— 11 —
Nove politiške gosposke za štajarsko kronovino so tudi že postavljene, kakor ste v „Gracarcia brali. Tukaj le to opomnim, de nas Celjane močno veseli, de dozdanji krožni poglavar, gosp. Schmelzer, ko kantonski glavar perviga reda pri nas ostane, ker mnogo zasluženiga moža in rodoljuba vsi častimo in ljubimo.
Ljube Novice! že ste od imenitne reči govorile, pa tudi nam na sercu leži. Ohranite nam našo milo milo siovenšino! Komaj je iz večstoietniga spanja vstala (ve ste jo izbudile), in že se ji spet jama koplje. Saj je lepa, mila, krepka, bogata; saj bodo — ako Bog da in sreča slovenska — zmirej lepši, krepkeji, bogatejši s pomočjo pridnih rodoljubnih pisateljev. Torej prosimo, naj ostane neoskrunjena od „novih oblik"! Mi serčno ljubimo iliršino, serbšino in druge hčere staro-slovanske matere; pa — naj nam nihče za zlo ne vzame — mi ljubimo serčnejši svojo milo siovenšino, ter jo hočemo čisto imeti, divico nebeško!
Kar ste v 52. listu Novic 5)zastran deržavniga zakonika" tako krepko izgovorili, vse poterdimo in podpišemo. Tudi na Štajarskim (saj od Krajnske meje do Celja in dalje) se govori ravno kakor na Krajnskim, tistih ega, emu;oga, om, se ne sliši tukaj. Scer pa tudi mi nočemo tiste nepotrebno skovane pseudo-iliršine, ktere ne Slovenec ne Horvat ne razumeta, ktero nam pa vunder zdaj nekteri vsiliti hočejo.
Narečje stanovitno (kakoršno je naš slovenski jezik) se ne more in ne sme po volji le nekterih mož prenarediti ali pokvariti: zakaj če se narodu njegov jezik (JSprache) vzame, se mu je vse vzelo. Kaj bi rekli, ko bi, postavim, nemški pisatelji začeli an-gležke, ali danske, ali holandske besede, to je, J?nove oblike" (akoravno so nemškim podobne) v svoje nemške spise ali sostavke jemati zato, de bi jih tudi An-glijani, Danci in drugi razumeli? Ali bi se ne smejala cela Evropa? Ali bi Anglijani in drugi ne mislili, de se Nemcam v možganih meša?
De se Horvatje v tej reči Slovencam bližati nočejo, namreč de nočejo svojiga narečja s ptujimi ??novimi oblikami" zmešati, očitno dokaže, de imajo boljši „Takta; kakor nekteri naših pisateljev. Po tem takim tudi iz večnih abecednih prepirov ne pridemo, #) namesto de bi koristne, v čisti slovenšini zložene, torej lehko razumljive knjige, kterih je narodu tako silno treba, zlago-vali in pisali.
Brali smo v poslednjim listu Novic, de se na Ljubljanski učilnici staroslovenščina razlaga. Radi bi tudi mi tako imenitno učenje poslušali.                  J. Š.
Dopis iz Celja.
Ali hočete iz Celja kaj zvediti? Novo leto se je pri nas s hudo zimo začelo; pa kaj pravim? Ze v starim sta nas veliki sneg in grozovitni mraz napadla. Oba še zdaj terpita. Pa nič bi za mraz ne marali, ako bi le zdravi bili in dovolj živeža imeli. Tega nam pa silno pomanjkuje.
V Celjski vojaški bolnišnici je veliko število bolnikov. Kjer jih je popred komaj 20 ali 30 bilo, jih je zdaj 150 do 170. Večidel na legarju (Thvphus) ležijo. Iz Ogerskiga je bila bolezin pervlečena; že pa tudi po mestu in po okolici se razširja. kUmerljivost je velika.—¦
Živež, derva, prebivaljiša in druge življenju potrebne reči tukaj od dne do dne dražji postajajo. Kmalo bo treba v Ameriko pobegniti.
Celjske 55slovenske Novine" so nehale; pa nov časopis, pod imenam „Slovenska čbela" se je začel. S politiko se ne bo pečal; le sostavke bo dajal ??za obudo in omiko slovenskiga duha." Vrednik je slavno znani gosp. D rob nič, začasni učenik na tukajšnji latinski šoli.    Bog daj srečo!
Tudi bukvami ca za izposojevanje bukev (Leih-bibliothek) se tukaj napravlja, Temelj in začetik je z nekimi 200 nemškimi povesti od tolovajev, strahov, vitezov in drugih takih knjig postavljen. To bo gotovo slovenšino močno podpiralo!
*) V prihodnjim listu bomo s poslednjim sostavkam sklep te reči storili, in nadjamo se, de bo potem konec vsih raz-partij.                                                                       Vred.