni na smer letnic in morebitne poškodbe (globoke raze, razpoke, grce ipd.), ki lah­ko pokvarijo koncni videz izdelka. Da bi mogli izrezljati šest utorov v dnu (l ), utore v stranicah predalov (8 in l OJ ter tim IZDELEK ZA DOM Kosovnica Kosovnica t. 2 3 4 5 6 Element dno šatulje daljša stranica šatulje krajša stranica šatulje pokrov šatulje podlaga pokrova dno vložnega predala Kosov 1 2 2 l 2 št. 7 8 9 10 ll 12 Element daljša stranica spodnjega vložnega predala krajša stranica spodnjega vložnega predala pregrada spodnjega vložnega predala daljša stranica zgornjega vložnega predala krajša stranica zgornjega vložnega predala pregrada zgornjega vložnega predala osov 2 2 2 2 2 tim 27 IZDELEK ZA DOM 3 11 5 . L 4 -~ seveda vse notranje zakljucene površine pokrova šatulje (4) -vec o tem najdete v posebnem poglavju na zadnji strani tega prispevka -, morate z modelarskim vrtalnikom in s tankim svedrom za les naj­prej izvrtati vse luknje (slika 3). Za žaganje uporabite žagice št. 4 ali 5, saj bo le tako rez gladek in se les na spodnji strani obde­lovanca ne bo prevec trgal. Pri rezljanju 28 IZDELEK ZA DOM D D 10 8 9 Pokrov na spodnji strani (slika 6) ob­delajte z brusilnim papirjem in iglastimi pilicami, s plošcato pilo pa na vseh dru­gih sestavnih delih popravite morebitne nepravilnosti. Zdaj poskusno sestavite vse elemente (slika 7) in šele ko se vsi utori natancno ujemajo med seboj, zacnite nanašati lepilo na sticne površine. Iztisnje­no lepilo takoj obrišite z vlažno krpo. Najprej sestavite po dve in dve zunanji stranici šatulje (2, 3) ter jih zalepite v utore na dnu šatulje (1 ). Na spodnjo stran pokro­va (4) nalepite podlogo (5), ki je debela 3 mm. Njena naloga je, da zadržuje pokrov v pravilnem položaju. Pri sestavljanju predalov v utore v strani­ci 8 oziroma 1 O najprej vlepite pregrade (9 oziroma 12), sledi lepljenje dna (6), nato tim IZDELEK ZA DOM pa od strani na utore nataknite še preostala in belega lepila ter obrusite. Vložna preda­tudi za kak toniran zašcitni premaz. Za para stranic (7 oziroma 10). la morata brez zatikanja zdrsniti v notranjost nanašanje uporabite plošcat copic, pokrov Ko se lepilo posuši, s plošcato pilo in šatulje. pa je najlažje polakirati s pršilko (slika 8). brusilnim papi1em razlicnih zrnavosti obde­Izdelek bo najlepši, ce ga boste pustili v Nanosa naj bosta vsaj dva. Kdor želi, lahko lajte vse robove in štrlece utore, da bodo naravni barvi lesa, zato ga tako zunaj kot tudi dno vložnih predalov prelepi z žametom, cim manj opazni. Morebitne vecje špranje znotraj zašcitite samo z brezbarvnim lakom tankim filcem ali usnjem. zapolnite z mešanico finega lesnega prahu na akrilni osnovi, seveda pa se lahko odlocite Izdelava šatulje je s tem pri kraju. IZDELEK ZA DOM Nekaj napotkov za pravilno uporabo rezljace Žaganje oziroma razrez gradiva tako v kovinarstvu kot tudi v lesarstvu spada med osnovne obdelovalne postopke. V indu­striji za ta namen uporabljajo razlicne krožne in tracne žage, lju­biteljski mojstri si pomagajo tudi z elektricnimi vbodnimi žaga­mi, v modelarstvu pa se za žaganje že od nekdaj uporablja modelarska žaga, imenovana še žagica za rezljanje ali krajše rezljaca (zaradi njene oblike ji nekateri recejo tudi modelarski lok), s fino ozobljenim tankim žaginim listom. Ceprav si napred­nejši modelarji pri svojem delu že nekaj casa lahko pomagajo z elektricnimi rezljacami, ki so naprodaj tudi v naših trgovinah