Leto XI. štev. 47 ""^ Celje, 15. decembra 1961 ' CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SpCIALISnCNE ZVEZ* DEI,OVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< ODGOVOHNI UREDNIK TONE MASLO Kakšne naloge V drugem letu v kratkem bosta oba dnma ZTczne ljudske skupščine začela razpravo o predlo{ju družbenega načrta ^gospodarskega razvoja za leto 1962. Glede na to, da je že znanih nekaj postavk prihodnje- ga plana, lahko vsaj približno ocenimo naloge, ki nas čakajo drngo leto v gospodarstvu. Po predlodu plana se bosta družbeni proizvod, oziroma na- rodni dohodek povečala za 16 od- stotkov v primerjavi z letošnjim lelom. Takoj je treba povedati, da smo tako velik pora«t narod- nega dohodka ustvarili po vojni samo v nekaj letih in da ni dr- žave na svetu, ki bi zaznamovala takšno dinamiko proizvodnje. Takšen porast narodnega dohod- ka bo dosežen po zaslugi pove- čanja industrijske proizvodnje za 13 odstotkov ter kmetijske za 23 odstotkov v primeriavi z letošnjim letom. Pojavila se vprašanje, ali ni to prevelika na- loga za naše gospodarstvo? Naloga je vsekakor velikanska. Navzlic temu pa obstajajo realne možnosti, da ho ta načrt v celoti izpolnjen. Dejstvo je, da vstopa- mo v novo leto že z uveljavlje- nim novim gospodarskim siste- mom, ki ima to značilnost, da spodbudno vpliva na gospodar- ske organizacije ter proizvajal- ce, da proizvajajo več, racional- nejše in bolj ekonomično. Ali z drufrimi besedami — nov gospo- darski sistem spodbudno vpliva, da z obstoječimi proizvajalnimi sredstvi proizvajajo več blaga. Večja dinamika proizvodnje v industriji, pa tudi v ostalih go- spodarskih panogah, bo dosežena tudi z večjo likvidnostjo podje- tij, zaradi katere je pričakovati, da se bodo zmanjšala najrazlič- nejša (tudi medsebojna) dolgova- nja, ki so v preteklem obdobju v mnogočem ovirala normalno poslovanje. Računajo, da bo na ta način dosežen tudi boljši pla- sman proizvedenega blaga. Pa še nekaj bo vplivalo na tak dinamičen porast proizvodnje: računajo namreč, da bo izroče- nih namenu več novih proizvod- nih kapacitet, ki so bile letos v izgradnji. Prav tako menijo, da je porast kmetijske proizvodnje za 23 od- stotkov v primerjavi z letošnjim letom povsem realen, zlasti zn- roljo tega. ker je bila proizvod- nja v letošniem letu pod nivo- jem naših možnosti, saj smo imeli strašno sušo: bilo pa ie tudi ne- kaj drugih slabosti, ki so vpli- vale na nizko proizvodnjo v kme- tijskih organizacijah. V predlogu družbenega plana za prihodnje leto niso predvide- ne nobene bistvene spremembe v gospodarskem sistemu. Na vidiku je ie nekaj kvantitativnih spre- memb v nekih instrumentih, za- radi katerih bo olajšano poslo- vanje nekaterih pmljetij in go- spodarskih panog. Torej, prihod- nje leto bomo imeli več ali manj že ustaljene instrumente gospo- darstva, kar je velikega pomena. Predlog družbenega plana na- dalje predvideva, da se bo oseb- na potrošnja povečala za enajst odstotkov. Glede na to, da se bo tudi prihodnje leto znatno pove- čalo število na novo zaposlenih, predvidevajo, da bo realna oseb- na potrošnja narasla do pet od- stotkov. To je nekaj manj od predvidenega porasta proizvod- nosti dela, pač zato, da bi nado- mestili ono, kar je bilo v tem pogledu prekoračenega v letoš- njem letu. To pomeni, da so