-----82   ------
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz
Ritter von Miklošiča.
Spisal Fr. Levstik.
Iz neutrudnega peresa učenega slovanskega jezikoslovca, gosp. dr. viteza Miklošiča je meju spisi cesarske znanstvene akademije zopet na svitlo prišlo novo, sicer kratko (na 30 straneh velike četrtine) a vendar jako važno i zanimljivo delo o »slovanskih mesečnih imenih." Velikansko trudoljubije dr. Miklošiča je v raznih obširnih spisih Slovanom prižgalo novo luč o domačem jezici starih i poznejših časov. Molčeč o vseh drugih Miklošičevih, posebno dobo porodivših knjigah, tukaj mimo grede v misel jemljem samo njegovega staroslovenskega slovarja toliko zaslugo, kolikoršne pred njim še nej imelo nobeno slovansko delo te vrste. Kar je rečeno delo na svitlem, mogo našega jezika globoka pravila premišljati i preiskavati tudi tisti, katerim brani prilika, z mudnim i neprijetnim prebiranijem iz rokopisov zajemati prave zakone velikolepne slovanščine. Miklošičev slovar je ogromna razstava neizmernega blaga, katero je pisatelj po mnogoletnem, neprestanem trudu znesel iz neštevilnih, težavnih, prašnih, obledelih rokopisov iz raznih vekov staroslovenske pisave.
Vračaje se k spisu o „mesečnih imenih", opominjam, da namerjam bralcem podati kratek posnetek imenovane knjige ter samo tu i tam dostaviti kako svojo opombo, ne kakor bi svojeglavno trdil: tako je, a ne drugače, — nego samo da povem, kako se to ali to meni dozdeva, i morda napak dozdeva. — Mesečna imena hočem vrstiti v latinskem, zdaj po koledarjih navadnem redu.
Gospod dr. Miklošič tekoj v začetku svojega spisa govori:
„Uže cesto so jezikoslovci i starinoslovci preiska-vali slovanska mesečna imena; ali do zdaj se nobeden še nej polotil, raztolmačiti vsa mesečna imena, kolikor je navadnih ali nekdaj bilo navadnih raznim slovanskim narodom. Spis, kateri podajam jezikoslovnim tovarišem, ne bode samo vseh slovanskih mesečnih imen našteval, nego tudi tolmačil po zdanjem stališči jezikoslovnega znanstva. V tem delu se bode cesto kazalo, da nekatera imena drugače tolmačim , nego preiskovalci, kateri so o njih pred menoj pisali. Tudi sem priložil slična mesečna imena drugih, sorodnih i nesorodnih jezikov, da ali bolje podprem svoje tolmačenije ali da razbistrim, kako so se taka imena zdevala."
»Sploh mi je uže v tem kratkem uvodu omeniti: pomotna je misel, da so bila domača mesečna imena zdanjih narodov nekdaj prava mesečna imena, pravi letni razdelki, kateri so imeli po astronomii določen začetek i konec. Nej težko dokazati, da je to nastopilo še le potem, kader je bilo krščanstvo narode seznanilo z rimskimi mesečnimi imeni. Iz početka je „listopad" znaČil samo čas, v katerem listije pada z drevija, a ne po astronomii določenega letnega razdelka, ne meseca. Kader so bila znana rimska mesečna imena, začela se je beseda „listopad", vendar največ samo v pisavi, trdno rabiti po nekterih krajih za „october", po drugih za »november." Jasno je iz tega, zakaj mnogo domačih mesečnih imen omahuje v svojem pomenu, kar so nekateri sodili, da je zato, ker se je ime tega meseca preneslo na drug mesec; jasno je dalje, zakaj se domača imena počasi umikajo pri večini izobraženih narodov, pa da, sem ter tija temna, latinska imena, katera so se pred tisočletii najprvo glasila ob tiberskej reki, zdaj odmevajo po vseh krajih zemlje."
»Slovanska mesečna  imena se   opirajo:   ali  1.  na
-----    83-----
rastlinstvo, ali 2. na živalstvo, ali 3. na velike prikazni v naravi, ali 4. nazemljedelski posel, ali 5. na v e r s k e o b i 6 a j e, ali 6. na red, po katerem se vrsti mesec za mesecem."
Vendar g. Miklošič piše, da imen 6. razdelka nej v slovanščini, kajti slovenska imena: prvnik (janu-arius), drujnik (februarius), tretnik (martius), katera našteva Sacharov, imenuje slovničarsko izmišljetino.
Na konci svojega dela pisatelj dodaja imena, katera so Slovani pobrali od tujih narodov, i tista, katerih do zdaj še nej mogel iztolmačiti.
Mesecem so izmeju rastlinstva imena dale naslednje besede:
Bob, brčza, cvet, črčšnja, dob (džjb*), ječmen, klas, lipa, list, mur (v ruskem po na-rečiih: mur* gramen, murava — zelena trava, muravyj = zelen, blg. morava rr zel, — k temu jaz dostavljam : nsl. murava == neka temna trava, srb. murava = nekaka trava umoru. Vuk), roža, sviba (hartriegel), trava, trn, vrč s* (heidekraut, srb. vrijes, vendar mi je pristaviti, da je v novej slovenščini meni samo znano: resa = heidekraut, a ne: rčsa), zelen, zoriti, želt (žl*t*), rž.
Izmeju živalstva:
Grč ti (rus. bokogrčj februarius, ker ta mesec živina ide iz hlevov da si ogreva boke s; strani), črv, izok* (strsl. cicada), koza, kymati (nsl. kimati), mleko, rjuti (brullen), volk.
Izmeju velikih prikazni v naravi:
Babino lčto (mlrus. september, polj. babie lato, Marcinkowe lato, — dodajam: nsl. babije leto, altwei-bersommer, kader okoli sv. Martina solnce za nekaj časa prijetno greje), gruda (scholle, frostscholle), j ar (pomlad), jesen, draga (weg), brod, led, ljut (mlrus. l'utyj februarius, od ljutega mraza), l*gati (strsl. l*žujek*, (lažujak), martius, čas ležnjivega vremena), no riti (čšk. unor, ounor feruarius, unoHti ab-sumere), pazder, pro-si-jati (prosinec), solnce (rus. solnovrat, december, uprav sonnenwende), stud* (kalte, strsl. studen* december), suh (sušeč), trositi (trositi, mlrus. trusym december, zeit des schnegesto-bers), zima, žar (srb. žar julius, nsl. praznik dorr-monat, blg. gorešnik*t julius).