z orodjem, obicajni modelarski lok zaradi svoje splošne dostop­nosti, preproste uporabe in nizke cene še naprej ostaja najbolj razširjen in priljubljen pripomocek te vrste. Iz vezane plošce, kije v modelarstvu in maketarstvu nepogrešlji­vo gradivo, je z rezljaco mogoce izžagati marsikaj -od kosov, ki jih omejujejo same ravne crte, do predmetov z zavitimi in zapletenimi oblikami, kot je npr. pokrov šatulje na sliki 1. Za oboje je treba imeti nekaj izkušenj, dobro pa je poznati tudi nekatera pravila oziroma trike, katerih upoštevanje precej pripomore k lažjemu delu in predvsem k lepšemu koncnemu videzu izdelka. Ker je bil v 8. številki Tima iz leta 2008 (str. 37-40) objavljen clanek o žaginih listih za rezljaco in njihovi pravilni izbiri, so v nadaljeva­nju na kratko razloženi le osnovni napotki, ki naj bodo v pomoc modelarju zacetniku. Prvo pravilo je, da mora obdelovanec ležati na stabilni, vodoravni podlagi, na katero ga od zgoraj pritiskate z eno roko (pri desnicarjih je to leva) in ga obenem glede na potek crte sukate v levo ali desno, z drugo pa vodite rezljaco. Zlasti pri ža­ganju manjših delov se ni mogoce izogniti uporabi podložne mizice (slika 9), ki jo odvisno od izvedbe z eno ali dvema majh­nima sponama pritrdite na rob delovne površine. Njena naloga je, da obdelovancu zagotavlja trdno oporo, omogoca njegovo poljubno obracanje in nenazadnje varuje mizo pred poškodba­mi. Zobci na žaginem listu morajo biti vedno obrnjeni navzdol, tj. proti rocaju rezljace, sicer te ni mogoce uporabljati. Najprej pritrdite žagin list pri rocaju ter šele nato stisnite lok in zategnite vijak na nasprotni strani. ce list ni dovolj napet, se veliko hitreje zlomi oziroma poci. Smer žaganja je vedno naprej ali le nekoliko proti levi oziroma desni. Pomiki rezljace v navpicni smeri navzgor in navzdol naj bodo cim bolj enakomerni in ves cas pravokot­ni na obdelovanec. Rezljaco je treba voditi tako, da je crta, ki oznacuje obris bodocega elementa, vedno na levi. Nikoli torej ne žagajte po crti ali celo levo od nje. ce vam nekoliko zanese žagico po svoje, presežek lesa ob narisani crti še vedno lahko odstranite s pilo, fino rašpo ali brusnim papirjem, prevec odža­ganega lesa pa ni mogoce vec vrniti na njegovo mesto. Ceprav se žaganje daljših ravnih odsekov komu na prvi po­gled zdi preprosto, pa kljub temu zahteva natancnost. Poteze rezljace so v tem primeru lahko daljše, tako da uporabljate vso dolžino lista. Drugace je pri zavojih, še zlasti ostrih, kjer morajo biti poteze rezljace krajše in hitrejše. List bo zdržal dlje in bo tekel bolj gladko, ce ga boste obcasno namazali s košckom voska ali mila, ki ga prej nekoliko navlažite. Kako poteka žaganje razlicno ostrih krivin in kotov, je prikaza­no na skici 11, kjer je povecan izrez vzorca s pokrova šatulje. Da bi sploh lahko zaceli žagati, morate s svedrom premera 1 mm, ki ga vpnete v rocni, modelarski ali elektricni vrtalnik, najprej izvrta­ti luknjo (A, B oziroma C). Ta ne sme biti na crti, ampak tik ob njej. Na rezljaci popustite zgornjo krilno matico in sprošceni konec žaginega lista s spodnje strani potisnite skozi izvrtano luknji­co (slika 10), nato pa list znova napnite in zategnite vijak. V primeru A žagate od izvrtane luknje vzdolž rdece crte, oznacene s številko 1, da imate crto ves cas na levi strani in la­hko sproti nadzorujete smer oziroma položaj žaginega lista. Ko pridete do ostrega kota pri