oseb- ni dohodki letos hitreje naraščali kot pa proizvodnost dela. Predlog zveznega družbenega načrta za prihodnje leto nadalje predvideva večji izvoz, zlasti pa povečan izvoz kmetijskih [)ridel- kov. Skratka, ta predlog predvi- deva veliko dinamiko proizvod- nje, povečan izvoz ter večjo skladnost proizvodnje in potroš- nje. V soboto - zbor brigad v soboto bo v Narodnem domu rbor letošnjih mladinskih delov- nih brigad. Zbor pripravlja okraj- ni komite Ljudske mladine, ude- ležili pa se ga bodo vsi brigadirji letošnjih zveznih in lokalnih ak- cij. Po umetniškem programu bo brigadirski večer s plesom. Zbor brigad, ki je postal že tra- dicionalno srečanje udeležencev zveznih in lokalnih delovnih ak- cij, je nedvomno lepa prireditev In prav bi bilo, da bi se je ude- ležilo čimveč brigadir j v in briga- dirk. Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU zvrševanjeplaoa i. dei»ev dohodka Pretekli četrtek je bilo zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Celju in sicer obeh zborov. Glavna točka dnevnega re- da je vsebovala razpravo o gospodarjenju v okraju. Poročilo o gibanju gospodarskih uspehov v obdobju treh tromesečij je podal direktor Zavoda za gospodarsko planiranje tov. Lojze Cukala. Navedel je številne podatke, ki ilustrirajo že znane ugotovitve, o katerih je bilo govora že poprej na sestankih po- litičnih forumov, predvsem pa na letni konferenci Okrajnega odbora SZDL v preteklem tednu. Ko je na osnovi dosedanjih analiz tovariš Cukala govoril o tem, kakšno bo dokončno stanje industrijske proizvodnje ob koncu leta v odnosu na sprejet gospo- darski plan, je dejal, da velikih odstopanj ne bo, čeravno je ob koncu tretjega tromesečja fizični obseg proizvodnje bil dosežen z 77.9 % namesto z 83 %. Po finanč- nih dosežkih v proizvodni reali- zaciji so številke mnogo ugodnej- še saj je v istem obdobju bil fi- nančni obseg proizvodnje dosežen z 93.8%. Tako v poročilu kot pozneje v razpravi je bilo na seji veliko go- vora o produktivnosti, ki ni rast- la vzporedno z naglo rastočim o- sebnimi prejemki. Delitev osebnih dohodkov je vsekakor problem, s katerim se bodo morali kolek- tivi, posebej pa politične organi- zacije, temeljiteje spoprijeli. Res ni mogoče nazadovati na ponovno administrativno poseganje na področje delitve dohodka, treba pa bo mnogo več prepričevanja in trezne prosoje. To bo potrebno zlasti tam, kjer so nastala preve- lika nesorazmerja v razponih, ki ponekod dosežejo razmerje 1:10, kar je s stališča socialistične mo- rale nedopustljivo. Močne ano- malije se kažejo zlasti v primer- javi velikih proizvodnih organi- zacij nasproti malim podjetjem, ker so osebni prejemki vodilnih ljudi dostikrat izenačeni navkljub velikanski razliki v težini odgo- vornosti, nivoju strokovnosti in podobnih kriterijev. Gospodarjenje na področju kmetijstva je v nekaterih pano- gah tudi pokazalo odstopanje od predvidenih planskih nalog. Od- stopanja so nastala v celoti na področju zasebne kmetijske pro- izvodnje, medtem ko so družbene kmetijske organizacije izpolnile v glavnem vse obveznosti. To trdi- tev najbolj ilustrira podatek, da so kmetijska gospodarstva ude- ležena z 20 7o pri prodaji živine, čeprav imajo te gospodarske or- ganizacije v okraju le nekaj nad 5 % obdelovalnih površin. Podoben položaj, vendar