NA PUSTNI DAN
M.K.
">luhwhu — pustni dan!«
Ta dan je bil prav gofovo v vsem [efu najVese/e;'ši za nas, kmetske oiroke.
Če tudi je imela večina kmetov toliko gozda pri hiši, da si je nabavljala kurjavo — »iz svojega«, in bi nam nihče ne branil vzeii za pusi par butar \z drvarnice, vendar nas io ni mikalo.
»Drva za pusf hočemo najti in zvleči skupaj sami,« tako smo skle> nili in iako tudi siorili.
Ze par dni pred pustnim dnevom smo brodili po gozdu in nabirali suho dračje, odpadle vejice in veje, a iudi kakšno napol trhlo deblo smo zgrabili in ga sopihaje vlekli na kup, ki smo ga navadno naptavili tam na Zibertovem griču.
Ko je na pustni dan zazvonilo AvesMarijo, smo se lemu kupu bližali kot kakšni vojščaki iz »S<are zaveze«, oboroženi z — metlami, iz katerih je bingljalo vse polno lesenega oblanja. Eden izmed nas — določili smo ga že preje — je s šopom slame zažgal kup, naio smo pa drug za drugim prifiskali k ognju mefte, ki so na mah zagotele kakor mogočne baklje. Zdaj pa je bilo rajanje na višku.
Letali smo okrog goreče grmade kot napol norit kričali, vriskali, mahali z metlami irt ptav nič nepričakovanega ni biio, če ie je kdo kar z gorečo metlo telebnil tja čez hrbet. Še danes se čuditn; da pri iem ni bilo nikdar večjih nesreč. Za male praske a/i za košček opečene kože se pa kajpak niti zmenili nistno.
To rajanje je Irajalo tako nefcam eno uro. V iem je izgorel kup in starši so nas poklicali k večerji.
Ampak — ta večerja!
MislHe, da je bil navaden sokeč ali kaša? Prebito se moiite! Večerja na pusini dan pri nas na kmetih ni kar tako.
Jedli smo flancate, bobe, riž na juhi, dvoje vrsf mesa in klobase. Oj, ta večerja, edina v letul
Zdi se, kakor bi se z večerjo pustnega dne hoieli stovesno poslo' viii od vseh mesnih jedi, katerih poiem nismo okusili prav do Velike noči. Pa o tem vam botn pripovedovata enkrat prihodnjič.
126
«