Izmeju zemljedelskega posla:
Kola (nsl. srb. kolovoz augustus), kositi (mlrus. sinokos julius), mlatiti (dolsrb. mlošny mjasec november), obroč, praha, sČjati (mlrus. šiveri september, ker se takrat ozimina seje), sčči (strsl. sčšti), srp, vino, žeti (gorsrb. žrieiic, žene, augustus, ker se v njem žito ždnje).
Izmeju verskih običajev:
Božič, ebennaht, maša, novo lčto (zachopny mjasec januarius, zachopis anfangen, liineb. nivagluttif januarius), rusalija (pfingsten), s vadba (starorus. svadebnyj februarius), sveča, svet (svet*, hrv. na otoci Krku: svetačni, november, der monat der feier-tage, — moja opomba: če to nej skrajšano nam. sve-svetačni?), vsi sveti (nsl. vsesveščak november, vseh svetnikov mesec), Andrej, Demetrij (blg. dmitrov-skij*t oetober), Elija, Hi j a (blg. ilinskij*t, srb. ilij-štak, ilijinštak, ilijnski julius), Jurij (nsl. gjurgevščak, to je: jurijevščak aprilis), Grregor, Jakob, Ivan, Krč s (moje vprašanije: ali bi ne bilo bolje, to ime šteti meju velike prikazni v naravi?) Luka, Magdalena (hrv. na otoci Krku: mandalenski julius), Martin (gorsrb. mčrčinski mesac november), Mihael, Peter (hrv. na Krku: petrovski, blg. petrovskijtt junius), Filip.
Od tujih narodov pobrana imena:
Aprilis (strsL aprilfc), majus, martius (hrv. srb. marač).
Kakor vidimo, gosp. dr. Miklošič tu našteva samo tista na posodo vzeta mesečna imena, katera tudi prosti narod rabi.                                                     (Dal. prih)
----   91    ----
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz
Ritter von Miklosich.
Spisal Fr. Levstik. (Dalje.)
Neiztolmačena mesečna imena.
Taka imena so iz naslednjih besed:
Rog, gorsrb. vulki r6žk januarius, maly r6žk feb-ruarius, kar nehote opominja nemške, enako temne besede: hornung (februarius); veli j gross: nsl. velj&k, srb. veljača, aveljača, oveljača, velijača februarius (veliki mesec), vendar je neznano, zakaj se tako zove; Isto, strsl. letfcn*, blg. lčteni, majus, dolsrb. nalčtny aprilis, nalčto friihling; m ar en, srb. maren julius (junius?), primeri blg. maranS mi je (vroče mi je), mareni> deni>.
Moj dostavek: nej lehko uganoti, kako je nastalo ime velijača, morda ka se ob tem času dan jako i hitro veča, da bi torej bil tukaj iz drugačne korenike vzet isti pojem, kateri je v besedi prosinec, ki se v bolgarščini po Miklošiči tudi golem in zove. Reč ostaja dvomna. — Ime lčttn^ uprav znači poletni ali ob enem lehko tudi pomladnji mesec, kajti Slovan, kakor bodemo videli pozneje, pomladi od leta i jeseni iz po-četka nej ostro ločil niti v pojmu (begrifflich) niti v besednih korenikah, zaradi česar nekatera slovanska imena letnih časov v svojem pomenu omahujo, ter posebno imena za pomlad so tako nestalna, da noben letni čas nejma po raznih krajih našega jezika toliko raznih imen, kolikor pomlad: strsl. vesna, jara; nsl. pomlad, mlado leto (Megiser), vigred (koroški, najbrže tuje), protuletje (Habdelic); srb. prolitje (anfang des sommers), pramalitje, prolječe, pre-malječe; hrv. primalitje (prama, prema, prima je to, kar strsl. prema, premo gegenuber, entgegen, torej pršmaletije: die dem sommer entgegenruckende zeit, primeri nsl. protuletje); rus. vesna; mlrus. j ar; čšk. vesna, jaro, podleti (nam. podlčtije); polj. wiosna, gorsrb., dolsrb. nalšto (anfang des sommers); — ?,skr. vasanta, lit., let. vas ara sommer, gr. sag (iz: Fhao), lat. ver (iz: veser) friihling, vse to od korenike vas splendere." Miki. lex. 61. — Soditi se sme, da slovanska beseda: leto stoji nam. vlšto i da znači: die heisse jahreszeit, prim. lat. aestushitze, aestas sommer: prim. dalje strsl. vrutt adj. heiss, heftig, (ferox), strsl. vrutina f. *) hitze, strsl. ljut* adj. heiss,
*) Menil bi, da „ut" v besedah: vruti, vrutina nej prilepek,  nego da spada  h koreniki; ako se tudi za 1, n, r
hitzig, gewaltthatig, gewaltig, strsl. letf» f. leti»ba f. erlaubniss, upravo: gewalt, ermachtigung, kakor tudi lat. potestas znači: „macht" ino „ermachtigung." Kar se dostaja odbitega začetnega ustnika, nej se to jelo goditi še le v novej slovenščini, na pr. 1 a k n o, las, last, Lah, nam. vlakno, v las, v las t, Vlah, nego uže tudi v starej slovenščini, kajti korenike se sploh cesto krše od spredaj ino od zadaj , samo da je pri ustnikih nova slovenščina stopila nekoliko dalje naprej od stare, v katerej na pr. rid-ri adj. roth tudi stoji nam. vnd-ri? primeri nem. blut sanguis, strsl. brošti. m. purpur, nsl. broč farberrbthe, bročilka brasilienholz (gorenjski) iz: brot-j*, torej nsl. napak: brošč. Tedaj sta lčt-o i vrut-ina mej u seboj v ti štej razmeri, v katerej sta cel6 tudi s črko 1 poleg r osnovani besedi: rod* m. genus i plod* m. fructus. Če v maloruskem narečii Tutyj znači februarius, to moje misli ne izpodbija nego potrjuje, kajti priča, da z besedami te korenike slovanščina res popisuje tudi vremenske lastnosti, samo da lčto je: heftige hitze, a Futyj: der monat der heftigen kalte. Samostalnik leto še le v prevratnem pomenu (pars pro toto) znači „annus", kakor je latinski: septima aestas nam. sep-timus annus, ter kakor tudi nemška beseda: jahr, katera je to, kar v slovanščini: j ara, jaro, nsl. j ar adj. sommer—: jaro žito sommergetraide, ter stoji nam. gar ali žar (gluth), prim. srb. j ara f. hitze vom ofen (Vuk), j ar k o nam. i poleg: žarko sunce die warme sonne, strsl. j ar t adj. amarus, austerus , jaro adv. ferociter, gori.k* adj. amarus, žerav* adj. candens, nsl. žarek adj. hitzig, ranzig, upravo: brennend. Saj v drugih besedah začetni soglasnik časi tudi odpade, posebno rad goltnik, a v njega mesto nastopi j *), na pr. strsl. jak*, jelik*, jegda, jeltma, j%du, j^dS namestu i poleg: kak* qualis, kolik* quantus k*gda quando, koli. m a quantum, k 3, da, k^du, k^de (nsl. kod) qua; strsl. j e d v a poleg: 1 e d v e vix, nsl. j e d-vaj , srb. jedva, rus. le dva, polj. ledwie, lit, ledva, advos; dalje: strsl. ve sna f. friihling poleg: jasi»n* klar i jeseni* f. herbst; jašter* m. nam. i poleg: gušter* m. eidechse, jemeši. m. nam, i poleg: 1 e m e š i» m. pflugschar, strsl. jezgulja f. guck-guck, poleg: žeg*zulin***) adj. guckgucks—, strsl. jezyk* zunge po sodbi jako učenih jezikoslovcev nam. tezyk* (potegnena, dolga reč), prim. lat. lingua iz starejše i prvotne obliko: dingua, got. tuggo, staronord. tunga, nem. zunge (nam. tunge). Graff V. 681.