za iz- polnitev plana ugodnejši, je na področju trgovin in gostinstva. Ti panogi bosta predvidoma uspešno zadovoljili planske naloge. Na seji so razpravljali še o skupnih investicijah v okraju skupnosti komun. Ugotovili so, da so bile letošnje investicije za 5 % manjše od lanskih. Med razpravo je bilo poudar- jeno, da čaka gospodarske orga- nizacije v prihodnjem letu mno- go uspešnejše delo, zlasti zato, ker je v letošnjem letu bilo v os- novah mnogo storjenega na pod- ročju uvajanja novega gospodar- skega sistema in pri ustvarjanju trdnih pogojev za uveljavitev ne- posredne demokracije, pristnih demokratičnih družbeno-ekonom- skih odnosov. Na seji je podala poročilo tudi komisija za nacionalizacijo, ki je v glavnem končala delo. Raz- pravljali so tudi o nekaterih dru- gih vprašanjih, med drugim pa so potrdili sklep o ustanovitvi okrajnega podjetja za ceste, sklep o nadaljnji kategorizaciji cest tretjega reda s priključici vred, končno pa so razpravljali tudi o uvedbi prometnega davica za le- tošnji prodani hmelj. 5komis''jin60iei(Cij SZOL v Konjičih Pri občinskem odboru SZDL v . Konjicah so pred kratkim posta- vili razen petih komisij za dolo- čena področja dela še več raznih podkomisij, ki bodo podrobneje analizirale in spremljale delova- nje raznih organov v občini. Naj- več podkomisij ima komisija za družbeno upravljanje in sicer za kmetijstvo, za šolstvo, za zdrav- stvo in socialno skrbstvo, za turi- zem in gostinstvo ter za delavsko upravljanje. Med prvimi je ko- misija za kmetijstvo zbrala gra- divo za sejo občinskega odbora SZDL, na kateri so obravnava- li nadaljnji razvoj kmetijstva v občini z ozirom na združitev kme- tijske zadruge in kmetijskega go- spodarstva. Nadalje na področju občine de- luje pri osnovnih organizacijah SZDL okoli 60 raznih sekcij. Naj- več sekcij je za notranje ali zu- nanje politične probleme, njim pa sledijo sekcije za družbeno uprav- ljanje, za šolstvo itd. V Zrečah so prav na pobudo sekcije za mla- dinska vprašanja ustanovili mla- dinsko organizacijo, ki zdaj že uspešno deluje. O njenem usta- navljanju so prej razpravljali že precej časa, vendar je niso mogli ustanoviti. Največ sekcij za poli- tična vprašanja je bilo ustanov- ljenih v času beograjske konfe- rence. Fredi Golavšek — PREDSEDNIK MLADINSKE ORGANIZACIJE V CELJU Te dni se je prvič sestal novo- izvoljeni občinski komite Ljud- ske mladine v Celju. Na seji so izvolili sekretariat, za predsed- nika komiteja pa imenovali tova- riša Fredija Golavška, ki je že pred konferenco nekaj mesecev opravljal to funkcijo. Novi sekre- tar občinskega komiteja je postal tovariš Adi Golčman. Tovariša Adija Golčmana dobro pozna šo- štanjska mladina, saj je tudi tam precej časa opravljal funkcijo se- kretarja občinskega komiteja. No- vemu sekretariatu, občinskemu komiteju in obema omenjenima tovarišema želimo veliko delov- nih uspehov! Zastavo so razvili — Ko razvijam zastavo Občin- skega sindikalnega sveta Celje, je na sobotni slavnosti v veliki dvorani Narodnega doma med drugim dejal predsednik Okraj- nega sindikalnega sveta Jože Jošt, želim, da bi bila tudi ta za- stava simbol dela sindikalnih or- ganizacij na območju celjske ob- čine, zastava, pod katero naj sin- dikalne organizacije vsklajujejo svoje akcije in dosegajo še večje uspehe pri