tocki 2, žagate cisto do njegovega vrha, nato pa se za kak centimeter vrnete vzvratno in med ne­kaj hitrimi, kratkimi potezami obdelovanec zavrtite za pol kroga (180°) v levo, da se z rezljaco znajdete v položaju, kot bi žagali nazaj proti tocki 1. Vzvratno se vrnete do vrha ostrega kota in nadaljujete z žaganjem proti tocki 3. Ker obris tam naredi skoraj pravi kot, lahko med kratkimi in hitrimi potezami samo obrnete obdelovanec v levo in nadaljujete v smeri proti tocki 4. Tu je postopek enak, le da obdelovanec med žaganjem enakomer­no obracate v desno stran. Žaganje kotov pri tockah 5 in 6 po­teka enako kot pri tockah 2 in 3, zato pa je nekaj posebnega zašiljeni odsek v tocki 7. Da bi bil vrh res oster, je treba z rezljaco narediti majhno zanko in ob tem obdelovanec ves cas vrteti v levo. Ko med nadaljnjim žaganjem v smeri tocke 8 pridete do izhodišca, kjer je luknja A, izrezani košcek vezane plošce lahko odstranite. Po potrebi še nekoliko popravite kakšno malenkost, nato pa spet popustite zgornjo matico na rezljaci in izvlecete žagin list. Kadar naletite na odprtino, ki je zelo ozka in dolga, lahko zara­di lažjega dela izvrtate dve luknji (primer B). Žagati zacnete iz izvr­tane luknje v smeri tocke 2 do vrha nasprotnega kota pri tocki 3, od tam se vzvratno vrnete do druge luknje, kjer obrnete obde­lovanec za pol kroga, nato pa od vrha kota nadaljujete mimo tocke 4 do vrha nasprotnega kota pri tocki 5. V bližnji luknji spet enako kot prej obrnete obdelovanec ter odžagate še preostali košcek med tockama 5 in 1. Tretji primer kaže kombinacijo pravkar opisanih zgledov. Za­cetku žaganja iz luknje C sledi zanka pri tocki 2. Zaradi topega kota lahko v tocki 3 žagate kar naprej do tocke 4, kjer posto­pate tako, kot v tockah 2 in 5 v primeru A. Oboje se nato ponovi še v tockah 6 in 7. Vse napisano se bo zlasti zacetniku morda zdelo silno zaplete­no, ceprav je v resnici dalec od tega. Z nekaj poskušanja in vaje boste namrec zelo hitro usvojili sistem in že kmalu vam ne bo vec pretežak noben, še tako zapleten obris, na katerega boste naleteli. Med žaganjem z rezljaco bodite zbrani in natancni; ne hitite in nikoli se nicesar ne lotevajte na silo! ce vas zacne boleti roka ali hrbet, si privošcite kratek odmor. Predvsem pa ne obupajte prehitro! Žagica se namrec lahko zlomi tudi še tako izkušenemu modelarju. "11111 Brigita Dobre, Alenka Pavko-Cuden zdelava in predelava papi­1 rja imata na Slovenskem dol­ go tradicijo. Prvi papirni mlin je bil postavljen že v casu reformacije. V severovzhodni Sloveniji, Slovenskih goricah, na Dravskem in Ptujskem polju, v Prekmurju, Prlekiji, pa tudi na Blokah na Notranjskem, Koroškem in v okolici Škofje Loke se je razvila posebna obrt -izdelovanje papirnatega cvetja. Gre za tradicionalno obrt, ki se je prenašala iz roda v rod. Papirnato cvetje so izde­lovali v okrasne namene za posebne dogodke, predvsem ko ni bilo na voljo svežega cvetja. Vecinoma so ga ust­varjali otroci in ženske. Za nekatere je ta dejavnost pomenila edini vir preživetja. Papirnato cvetje je bilo izdelano izre­dno natancno in z veliko zavzetostjo. Izdelovanje papirnatega cvetja je bilo nekoc vkljuceno tudi v ucne nacrte, saj ucencem omogoca razvoj rocnih spretnosti. Ucbeniki so vsebovali nacrte z risbami oblik, ki so jih ucenci mora­li izrezati iz papirja in oblikovati v cvet. V naših krajih se je papirnato cve­tje najpogosteje uporabljalo za