glasniki jako samovoljno nadomeščajo, ne pišem: vr^,t*, vr^tina, nego: vrut*, vrutina, kakor se nahaja v spisih, iz katerih so te besede vzete.    Miki. lex.  79.
Pis. *) Goltnik se morda tudi na ravnost v j spreminja.
Pis. **) Primeri tej besedi lat. cucul-us, nem. guckguck, gauch. Ce je oblika: jezgulja nam. žezgulja prvotna, ter ne pr^mota (umstellung), potem je z pred g morda samo vtaknen , kakor se korenikam vdeva s pred k, na pr. strsl. p lak a f. lamina, p 1 a š i j e n. assulae, ploča f. saxum, poleg: plosk* adj. breit, nsl. ploskev f. die flache, a če je ž e g * z — prvotno, kakor bi se dalo soditi zaradi rus. zog-žica, čšk. ž e ž h u 1 e, polj. gzegzolka, let. d z e g u s e, Miki. lex. 192., potem oblika: žeg*z-ul- ustreza nemškej : guckguck, let.: dzegus-e, samo da ima zadaj še on pri-lepek, kateri je v lat. cuc-ul-. A ker tudi v drugih je-zicih za tega ptiča ime nahajamo po dve obliki iz iste korenike: nem. guckguck poleg: gauch, let. dzeguse poleg: gQgQj morda tudi slovanska oblika: j e (z) g- nam. ž e (z) g- ustreza nemškej : gauch i let.: geg&>
Pis.
-----92   -----
Leto, j ar, j ara, jaro so torej besede istega pojma, ter iz početka znače: die heisse jahreszeit (sommer), a vesna i jesenb: die strahlende (vesna morda tudi: die bltihende) heitere jahreszeit. Ker se v jezici s pojmom svetlobe skoro vselej veže pojem gorkote, more tudi vesna, j e s e n & značiti: die warme jahreszeit, prim. skr. vasanta, lit., let. vas ara sommer; vendar kaže, da je v slovansčini pri teh dveh imenih pojem svetlobe prvi. Vidimo, da si je slovanski jezik v letu naredil samo dva glavna razdelka: mraz (zimo) i jasno gorkoto; mrazu je zdel ime iz edine korenike: zim—, a jasnej gorkoti iz treh korenik: vlčt- (lšt-), j ar-, ves- (jes-).
Kar se tiče besede mar en, soditi bi se morda smelo, da znači: die (durch hitze) erchlaffende zeit, primeri strsl. mara f. erschlaffung: maru, re&BŠe stnfc Miki. lex. 362., dalje srb. umoriti ermuden, umor ermudung, urno ran adj. mude, o d m o r erholung (Vuk.)
Zdaj mi je po vrsti našteti vsa novoslovenska mesečna imena, kolikor jih je v delu gosp. dr. Miklošiča, a pristavljati hočem iz tega spisa staroslovenska ter o potrebi tudi druga slovanska. Nam je posebno važno, ka je dr. Miklošič pri tem poslu rabil nekak star no-voslovenski rokopis: „handschrift vom jahre 1466 aus Lak (Loka) in Krain, hofbibliothek in Wien Nr. 2821. rec. 450. fol. 157., nsl. monatsnamen enthaltend." Jaz bodem namestu tega naslova postavljal vedno samo letnico: (1466.)                                                 (Dal. prih.)
-----   98    —
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen voii Dr. Franz
Ritter von Miklosich.
Spisal Fr. Levstik. (Dalje.)
Januarius.
Nsl. a) prosinec(1466), —poleg te oblike se ber6 napačne: prosenec, prosimec, prozimec, prezimec; strsl. prosini»cjb iz glagola: p r o - s i-j a t i (anfangen zu leuchten), ka začenja ob tem času dan rasti. Gosp. dr. Miklošič navaja maloruski pregovor: „na novyj rok prybavylo s dna na zajačvj skok", a jaz dodajam nsl. pregovor: „o svetih treh kraljih dan za toliko zraste, kolikor je treba, da petelin preskoči prag", ali tudi: „kolikor bolha zine"; b) nsl. zimec, Meg.; c) nsl. sečen, Jambr.; č) nsl. mali b o ž i č n j a k ev. — tirn. *), od malih božičev: novega leta i svetih treh kraljev.
Februarius.
Nsl. a) setczann (1466), sečan, Meg., Trub., strsl. sečtni od glagola: sek-ati, seči (strsl. sek: sesti), ka se v tem meseci drva sekajo, prim. novovis-nem. holzmonat (februarius), ali morda zato, ka se v zimskem času živina kolje po bolgarskem pregovoru: sečko (februarius) seče, martt dere, april koži prodava ; b) nsl. svečan (stoletna pratika), svččen, ev.-tirn.), svččnik Meg., hrv. svičničar, dolsrb. svjeckovny (mjasec): šveckovna, sveckovnica Mariae lichtmesse, let. sveču rnenesis, sveču dena Mariae lichtmesse; c) nsl. sušeč novi-Jez. **); č) nsl. veljak, Jambr.
") Szveti evangeliumi (pro dioecesi Zagrabiensi). Vu Cseske Ternave 1694.