uveljavljanju in na- nadaljnji krepitvi novega gospo- darskega sistema. Zatem je tov. Jošt izročil novo znsfnvo predsedniku Občinskega sindikalnega sveta Celje Jožetu Bovcu, le-ta pa praporščaku z željo, da jo čuva in nosi na čelu sindikalnih organizacij celjske občine. Tak je bil konec proslave, ki jo je začela godba na pihala z »Internacionalo« ter predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje Jože Bevc z govorom, v katerem je poudaril prispevek sindikatov k letošnjemu prazno- vanju 20. obletnice vstaje ter de- lo, ki so ga sindikalne organiza- cije opravile v letih, ko se je razvijalo delavsko samoupravlja- nje in v zadnjem obdobju, ko se je z decentralizacijo delavskega samoupravljanja povečala vloga slehernega upravljalca pri odlo- čanju o najvažnejših vprašanjih kolektiva — o delitvi dohodka. Ostali del programa pomembne svečanosti so izpolnili še moški komorni zbor ter recilatorji. Tla straži miru ... Jugoslovanska armada ne brani samo meja socialistične Jugosla- vije. Pripadniki armade že več let stojijo na straži miru na Si- na ju, kjer je pred leti imperializem poskušal zanetiti spopad okoli sueškega prekopa. Avantura se je končala z zmago Združenih narodov in od takrat so jugoslovanski vojaki v modrih čeladah na meji med Egiptom in Izraelom kot stražarji miru. Letalske enote jugoslovanskega vojnega letalstva so bile tudi v Kongu, dokler je bilo to v interesu kongoškega ljudstva in ciljev Združenih naro- dov. Ob nastopu krize v Kongu in vmešavanju kolonialistov so bili naši letalci odpoklicani. Na sliki vidimo kolono motoriziranega odreda na egiptovsko- izraelski meji na vožnji skozi puščavo. S SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU Zadovoljivi rozoltali Pred dnevi sta se sestala oba zbora cbčinskga ljudskega odbora v Celju. Med drugim so odborniki razpravljali tudi o gibanju gospodarstva do konca tretjega tromesečja letošnjega leta. Gibanje gospodarstva do konca tretjega tromesečja letošnjega le- ta je bilo v celjski občini zadovo- ljivo. Ta ugotovitev drži posebno še, če upoštevamo pomanjkanje obratnih sredstev, omejitve inve- sticij in ne nazadnje tudi dejstvo, da je novi gospodarski sistem ter- jal od gospodarskih organizacij mnogo več dela in sposobnosti. Kljub temu lahko pričakujemo, da bodo do konca leta vse panoge dosegle plan. Plan za leto 1961 predvideva, da bi se naj družbeni bruto proiz- vod — v primerjavi z lanskim le- tom — povečal za 11,5 odstotka, družbeni proizvod za 12 odstot- kov in narodni dohodek za 12,3 odstotka. Povečanje družbenega bruto proizvoda se giblje v okvi- ru plana, sicer pa je bil družbeni bruto proizvod dosežen s 73,9 od- stotka, družbeni proizvod z 78,5 odstotka, narodni dohodek z 78,8, investicije s 57,6 in plan zaposle- nih s 97,2 odstotka. Realizacija celotnega dohodka za čas od januarja do septembra je v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta narasla v vseh pa- nogah. V primerjavi z letošnjim planom pa realizacije niso do- segli le v industriji in gradbeni- štvu, v vseh ostalih panogah pa so plan izvršili. In še ena zanimi- va primerjava z lanskim letom. Letos je celotni dohodek v gospo- darstvu narasel za 11,9 odstotka, dohodek za 15,5, čisti dohodek pa kar za 54,4 odstotka. Na tak porast čistega dohodka so vplivali precej