okras­je ob porokah. že pred poroko so fan­tje pred nevestino hišo postavili mlaje in jih okrasili z barvnimi trakovi iz krep papirja, ki so se imenovali »panjkelci«. Nevesti so na porocni dan dekleta iz vasi podarila porocni šopek iz belih pa­pirnatih vrtnic. Gostje so na svojih prsih nosili bele ali rdece papirnate cvetove. V Prekmurju, pa tudi tudi v Prlekiji in na Ptujskem polju še danes ohranjajo stare porocne šege. Znacilni klobuk s cve­tjem in trakovi iz krep papirja nosi »poz­vacin«, od ženina in neveste naprošen moški, ki pisano opravljen hodi od hiše do hiše in vabi na svatbo s posebnim, pogosto šaljivim nagovorom (slika 1). Tudi ob pogrebih so ženske nekoc okraševale pokojnike s papirnatimi cvetovi. ce je bil pokojnik otrok, so izdelale bele cvetove, ce je bil samski moški, svetlo modre, za samsko žensko roza, za porocene pa temno vijolicne. S papirnatim cvetjem so bili vcasih okraše­ni tudi hišni oltarcki, kapele in cerkve. V sedemdesetih letih 20. stoletja je cvetje iz papirja zacelo nadomešca­ti umetno cvetje iz plastike ali sveže rezano cvetje, dostopno vse leto. Zara­di tega se je zmanjšalo število mojstric izdelovalk papirnatega cvetja. še ve­dno jih nekaj izdeluje razlicne cvetlicne kompozicije iz papirja, vendar se izde­lovanje papirnatega cvetja dandanes ohranja predvsem v nekaterih šolah, aktivih kmeckih žena ter domovih za upokojence. Papirnate cvetove spenja­jo v šopke, vence in razlicne aranžma­je. Nekatere cvetove pomocijo v raz­topljen vosek, da dobijo steklen sijaj, s tem pa so bolj odporni proti vlagi. Pa­pirnato cvetje je na ogled na razstavah. Najenostavnejša je izdelava cvetov iz krep papirja, ki ga je mogoce dobi­ti v vecini papirnic in hobijskih trgovin. Poleg tega je krep papir zaradi pisa­nih barv in enostavnega oblikovanja pri otrocih zelo priljubljen, zato je pri­meren tudi izdelavo umetnega cvet­ja pri likovnem in tehnicnem pouku. Iz tanjšega krep papirja lahko izde­late vec vrst cvetja, saj njegova mo­cno nagubana struktura omogoca raznovrstno oblikovanje: lahko ga iz­bocite, vbocite, zavihate, raztegnete, režete, trgate, meckate, ovijate, pre­pogibate, pa tudi barvate. Kupite la­hko premocljivega ali nepremocljivega. Za oblikovanje papirnega cvetja potrebujete krep papir razlicnih barv cvetja ter zelene barve za steblo in liste, škarje, modelarski nož, lepilo za papir in lepilni trak, žico, kovinsko ravnilo, klešce in leseno desko za podlago (slika 2). Iz pole krep papirja izrežite 50 cm dolg in 8 cm visok trak, da so gube krep pa­pirja pravokotne na dolžino traku. Trak položite na delovno podlago in zapog­nite zgornji rob traku za 1 do 1,5 cm navzdol. S prepogibanjem zacnite na enem koncu traku in koncajte na dru­gem. Trak primite na sprednji strani s palcema, na hrbtni strani s kazalcema in sredincema. Trak obrnite proti sebi in pritisnite na širši del traku, da nastane rob (sliki 3 in 4). Rob prepognjenega traku nakodrajte. Trak trdno primite z obema rokama in ga raztegnite, da po­stane valovit. Pazite, da ga ne pretrgate. Razdalje med raztegnjenimi deli naj bodo približno 1 cm (sliki 5 in 6). Trak la­hko nakodrate tudi tako, da ga držite med prsti in med drsenjem rahlo raztezate. Nakodran trak zvijte v cvet. Trak pri­mite z obema rokama z zapognjeno stranjo, usmerjeno navzven. Naberite približno 6 cm traku in ga stisnite. Ovi­jte približno 5 do 10 cm traku (slika 7). Ponovno naberite in stisnite