**) Novi Jezus.   V Lendove 1861.
-----99   -----
Moj dostavek: na Dolenjskem se govori: svbčan, svečana, i tudi: svBčna.  Iz knjige gospoda dr. Miklošiča je razvidno,  da nejma stara slovenščina nobenega mesečnega imena   od  cerkvenih godov,   niti Le pravo  srbsko  ter niti  rusko,   češko i poljsko na-rečije,   kajti   če   se   februarius po   staroruski   imenuje svadebnvj, to nej od nikakega cerkvenega praznika, torej morda niti sem ne spada, vsaj gotovo ne v tolikej obširnosti, v kolikoršnej na pr. rusafjščak, andrejščak, božičnjak, novovisn. christmonat itd., ker meri samo na starodavne, meju slovanskim plemenom navadne nrave, vladajoče uže pred krščanstvom; če  beremo  dalje  dve srbski, semkaje spadajoči  imeni:   gospodinštak au-gustus ter ilijštak julius, nej pozabiti, da nobeno teh imen  ne  vlada  ondod,   koder prebiva jedro   srbskega naroda, nego dr. Miklošič sam i Vuk ž njim priča,  da oboje   rabi  edino   dalmatinskim   primorcem   okolo  Do-brovnika  i Risna (stadt  Risano in  Bocche  di Cattaro, Vuk).    Dalje   v  maloruskem  nahajamo   samo:   „temna nočka v petrivočku (v junii);   pa tudi gorenja srbščina ima za veliko čudo samo tri taka mesečna imena: hodovnik  december,   mčrčinski  (nam.   martinski) mesae november, michalski mčsac october, — a dolenja srbščina cel6 samo eno:  sveckovnv februarius, kajti zachopnv januarius,  upravo: anfangsmonat, od glagola: zachopis anfangen, zopet po vsem niti semkaje tenko  ne   služi,   ker  ne meri  toliko  na cerkven god, kolikor na sam začetek novega čas6vnega oddelka. Precej v bolgarščini  se  uže  štirije  meseci  imenujo po cerkvenih praznicih:   bogorodicenskijit  augustus, dmitrovskijit october, ilin s kij it julius, petrov-skij it junius; a največ takih imen vidimo v hrvaščini ter v no vej  slovenščini,   i sicer je  hrvatskih  ednajst: božični december,  velikomašnjak augustus,  ma-lomašnjak september,  svičničar februarius,   sve-tačni (poleg:  sisveščak) november, jakovčak julius, i vanj s ki junius,  lukovČak october,  manda-1 e n s k i julius,   m i h o 1 j s k i october,   petrovski junius,   —  a   novoslovenskih  nič   menj   nego  celih   petnajst: mali b oži čn j a k januarius, velikobožičnjak (vienahtnik)   december,   velikomešnjak   (poleg: mešnjak) augustus (primeri hrvatsko: svetačni poleg: sisveščak),   malomešnjak   september,   rusalščak pfingstmonat, svečan (svečnik) februarius, vsesve-š č a k november, andrejščak december, jurijevščak aprilis,    gregorščak   martius,   jakobščak  julius, i vanj ščak junius, lukovščak october, mi h olj ščak september, filipovščak majus. Tudi madjarščina ima ednajst takih mesečnih imen,   katera se razen dveh na tanko sklepajo z našimi.    Ako poleg  vsega   tega  dalje premislimo   tudi   še   to,    da   Karol   Veliki,   kateri je Nemcem   prvi   narejal   ali  vsaj  trdno   določil   mesečna imena, december po cerkvenih praznicih uže imenuje:   heilagmandt,   če   tudi   semkaje   ne   štejemo njegovega imena:  ostarmdnot aprilis,   ker „ostar" utegne  značiti:   f rtih lin g,   porojeno iz iste   korenike, katera je   v besedah:   novovisn. o sten,   strvisn.,   srd-visn. ost,   —   a   v slovanskih:   vesna,   utro  (jutro) nam. ustro Miki.  lex. 1077 ,   dasi je dvomno,   ali si je za Karola Velikega nemški  narod  v besedi:   o star še bil v svesti pomena „frtLhling" ali ne;  ako ne pozabimo ni tega, da se nahajajo tudi v srednjevisokej nemščini   še   druga   enaka   mesečna,   po   nekaterih   krajih nemške zemlje še zdaj obiČna (Miki. slav. monatsn.  24) imeoa:   alrehilgenmaint,   sant  Andreismaint, Benecke-Miiller 2. 56, ter da sam gosp. dr. Miklošič v svojem spisu našteva mnogo nemških i meju njimi cel6 nekaj  anglosaških,   od   cerkvenih   praznikov   mesecem zdetih imen, ako tudi gotovo nej zbral vseh, kolikor so jih vsi Nemci  te   vrste  imeli ter še imajo:  prinujeni
smo k tej končnej sodbi, da običaja, mesece ime novati po cerkvenih praznicih, iz početka nej bilo meju Slovani nego meju Nemci, od koder se je čudovito razširil v južne Slovane, i meju njimi posebno v Slovence, prve nemške sosede na jugu, ter od njih dalje v Hrvate, Madjarje i Bolgarje. Mnogo menj se je ta navada prijela sicer zel6 ponemčenih gorenjih i dolenjih Srbov , a do dobrega je neznana ostala starej slovenščini, Rusom, Srbom, Cehom i Poljcem. — Kar se tiče same besede svečan, vidimo, da je naš rokopis 1466. leta i po gosp. Miklošiči tudi niti Trubar še ne rabi, ter da še Megiser poleg svečnik piše: sečan, i da njegov svečnik, moškega spola oblika, ženskej besedi: sveč-nica tako ustreza, kakor pomočnik ustreza pomočnici, pa kakor dlsrb. moški prilog: sveckovnv ženskemu: šveckovna Mariae Hchtmesse; dalje vidimo, da hrv. ime: s v ič ni čar stoji na samej besedi: svič-nica. Vse to nam kaže: 1. da to ime še nej starodavno meju Slovenci; 2. da se je najbrže v njem glagol: sčk- pomešal s samostalnikom: sveča, ter da se je tako svečan zlil iz besed: sečan i sveč-.
Svetovati bi torej bilo, da bi pratika zopet začela pisati starodavno, široko po slovanskem svetu znano ime: sečan, kajti strsl. je: sčČBn*, sččenjb, blg. malkisečko, hrv. sičen februarius; — srb. sječanj, mlrus. sičen, rus. sččeni. januarius; — lit. sčkis december; — čšk. sečen julius, a po Moravskem i Slovaškem tudi augustus: mesic, v nemž se seno seče. Miki. slav. monatsn. 20.                              (Dal. prih.)