nižji prispevki iz dohodka kot v lanskem letu. Precej manj ugodni pa so po- datki o investicijski potrošnji. Plan do tretjega tromesečja je bil dosežen le s 57,6 odstotkov. Tako znaša v šolstvu procent izvršitve 74,7, v kulturi in prosveti 61,6, zdravstvu in socialnem varstvu 71,1, telesni kulturi 16, v komu- nalnih objektih 52,3 in v stano- vanjski izgradnji 76,6. Primerjave s planom kažejo, da ne bodo re- alizirane niti gospodarske niti ne- gospodarske investicije, predvsem pa ta ugotovitev velja za komu- nalno dejavnost in za športne ob- jekte. Zavoljo pomanjkanja inve- sticijskih sredstev so morali nam- reč gradnjo nekaterih komunalnih objektov odložiti, prav tako pa tudi gradnjo umetnega drsališča. Investicijske naložbe v šolstvu se gibljejo v okviru plana in bodo do konca leta tudi realizirane. Te- žave so nastale le pri gradnji če- trte osnovne šole na Dečkovi ce- sti, ker gospodarske organizacije sredstev, ki so jih obljubile, še niso prispevale. In še podatek o stanovanjski izgradnji. Le-ta bo do konca leta realizirana, toda predvsem zavo- ljo zvišanja cen gradbenim sto- ritvam, medtem ko bo ostalo šte- vilo novozgrajenih stanovanj pod planom. In če še enkrat omenimo, da je v letošnjem letu izpolnitev plana oviralo precej činiteljev, smo go- tovo z realizacijo lahko zadovolj- ni. O DELU SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V ponedeljek je bila pod vod- stvom predsednice Mance Zor- kove redna seja sveta za kulturo pri Občinskem ljudskem odborn v Celju, na kateri so obravnavali delo Svobod in prosve^^m^i a.a- štev na območju celjske občine. Mimo tega so sprejeli sklep o ustanovitvi sklada za finansira- nje kulturne dejavnosti. za čas od 15. do 24. decembra Okrog 18. decembra ohladitev s snegom do nižin, nato nekaj mrzlih, suhih dni. Med 22. in 24. decembrom zopet padavine iu postopno topleje. Dr. V. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 47 — 15. decembra 1961 Za weekend po preteklem tednu je dal ton prihodnjemu Hruščev na kongresu Svetovne sindikalne organizacije, ki se je vršil v Moskvi. Kot nalašč prilož- nost, da se je razgovoril o raz- rednem značaju hladne vojne in vseh protislovij v svetu, obenem pa priložnost, da je opravičeval sovjetsko politično strategijo, v katero se vključuje tudi in še., kako — atomsko orožje. Razoro^ žitev je nujna in to razorožitev pod nadzorstvom. Dokler se orož- je grmadi in razporeja na bazah in v skladiščih, preti človeštvu nevarnost, da bo uničeno. SZ je^ za koeksistenco, za mirno ureja-' nje vseh spornih vprašanj. Toda, čemu potem SZ poveču-^ je svoj vojni proračun? Hruščev pravi, da so sovjetski atomski po-'] skusi ogromnega pomena za ohra-' nitev miru, močan činitelj za krotitev imperializma. 50 in 100' in več megatonske atomske bom-, be so kakor Damoklejev meč, ki. visi nad glavami imperialistov, ko bodo preudarjali, ali naj začno novo vojno. Na silo je treba od- govoriti s silo. Trde glave naj spoznajo, da s SZ ni mogoče več govoriti s pozicij sile, treba se je pač z njo pogovoriti, ker je ne samo močna, tudi močnejša, v raketah in atomskih bombah. Kdo tega ne razume, podcenjuje moč delavskega razreda in precenjuje moč imperialistov. Kaj torej zdaj? Voz se ne pre- makne nikamor. S tem je Hruščev., javno odgovoril, da ne sprejme' Kennedyjeve