približno 6 cm traku ter ga pritisnite k ostalemu navitemu delu. Nadaljujte z nabiranjem in ovijanjem, dokler ne zmanjka traku. Med nabiranjem in ovijanjem oblikujte cvet: prilagajajte dolžino nabranega in ovitega traku (slika 8). Konec traku po širini naberite, zvijte navzdol in pritisnite k stisnjenemu spodnjemu delu cveta. Cvetu je treba dodati steblo in liste. Na stisnjeni del cveta položite žico. Pri­bližno 1,5 cm dolg konec mocno žice pritisnite ob cvet (slika 9). Žico upognite Prepogibanje traku iz krep papirja Utrjevanje robu Kodranje zapognjenega robu Prekmurski pozvac,n {Vir: http://www. Potrebšcine za izdelavo cvetja iz krep Nakodran trak beltinci.net/shared_images/pahljaca/ papirja. prekmurskipozvacin%2002.jpg) ZA SPRETNE ROKE Zacetek zvijanja traku v cvet Zacetek izdelave stebla v desno in jo na tesno 2-do 3-krat ovijte okrog spodnjega, stisnjenega dela cve­ta {slika 10). Žico nato zapognite navpi­cno navzdol, da dobite steblo {slika 11). Za ovijanje žice si pripravite 1,5 do 2 cm širok trak iz zelenega krep pa­pirja. Najenostavneje je, ce ga z os­trimi škarjami ali modelarskim nožem odrežete neposredno iz zvitka {slika 12). Pri rezanju z modelarskim nožem si pomagajte s kovinskim ravnilom. Pripravite si tudi stebelne liste. Iz zele­nega krep papirja odrežite 4 cm dolg in 7 cm visok trak in ga dvakrat prepognite. Trak, oblikovan v cvet Ovijanje žice okrog cveta Iz zloženke izrežite sulicaste liste {slika 13). Steblo ovijte s trakom. Ovijanje traku zahteva precejšnjo natancnost, zato se dela lotite pocasi. Na stisnjen spodnji del cveta kapnite malo lepila {slika 14) in nanj pritisnite zacetek zelenega tra­ku. Najprej ovijte spodnji del cveta {slika 15). Z desno roko držite žico in jo poca­si vrtite, z levo roko pa poševno držite trak in ga tesno ovijajte okrog žice tako, da vsak ovoj delno prekrije prejšnjega {slika 15). Steblo stiskajte s prsti, da se krep trak dodatno zmecka in tesno ovije žico. Med ovijanjem dodajajte stebelne liste in jih tesno pritisnite k steblu. Njihov položaj lahko utrdite s kapljico lepila {sli­ki 16 in 17). Konec traku utrdite z lepilom ali lepilnim trakom {slika 18). Stebelne liste s potegom prek rezila škarij zavi­hajte navzdol {slika 19). Pri tem pazite, da ne vlecete premocno: stebelni listi se pri tem lahko odtrgajo, saj so ozki. Izdelajte cvetove razlicnih barv z razlicnimi stebelnimi listi. Trak lahko na enakih razdaljah zarežete in pa­pir med zarezami oblikujete v okrogle liste. Opazujte pravo cvetje in podo­bnega poskusite oblikovati iz papirja. Upogibanje žice in priprava stebla Rezanje traku za ovijanje stebla Priprava stebelnih listov ZA SPRETNE ROKE Zakljucek ovijanja stebla in utrjevanje konca traku Viri: -Garmasch-Hatam P. Cvetno razkošje iz papirja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2012. -Bogataj, J. Mojstrovine Slovenije: Mednarodna razstava. Katalog razstavljenih del. Ljubljana: Rokus, 2000. -Sapac, M. Papirnato cvetje. Naša dedišcina. Maribor: Obzorja, 2008. IZDELEK ZA DOM PRIMEŽ ZA VPENJANJE VECJIH PREDMETOV "11111 Marko Justin P ri delu v domaci delavnici ste ver­ jetno že kdaj naleteli na težave, ko ste hoteli vpeti kakšen vecji predmet v standardni primež ali kakšen podoben pripomocek, kakršnega ponu­jajo v trgovinah za domace mojstre, pa je bil razpon celjusti premajhen. Rešitev za to je doma narejen primež, izdelan za ve­like predmete, s kakršnimi imamo