-----  110----
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz
Kitter von Miklošiča.
Spisal Fr. Levstik. (Dalje.)
Martius.
Nsl. a) sušeč (1466), Trub., Meg., ev.-tirn., Jambr., strsl. suhyj (mesecb), hrv. sušac martius, po dr. Miklošiči morda zato, ka se ta mesec zemlja osuši za oranije. Moj dostavek: nekoliko, a ne mnogo drugače sem uže poprej slišal soditi o tem imeni, da je namreč „martius" za tega delj sušeč imenovan, ka ima tako sušilne vetrove, da po snegu ali dežji hitro zopet ošabne zemlja i cesta; b) nsl. bršzen (poleg: sušeč po Gorenjskem), čšk. brezen, mlrus. berezozol, rus. zola martius, — strsl. brezbn*, brčzen*, brezoki, brčzozota aprilis, mlrus. berezen martius, aprilis, ker ob tem času teče iz breze mezga, katera se tudi imenuje mlrus. zola: tečet zola iz berezv, lit. sulteki s aprilis, uprav: birkensaftfliessen (sula birken-saft, tek: teku fliesse). Nekateri so mislili, da je imenu brezen itd. ta vzrok: „quia tunc animalia ad coitum moventur", a gosp. dr. Miklošič se po pravici ustavlja, opominjaje, da beseda breza (birke) i prilog: brej strsl. brčždb praegnans nejsta jedne korenike. Moj dostavek: prilog: breždi. je iz glagolske korenike: brd tragen (prim. breme last) ter iz prilepka: jb, kakor strsl. bolčždfc adj. krankiz: boled-j**), i če torej Gorenjec veli: mačke se breznajo, mačke je brezen napel (coitum appetunt), nej pozabiti, kar govori Elze v svojej knjižici: „Gotschee und die Got-schewer" na 57. strani: „im karntn. Lesachthale wird merzn von der begattung der katzen gesagt", da torej
*) Kaže , da v prilogu: b r e ž d * trachtig, zobnik d, kateri je odletel v besedi: brem§, spada res h koreniki, kajti z drugim zobnikom (t) je strsl.: prat-ežt, m. sarcinae, nsl. (v Laščah): o p r t - a f. tragband, hosentrager, oprt-iti, naprt-iti, na hrbtu breme na oprte naložiti, srb. prt-iti, auf den riicken heben, naprt-iti aufladen, prt-ljag m. geback. Da d tudi v besedi: boleždfc spada h koreniki, priča strsl. bolčd-ina m. aegrotus, boled-Bmb adj. laborio-sus, bolčd-ovati aegrotare, kateremu glagolu po obliki ustreza no vsi. mole d-o vati unausgesetzt bitten. Kakor brčždb, tako so narejeni tudi strsl.prilogi: veždfc peritus, iz: ved- wissen; raždt lubens, iz: rad-B; stuždfc, štuždb, ČuždB, tuždt.,   nsl. tuj alienus,   iz: stud itd.
Pis.
—  111  —
breznati se izvira iz mesečnega imena a ne naopako; c) nsl. ebehtnik Meg., Gutsm., obahtnik o. Mark. martius, ebahtnik Meg. aprilis, ebehtnica annun-ciatio B. V. M. 25. martii Meg., o. Mark. To mesečno ime je tujega rodu: strvisn., sredvisn. ebennaht tag-und nachtgleiche. Moj dostavek: beseda ebennaht je torej naravnost preložena iz lat. aequinoctium, i menda nej lehko dvomiti, da ima Device Marije praznik ebehtnica ime iz nem. besede: ebennaht, ker takrat sta noč i dan res en61ika, i ker je tudi tirolski: ebnachten fes t der verktLndigung Mariae, Schopf 100. Nsl. ime: ebehtnik besedi: ebehtnica tako ustreza, kakor svečnik (februarius) Meg. besedi: svečnica. Ker obe nsl. besedi: ebehtnica ino ebehtnik imata svoj pravi i prvi rod v besedi: ebennaht, katera iz početka znači samo aequinoctium, torej bi se ebehtnik morda pravilneje vrstil k mesecem, kateri se imenuj o po velikih naravskih prikaznih; č) nsl. mali traven, poleg nepravilnejše oblike: malo-traven Jambr. novi-Jez. martius; d) nsl. gregurščak (pravilneje: gregorščak) martius, sv. Gregorja mesec; e) strsl. ližujek* martius, iz glag.: lagati (higen), čas ležnjivega vremena, da bi torej to ime bolje služilo za „aprilis" nego za „martius", ali nikdar nej pozabiti, kar o tej stvari gosp. dr. Miklošič govori tekoj v začetku svojega spisa.
Aprilis.
Nsl. a) mali traven (1466), Trub., Meg., ev.-tirn., Habd., stol.-prat., veliki traven novi-.Tez., hrv. mali travan, srb. travanj aprilis, — strsl. trav&ni», trevbnt, travent, traven*, hrv. travan, mlrus. traven, starorus. travent, čšk. traven majus, Moravljanom i Slovakom: junius. To ime kaže mesec, v katerem raste i zeleni trava; b) nsl. ebahtnik Meg. aprilis; c) nsl. gjurgevščak (pravilno: ^ur^evščak, jurijevščak) ev.-tirn. aprilis, sv. Jurija mesec; č) strsl. brčzBn*, brč-zenfc, brezok*, brčzozota, aprili* aprilis,. o čemer se je uže govorilo.                                                 (Dal. prih.)
—  117  —
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz
Ritter von Miklosich.
Spisal Fr. Levstik. (Dalje.)
Majus.