sugestije glede Ber- lina in da z enakim nezaupanjem gleda na Zahod, kot gleda Zahod na Vzhod. Kennedy je namreč v intervievdu Adžubeju, Hruščevlje- vemu zetu, dejal, da je glavni vzrok nezaupanja to, ker SZ ho- če vsemu svetu vsiliti komuni- zem. Hruščev prihaja s protiočit- kom, da imperialisti pripravlja- jo vojno zato, da bi fizično uni- čili delavsko gibanje. Ce bi ne bilo tu orožja, tako se glasi Hru- ščevljev odgovor, bi se imperia- lizem prav nič ne pomišljal. Ne-'; kateri dogodki na Zahodu v zad- njem času tudi kažejo, da ima Hruščev dovolj razlogov za take očitke. Kennedy se ukvarja s po- enotenjem svojega tabora tako v ekonomiki kakor v politiki in se- veda v strategiji, poleg tega pa s tem, da bi čim bolj pritisnil na izvenblokovske države in jih pri- tegnil v svoj krog. Pritisk na Ku- bo je čedalje ostrejši, organizaci- ja imeriških držav je že obsodila Castra in mu zagrozila z represa- lijami. Nekaj dni pred tem pa je Kennedy v razgovoru z Adžube- jem povedal, da je zoper Castra iz političnih razlogov, s tem opra- vičuje svoje vmešavanje v ku- banske interne razmere. Posebno vlogo, ki ni povsem, vsaj na videz, v skladu z evrop- skimi zavezniki, igrajo ZDA v Kongu. Izkazalo se je z doku- menti, kakšno nečedno vlogo igra- jo Francija, Anglija in Belgija v Katangi zoper ureditev kongo- ških razmer. Ne morejo se odreči ekstraprofitov, ki pritekajo iz or- jaške firme »Union Miniere«, za- to so se odločile, da s Combejevi- mi pandurji izženejo sile OZN. Sile OZN so zaenkrat močnejše, čeprav ne gre podcenjevati sil, ki so se v teku leta zgnetle s pomoč- jo denarja okoli Combeja. Kitajska je spet v hudem sporu z Indijo. V Nemčiji so to novo vojno ognjišče z veseljem pozdra- vili, da bi svdje zahodne zavezni- ke s tem opozorili, kako potrebna je atomska oborožitev nemški vojski, češ v sporu med Kitajsko in Indijo bo samo zrasel pomen SZ in Hruščeva bodisi kot posre- dovalca bodisi kot zaveznika. Mac Mahonova mejna črta lahko po- stane novo torišče merjenja sil, saj gre za dve sosedi velikanki, ki vsaka zase pomeni izredno pri- tegovalno moč za ves azijski kon- tinent. Vprašanje je seveda, za- kaj se je zdelo Kitajski potrebno ravno zdaj pritisniti na siw}o juž- no sosedo in to z grožnjami, na- mesto da bi se mejači zedinili za mirno določitev meje, ki je začr- tana samo površno. Pritisk od vzhoda je pred krat- kim doživela tudi Avstrija, SZ jo je opomnila naj tudi v gospodar- skem približevanju Zahodu ne kr- ši svoje nevtralnosti, ki je zave- zana z državno pogodbo. Skratka, položaj je tak, da je treba poseči po skrajnih možno- stih, da se prepreči najhujše. Skrajne možnosti so — direktni razgovori s SZ, tako pravijo na Zahodu. T. O. DELO, ki je še v povojiK Družbeno življenje pri nas je v zadnjem desetletju doseglo velike spremembe. To se posebno opaža v razvoju gospodar- stva in to ne samo v količinskem in kakovostnem dvigu pra- izvodnje, temveč še posebej v metodah, ki so v proizvodnji, v odnosih med delavci kot proizvajalci in upravljavci obenem. Družbena zavest naših občanov je danes prekvašena z načeli in pridobitvami revolucije, tako da se široke množice zavestno zavzemajo za cilje, ki jih hočemo doseči. Na tej revolucionar- ni poti, ki jo hodimo, je sicer še vedno dosti ovir, večkrat ne- ugodnih