mode­larji pogosto opravka. Za vse, ki bi si tak primež želeli izdelati, objavljamo nacrt in opis izdelave, s pomocjo katerega se lah­ko sami lotite izdelave ali pa to prepustite kljucavnicarskemu mojstru. Za izdelavo potrebujemo naslednje orodje: kotni brusilnik oziroma rezalnik, varilni aparat, mocnejši elektricni vrtal­nik s stojalom ali stebrni vrtalnik, pilo za železo za posnemanje ostrih robov po rezanju z rezalnikom ter pribor za vrezo­vanje navojev. Od materiala pa potre­bujemo plošcate jeklene profile ali kotni­ke, nerjavno navojno palico z matico in podložko, dve vodilni palici iz nerjavnega jekla, dva košcka nerjavne cevi, rocico za nastavljanje širine vpenjanja ter svore oziroma pritrdila z rocicami za pritrditev primeža na delovno mizo. Izdelava Najprej se lotimo izdelave krajnih ko­tnikov iz plošcatih profilov, ki jih zavari­mo po celotni dolžini in jih fino obrusimo s kotnim brusilnikom ali pa jih izdelamo iz polovicnega 1-profila 28. Nato izvrtamo luknjo za navojno palico, ki naj bo za 0,5 mm vecja od navojne palice. Sledi izdelava srednjega pomicnega dela, ki je prav tako iz plošcatega profila, v kate­rega pa moramo izvrtati tri luknje, dve za vodilni palici in eno za navojno palico, v katero urežemo ustrezni navoj. Funkcija vodilnih palic je, da usmerjata pomicni del primeža in da ta lepše drsi. Preden vodilni palici privarimo na krajne kotnike, nanju nataknemo pomicni del primeža. Šele potem lahko vodilni palici privarimo. Priporocam, da vam to izdela mojster in lepo obdela stike. Skozi luknjo na desnem krajnem kotniku vtaknemo navojno palico in jo uvedemo skozi navoj, dokler ne pride še skozi levi kotnik, nato nanjo nataknemo podložko in privijemo matico. Podložko in matico namestimo tudi na desni konec navojne palice. Matici na navojni palici nastavi­mo tako, da je med kotnikoma in pod­ložko približno pol milimetra, nato matici na tem mestu zavarimo. Na desni strani navojne palice zvrtamo luknjo, skoznjo vtaknemo rocico in nanjo privarimo dva košcka palicastega profila, nekoliko širše­ga od rocice. Lahko pa vanjo vrežemo navoj in privijemo matico. Luknjo je pri­porocljivo izvrtati pred montažo navojne palice. Preostane nam samo še izdelava svor oziroma pritrdil za na delovno mizo. Tudi tu je bolje, da nam jih izdela mojster ali pa kupimo ustrezno mocnejšo standardno svoro, ki jo je mogoce privariti na kotnik. Izdelek lahko tudi pobarvamo. V ta namen uporabimo barvo za avtomobil­ska platišca v pršilki, ki jo lahko neposre­dno nanesemo na površino. Vse mere so razvidne z nacrta, zato v besedilu dimenzij nisem navajal. Lahko naredite tudi krajši ali daljši primež, odvi­sno od potreb. Moj primež je nekoliko masivnejši, lahko pa ga izdelate tudi iz tanjših profilov, vendar ne manj kot de­beline 6 mm. V tem primeru je smiselno podaljšanje navoja na premicnem delu s pomožnim cevnim profilom, da se navoj ne poškoduje. Okvirna cena izdelave, ce vam vse izdela kljucavnicar, je približno sto evrov. O tem se prej pomenite s ti­stim, ki vam bo primež izdelal, predvsem pa zahtevajte, da so zvari temeljito ob­delani. Preprican sem, da bo tak primež upo­raben tako pri modelarjenju kot tudi pri vsakdanjih hišnih opravilih. Za dodatna pojasnila me lahko poklicete na telefon 041/762 690. IZDELEK ZA DOM Risal in konstruiral: Marko Justin N 100 40 Tloris leve strani primeža. o .,., 'f! o cev 0 16 mm, debelina 1 <'> stene 1,5 mm 'f! ~ ~ o .,.,