Nsl. a) veliki traven (1466), Trub., ev.-tirn., Habd., stol. — prat. majus , — aprilis novi-Jez.; strsh travMib, trevbnt, traven* majus; b) nsl. cvšten Er-ben, cvetičnj a k Sacharov, rožocvet (nepravilno sestavljena beseda) Jambr. majus, hrv. cvitanj aprilis, majus, mlrus. cviten aprilis, čšk. po Moravskem: kvš-ten,   slovaški:   kveten,   polj.   kwiecien:   cvetni   mesec,
------    118    ------
blutenmonat; c) nsl. s v i b e n Šaf., s v i b a n Jambr., srb. svibanj majus, srb. svibjbiib junius, od: nsl. sviba, srb. sviba, šiba, čšk. svid, svida, gorsrb., dolsrb. svid, polj. swidwa cornus. Moj dostavek: te besede jako za-nimljiva prvotna oblika je v poljščini: šwidw-a, od koder: nsl., srb. sviba (zobnik d se izpahne a ustnik: v premeni v drug ustnik: b), srb. šiba (prvi ustnik i z6bnik se izpahneta), čšk. svida, čšk., gorsrb., dolsrb. svid (zadnji ustnik odpade), — mogoča bi tudi bila oblika: sida, katere nej, kakor kaže; č) nsl. žolto-pušnik Sacharov, majus. Moj dostavek: težko je reči, kaj ter od kod je to ime. Ce se mlrus. žolteri (gelber monat) imenuje „october", nej čudo, ker tačas, poPa i Fisv žoltov kraskov pokryly sa, Miki. slav. monatsn. 6, a kako se „majus" more imenovati žolt (gelb) i kaj znači: pušnik? Ali je to ime res kod po »Slovenskem navadno? d) nsl. maj ni k Meg., hrv., mlrus., rus., čšk., polj., gorsrb. maj, dolsrb. majski (mjasec), novisn. mai (majus), vse iz latinščine i sicer neposred-nje ali posreduje. Tuje v slovenščini je tudi: maj (maibaum), to je: umaj eno (obeljeno) drevo, katero se o kresu postavi, a okolo Metlike znači m a j nekak kol, na katerem je zgoraj povprečen les, za svarilo, da se tod ne sme ljudska živina pasti, i za tega delj se tudi govori: ta travnik je zamajan. Vsemu temu je primeriti : m a j n i k (echo) leti. Moj dostavek: Laščan za besedo maj (maibaum) govori: mlaj, kar mu ne znači samo maibaum, nego mlaji se imenujo tudi tiste neobeljene, največ leskove šibe, katere je treba na štireh 6glih prostora v zemljo vteknoti, kader se koza bije (pastirska igra); niti gorenjski, Dolenjcem neznani glagol: o m a j i t i abschalen nej tudi po gosp. dr. Miklošiči slovanske korenine, kajti švicarski je: mai en, einen baum abschalen, Stalder 2, 193. — Laščan maslo, katero se naredi majnika meseca ter je baje posebno dobro i zdravilno, imenuje maj no maslo, kar tudi nahajamo v nemščini: mayscher butter Ortolph, arzneibuch 1488. pri Schmell. 2, 535. Beseda maj ni k (echo) utegne biti isto, kar m a lik (echo), kajti na Gorenjskem se sliši tudi: mali k leti, Miki. lex. 361, i torej maj ni k morda stoji nam. malnik, primeri nsl. maj dež (po Dolenjskem), madež Meg., o. Mark., srb. madež Mik., mladež Vuk, muttermal, mackel, kar se primerja istej besedi, katerej m a lik, namreč: strvisn. mahal, mai, sredvisn. mai, got. mel, ags. mael zeichen itd. Vprašanim, od kod je prišel d v besedo mladež itd., nej lehko odgovoriti, vendar bi se morda sodilo, da za tega radi, ker je bila uže sta-rovisokonemška beseda mahal stopila na mesto druge, starejše besede: m a dal concio, foedus, Benecke — Muller 2., 19., 21. ter se ž njo pomesila, da je torej utegnola biti doba, v katerej morda oboje: „mahal^i „madal" značilo je poleg: foedus tudi: signum. Ce je tako, to stoji srb. mladež po slovanskem zakonu nam. madlež, maldež, nam. katere oblike Slovencu rabi: madež, po izpahnenim soglasniku 1, a m a j d e ž (kakor tudi: maj ni k) po vtaknenem soglasniku j, kajti nej težko dokazati, da slovenščina v tujih besedah: a) soglasnik 1 časi popolnem izpehiije, b) da soglasnik j v tuje besede ali a) samo vtiče ter ž njim ne nadomešča nobenega izpahnenega, /?) da ž njim nadomešča poprejšnji 1 ali r.                                        (Dal. prih.)
------    126   ------
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz
Ritter von Miklosich.
Spisal Fr. Levstik.
Majus.
(Dalje.)
Kar se dostaja a): nsl. špogati, strvisn., sred-visn. spulge brauche, pflege, enako tudi nsl. bogati more izvirati iz nem. folgen; — dalje nsl. a str želj o. Mark., poleg: avštrželj m. (v Laščah) hosentrager iz bavrnem.: hal s ter, halstern hosentrager, Schmell. 2, 184; nsl. (po Dolenjskem): jert, jerat (nam. je-rot) nusshaher, iz kočevskonem. gerholtr nusshaher, Elze 51; nsl. v&tel, v&tal m. elle iz sredvisn. wald-elle, ein langenmass: „ein rechte daicze mail kuniges masse die schol vir ecker lenge haben, vnd iede ecker lenge sol haben czweliff gewende, das sint acht vnd vierzig gewende, vnd iedes gewende sol haben dreissig messruten, so schol iede ruten behalten fvnffczehen waldelen ader rechte holczelen, das ist ein rechte daicze maile kuniges masse", Benecke-Muller 2, 170; — iz nem. gartrose imamo nsl. gdrtroža, galtroža, po Dolenjskem: gdtroža; nsl. beseda: močerov, m o č e r 61 (Dalm.), poleg: močerad, čomorad (Miki. lex. 381) molch^ uže po svojih tako raznih oblikah glasno priča, da nej slovanskega plemena, ter nj6 prava oblika menda je: močer6v, močer6va, kakor se govori po Dolenjskem, a vse druge so pokvarjene. Ta beseda spada meju najcudnejše jezikoslovne popake, kajti najbrže je postala iz strvisn. moltwurm, poleg: mol, sredvisn. mol, molle, novisn. molchwurm, poleg: m o 1 c h, salamander, eidechse, Grraff 2, 719, Diefb. gloss. 2, 28, Benecke-Muller 2, 27, da je torej nepreložen ostal prvi, Slovencu menda nerazumni del besede: mol, molt, a drugi del: wurm se je poslovenil, i tako se je porodilo: molčrv (moltčrv), mo-
črv, močrav, mocerov. Da se enako raztezajo besede, celo pov polnem domače, imamo izglede: na Gorenjskem pod Šmarno goro sem slišal: čeresu (čereslo) nam. čreslo garberlohe, i Notranjci so iz priimka Premrl naredili: Premru, P r e m r 6 v, v rodilniku: Premrova; kar se dostaja b) i sicer a): nsl. ajžer, poleg: aržer, aržet (kakor nsl. vajet leitseil iz bavrnem. weiler, waje' leitseil, Schmell. 4, 54, nsL žagrad m. sakristei iz nem. sagerer, sagrer sa-kristei Schmell. 3, 208) iz bavrnem. a s e r sack, Scmell. 1, 116; nsl. ko raj za iz romanskega: vlašk. corag-gio, špan. corage, franc. courage herzhaftigkeit, Diez etym. worterb. 1, 139; strsl., srb. k a j s i j a apri-kose iz: navala. Miki. lex. 279; /2) nsl. (v Laščah): aj-možna poleg drugod navadne oblike: dlmožna, iz nem. almosen; nsl. fajmošter iz nem. pfarrmei-ster; strsl. s e j k * nam. i poleg: šeik* sericum, Miki. lex. 1132. — Vrnimo se zopet k spisu gosp. dr. Miklošiča: e) nsl. risalček (bolje risalščak, rusal-ščak) pfingstmonat, novi-Jez, nsl. risale, strsl. ru-salija pfingsten, kar je po gosp. dr. Miklošiči iz gršk. QovaaXia} a to iz lat. rosalia, i to nam. tudi navadne oblike rosaria: pascha rosata, rosenostern; f) nsl. filipovščak ev.-tirn., Jambr. majus, sv. Filipa (i Jakoba) mesec; g) strsl. lettn* majus (?).