pogojev, toda prav človek, ki je del našega enotnega občestva, je tisti, ki bo vselej tem oviram kos. Zato je skrb družbe posvečena prav posebej še našemu delovnemu človeku in lo ne samo človeku v široki družbeni skupnosti, temveč tu- di vsakemu posamezniku, ki vsekakor prispeva k razvoju skupnosti. Nekje na teh osnovah je nastala v začetku leta tudi nova institu- cija v naši družbi, ki naj skrbi prvenstveno za delavca, za kadre, ki jih di*užba potrebuje v proiz- vodnji, ki naj s svojini široko za- črtanim delom odstranjuje stihijo v kadrovanju tei" s tem prispeva k povečanju proizvodnosti in osebnemu zadovoljstvu delovnih- ljudi. To so ^avodi za zaposlova-. nje delavcev, ki obstajajo skoraj pri vseh občinah. V Celju je se-^ dež takega zavoda, ki deluje za^ celjsko, laško, šentjursko in šmar- sko občino. Ljudje doslej za nje- govo delo še ne vedo dosti, saj je še mlado, komaj v povojih, ki pa bo nedvomno s potrebami družbe kmalu preraslo začetne težave. Zavodi so se razvili na osnovi ne-1' kdanjih posredovalnic za delo in', so dobili zdaj nove, širše naloge.': Tu ne gre samo za golo posredo-" vanje dela. Naloga služb, ki jih' opravlja zavod, je v tem, da se razvijajo čim tesnejši stiki s pod-- jetji, občinami, ki planirajo go- spodarski razvoj in s tem potrebe •kadrov. Zavod skuša reševati vprašanje zaposlitve invalidov,-; žena. skupno s podjetji odpira no- va delovna mesta, a s službo po- klicnega usmerjanja skuša vpli- vati na dotok kadrov perspektiv- no. Pa ne samo za to: omiljevati poskuša tudi zgrešenost v izbiri poklicev. Kakšni problemi so bili najbolj zavozljani v začetnem delu? O tem sem se pomenil z direktorjem celjskega zavoda Francem Romi- hom. Povedal je, da povsod, po vseh podjetjih in tudi občinah še niso povsem dojeli pojnena služb, ki jih zavod razvija. Najbolj pa so uspeli v tem, da so vendar z večino podjetij navezali prav tes- ne stike. Ta podjetja danes ne za- poslujejo delovne sile več mimo zavoda. Predpogoj za uspešno de- lo zavoda je prav v tem, da za- vod razpolaga s seznamom pro- stih delovnih in učnih mest, ker le tako lahko učinkovito svetuje in neposredno pomaga delavcem in mladini. Zaposlovanje invalidov je več- krat močno težavno, čeprav gre tem ljudem, ki so izgorevali v bo- ju ali delu, prvenstvena skrb družbe. Tega vprašanja morda ne bi bilo težko reševati, če bi vsa podjetja sporočala prosta delovna mesta, ki jih je sicer precej, kjer bi tudi invalidi lahko koristno de- lali. Delo, to je najbolj učinkovito zdravilo za človeka, ki preboleva posledice take ali drugačne ne- sreče in samo preko dela takega človeka vrnemo družbi kot ena- kovrednega člana. Drugo, kar je problematično, je zaposlovanje ženske delo-vne sile. Deklet in žena, ki bi se hotele enakopravno zaposliti, je na ob- močju zavoda na pretek. Z vasi prihaja dosti deklet, ki pa imajo čestokrat zelo pomanjkljivo os- novnošolsko izobrazbo, kar pred- stavlja zelo resno oviro za zapo- slitev. Na drugi strani ni dovolj primernih delovnih mest, kjer bi smeli ženske zaposliti. Morda bi bilo prav, da bi temeljiteje pro- učili delovna mesta in ugotovili, katera so tista, kjer bi žena lahko zamenjala svojega moškega tova- riša pri delu. Prav verjetno je do- sti takih mest, kjer delajo danes moški, pa bi vendar lahko delale žene. V