(Dalje prihodnjič.)
------    133    -----
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz
Ritler von Miklosich.
Spisal Fr. Levstik. (Dalje.)
Junius.
Nsl. a) bobov cvet (1466) junius, prim. bask. baguilla bohnenmonat; b) nsl. klas en ev.-tirn., Jambr. junius, ahrenmonat; c) nsl. lipan Jambr., srb. lipanj junius, mlrus. lypec, lyperi, srb. lipštak, lit. lčpinis menu, let. lčpu menesis julius, od lipe, katera cvete konci junija i začetku julija meseca; č) nsl. prašnik Meg. brachmonat, junius, od besede: praha, iz nem. bra-che; d) nsl. mlečen Jambr. junius, ker ta mesec krave najbolje molžo; c) nsl. kresnik, kriesnik Meg. Gutsm., krsnik po Gorenjskem, kakor svedoči gosp. M. Valjavec, junius; f) nsl. rožnik kol., rož-njak Sacharov, rožen cvet Meg., Trub., rožni cvčt stol.-prat., Gutsm., čšk. ružen, dolsrb. rožovv ^mjasec) junius, nsl. rožocvčt (nepravilno sestavljena beseda) Jambr., gorsrb. rožovc majus; g) nsl. ivanj-šček ogrslov., i vanščak ev.-tirn., Jambr., ivanček novi-Jez. (pravilnor ivanščak, ivanjščak) junius; h) moj dostavek: Vodnik ima v „pesmih za poskušino" (1806): režnicvet (ržni cvet) a v rokopisnej zapuščini: ržencvet (ržen cvet) junius, primeri temu pri Murku: ržen cvet julius, roggenblute, kar ustreza ags. rugern augustus, Miki. slav. monatsn. 7; i) strsl. iz o k* junius, die heuschreckenzeit, strsl. izok* cicada.
Moji dostavki.   I) O krčsniku.
Laščan ta mesec tudi imenuje: krsnik, uprav: k^rsnik, i sicer zato, ker e (strsl. *) v novej slovenščini pada ter se spreminja v *: 1) vselej, kader ima na sebi ostri naglas (*): nsl. bes (b^s): bes te lopi! (nekaka kletev po Dolenjskem i Notranjskem), strsl. bes* daemon; nsl. ded (d*d), strsl. ded* avus; nsl. sveti Janez glavo sek (glavos^k) 29. dan avgusta meseca, iz glagola: sek—; nsl. člen (čl*n), strsl. člšn* articulus; v nsl. nedoločnikih (okrog Lašč): ver t (vb rt)  strsl.  vreti  fervere,   nsl.  pel t (p* It) *)
*) V besedah:   čim,   p 111   sel   ne spreminja v so-
glasnik v, nego ostaja 1.                                                     Pis.
*
------    134    ------
strsl. pleti (pleva/) eruncare, nsl. smet (smit) strsl. smeti, sitne ti audere, kder je to važno, da v besedi: čl*n articulus, glasnik i ne stopa pred soglasnik 1, nego, kakor tudi v besedah: bi s, did, s mi t, ostaja na tistem mestu, kder je bil strsl. e, menda zato, ker čiln se ne bi dalo izgovoriti drugače nego: čivn, čun, kar besedo tako spremeni, da bi je ne bilo več poznati, — enako i menda tudi zato je: novsl. klin (klin) strsl. klin* cuneus, nsl. brin (brin) m. poleg: brinije coll. n. wachholder, poslednje menda zopet zato, ka beseda: birn se tudi ne bi dala drugače izrekati, nego raztegneno: beren, to je: bar in (a je nekako v kratek glas, časi z ostrim n&glasom, stoječ meju a ter meju e), kakor izrekamo: s ter en, to je: starin za strsl. besedo: strani, f. stipula; povsod drugod iz strsl. e porojeni glasnik i stopa vselej pred r ino I: vb rt fervere, p* It*) eruncare.
(Dalje prihodnjič.)
*)$StrsL besedi: vnt* hortus, p It t k f. caro izgovarjamo: v ar t, povt.                                                           Pis.
------    142   ------
Slovstvene stvari.
Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz
Ritter von Miklošiča.
Spisal Fr. Levstik. (Dalje.)
Junius.
2) Kader naglas v besedi stoji za e, takrat je dvoje mogoče: a) da e pada v *, ter b) da e ostaja v svojem prvotnem glasu. Kar se dostaja a), mi Dolenjci govorimo: b^ldo (bled), vBlcimo (vlčk-), nejma vfckd (vek kraft), g^ršili (greh), devica strsl. devica, d*t6tce strsl. dete, dtkle poleg: dekla z naglasom na e, žtrbica strsl. žrebbct, levica, linke hand (lev link), l*n6ba (len faul), 1*sen (les), p^ls-noba strsl. plšsnt f., p^lvel, vendar tudi: plevel, strsl. plšverE, pirtili strsl. pretiti drohen, iz^rza-vali poleg: izarzi,vali*% arzilo schneidarwerkzeug
*) Tiskalnica nejma dovolj zn&menij za glas, ka stoji meju a ino o, zatorej po sedaj stavim samo a, kder bi imela biti črka a.                                                                 Pis.
------    143   ------
(rčzati), arpije strsl. repije, tribulus, ar s niča s trsi. resbnfc adj. verus, sfclp6ta (slep), s*Idili (sled),*) s ni ž en (sneg), sirdica brotkrume (sreda), žilo, zlo strsl. zelo, ustirlila (strel), lspota (lčp), cb-lina (cel), za st*no (stena), cevi je rodilnik samostalnika: cčv f. rohre itd. Zaradi tega se tudi govori: ktrsnik nam. kresnik. Vidimo, da če je e v starej slovenščini stal za 1 ali r, pred katerim je bil še eden soglasnik, v no vej slovenščini namesti e stopa % vedno pred 1 ter tudi pred r: b^ldo, v^lcimo, žsrbica, g^ršili: a če je e v starej slovenščini stal za 1, pred katerim nej bilo drugega soglasni k a, v novej slovenščini * ostaja za 1: levica, 1*-n6ba, l*sen, — toda r se v tacem slučaji tega pravila ne drži (vsaj v Laščah i po mnogih drugih krajih ne), kajti * stopa vselej pred r, torej v pr6glas (anlaut) ter se spreminja v a, i to časi cel6 v sestavljenih besedah: arpije, arsnica, arzilo, izarzavali. Tudi sicer se a sliši v proglasu i to namesti staroslovenskega r* —: nsl. arž (arž) stri. n&žfc f. roggen, nsl. arzen adj. strsl. n&žan* von roggen, nsl. arjav adj. strsl. r&ždavi rufus, nsl. ar j a, strsl. nžda rubigo, nsl. ar-d e č roth, strsl. r^deti se rubescere; redko namesti staroslovenskega: ru— ali ri —: nsl. armen gelb strsl. rumen* ruber, nsl. ar t (a rt) strsl. rite f. podex. Kar se dostaja b) Dolenjci vendar govorimo: belili, bežali, svčtili, u tč šili, dremali (poleg: d*rm6tno vreme), ogrčvali, prepevali, ustrčzali, nekej strsl. nčgde, nčgdč, nek^de alicubi, nemškuta eine Deutsche, p č scen adj. von sand, premčnjavali, re-šavali (poleg: premčnjavali, aršavali), zmešnjava, zmčšnjarija, omčsili, premčšali, a nikoli ne: belili, bežali itd.; vendar se po nekaterih gorenjskih krajih tudi v mnogih izmeju teh besed e spreminja v *, na pr. bežali itd. Katero pravilo tukaj vlada? 3) Kader stoji naglas pred e, takrat e tudi vselej pada, spreminjaje se vi; zatorej govorimo: videti, vedeti z naglasom na prvem zlogu, nam. vidčti, včdčti,**) kakor tudi : dvč roki, dvč nogi, dvč igl*, poleg (v Laščah): dve rokč, dve noge, dvč iglč, to je: rokej, nogčj, iglej, kakor dalje tudi: pri satovji, pri skalovji, pri blagi, poleg (v Laščah): pri satovjč, skalovje, blagč, to je: satovjčj, skalovjej, blagej, kder je to posebno važno, da v novoslovenskem pregibanii e more stati cel6 za mehkimi soglasniki, česar nej bilo v starej slovenščini, kajti namesti njega je pravilno stopil ali i: pri k o n j i, pri k r a j i nam. pri k o n j č, k r a j č, ali a : strsl. jazditi nsl. jezditi, strsl. jasti nsl. jčsti essen, strsl. drezati nsl. držati poleg: pršeti, ogluščti z naglasom na e, strsl. rižani adj. nsl. rž en von roggen, strsl. pes^čani adj. nsl. pešččn von sand, strsl. usnijan* adj. nsl. usnijen von leder.   Da je v teh rečeh  stara  slovenščina prvotnejša
*) V besedah: b^ldo, v^lcimo, prBlve'l, prLve*l (izgovori: pllvev, prtvev), pllsnoba, sl>ldili, s^lpota 1 zopet čisto izrekamo.                                                                        Pis.
**) Nekateri misle i uče, da ta dva glagola spadata v 4. vrsto, ker govorimo: vidita, ved^tt, kakor: jezditi, misliti; ali to nej res. Naglas vedno ostaja na deblu, i zato se -eti po novoslovenskem trdnem pravilu mora spreminjati v: 'hfrh. A zakaj se naglas tako trdno držf debla? Zato, ker se ga mora, kajti ako bi padel na končnico -eti, potem bi oslabelo deblo: vid- i deblo: ved-, ter se oboje spremenilo v: vid-, da bi se torej oba glagola glasila: videti, (videti, kakor: goreti), i jezik bi več ne imel dveh različnih besed za pojem: sehen i za pojem: wissen, kar mu je vsak dan po stokrat i stokrat potrebno.
Pis.
od nove, nej dvomiti; a kakor se kaže, niti ona v zda-njej podobi več ne stoji povsod na praslovanskej stopinji. Staroslovenske korenike namreč praviloma nej-majo: že —, še—, ste —, nego: ž a—, ša—, sta-—, torej po dr. Miklošiči: ž a vat i mandere, zadati desi-derare, žalati cupere namesti: žčvati, žčdati, žela t i lex. 191, vendar se nahaja, gotovo nepravilneje: ištezati poleg: ištazati deficere Miki. lex. 276; niti: čč— se v koreninskem glasu ne bere, razen v besedah novejše dobe: ččša poculum, čejati sperare, cesta praep. gratia, četa agmen, poleg prvotnejših i navadnih oblik: časa, čajati, čata(tudi: četa), nsl. čata, polj. czata, rum. čat* Miki. lex. 1113, 1114, iz česar bi se ne dalo soditi, da je bila prva oblika: četa, nego morda verjetneje: četa, namesti katere se je izrekalo: čata, a primeri vendar strsl. iztččsati namesti i poleg: izčesati pectere Miki. lex. 274, isčezati namesti i poleg: isčazati (i tonam.: isččzati) evanes-cere Miki. lex. 274, kder pak vse kaže, da je: -ččs -i tudi: — čez — nepravilno, posebno če primerimo poprej navedeni obliki: ištezati poleg: ištazati deficere; beseda: če sta je temna, kajti poleg nje stoji: cššta, cešča, cicfci, cčfca, cefet, hrv. cica, cic, srb. cjeca, cječ, kroječ Miki. lex. 1109, kar vendar kaže, da se nikakor ne da stikati z besedo: cesta i nemškim razmernikom: wegen, ker sicer bi Srb ne imel: cječa nego: cješta.                        (Dal. prih.)