gospodarski računici je mesto tudi za delovno ženo, zato ponekod ne bi smeli biti preozki. Posebno skrb bo v prihodnjem obdobju zavod posvetil tudi vzgo- ji kadrov in poklicnemu usmer- janju mladine. s. Jugoslovanske pionirske igre pod geslom »Moj kraj — včeraj, danes in jutri« se bližajo koncu. Pred raključt-ra uspele in nadvse ži- vahne aktivnosti, so v mnogih pionirs^'h odredih po šolah pripra- vili razstave. Zelo skrbno so se za organizacijo teh razstav zavzeli v šentjurski občini, kjer so se izkazale zlasti nekatere obrobne šole, medtem, ko so se pri šoli v občinskem središču niso mogli kdovekaj pohvaliti z njo. Ce že omenjamo najboljše, je treba na prvo mesto postaviti šolo v Ponikvi pri Grobelnem, nadalje Dram- Ije, Blagovno in Bohor. — Naši sliki prikazujeta dve podrobnosti s takšnih šolskih razstav. Spodaj — zbirka starinskih predmetov na razstavi v Blagovni, zgoraj — otroci pri maketi Bohorja. Priznanje za uspešno delo v nedeljo je bil v Velenju če- trti redni občni zbor tamošnje Po- čitniške zveze. Kakor delo, ki so ga opravili med letom, tako je tu- di uspela skupščina potrdila, da sodi velenjska organizacija Po- čitniške zveze med najboljše ne samo v celjskem okraju, temveč bržkone tudi v Sloveniji. Da bi temu delu dala primemo priznanje, se je Počitniška zveza Slovenije odločila, da bo prav v novem mestu ob Paki pripravila svojo republiško skupščino. Sicer pa so na tem zboru govorili še o ureditvi sprejemnega centra, pr- vega te vrste v naši republiki. Po predlogih naj bi ta center uredili v prostorih stare osnovne šole v Velenju. RAZPRAVA O JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGRAH V sredo dopoldne je bila seja podkomisije za društva pri Okraj- nem odboru SZDL v Celju, na kateri so razpravljali o programu dela Jugoslovanskih pionirskih iger za 1962. leto ter o praznova- nju novoletne jelke. Kot je znano bodo Jugoslovan- ske pionirske igre v prihodnjem letu posvečene telesni vzgoji pi- onirjev. BRODNIK peti v organizaciji Občinske zveze za fe- lesno icultiiro v Šoštanju ter uredni- štva Polet je bila v torek zvečer v na- bito polni dvorani Kulturnega doma v Velenju uspela Sportno-zabavna prire- ditev »Med sveitovnimi -^n e>ropsk»'ini mojstri«. Ta nastop so združili s slav- nostno proglasitvijo najboljšega šport- nika Slovenije v letošnjem letu in to nn osnre/.i'Untov. ki 'ih je dala an- keta Poleta. Največ točk in zasliižcno prvo mesto je osvojil evropski prvak v orodni telovadbi Miro Cerar. V lestvi- co deseto«! ce najboljVh slr>venskili športnikov pa sta se uvrstila tudi dva Celjana, oba člana AD Kladivarja in lo inž. Jože Brodnik na peto mesto ter Stanko Lorger na deseto. Razen teh dveh so v razgovorih so- delovali še iz celjskega okraja: atleti- nja Tea Silanova ter domačina Krev- selj in Bizjak. Petek. 8. decembra PKEDSEDNIK Ljudske tehnike Jugo- slavije je podelil priznanja najboljšim jugoslovanskim športnikom s področja Ljudske tehnike. Prvo mesto je zasedel kajakaš iz Nove Gorice Pavel BKje naj se zaposlim?« opisan primer neke frizerske po- močnice, ki je leto dni po kon- čani učni dobi dobila odpoved, da je tako izpraznila mesto novi frizerski vajenki. Ker prizadeta sedaj ne more dobiti zaposlitve v svoji stroki, se upravičeno sprašuje, čemu se je učila 3 leta, ker ji strokovno znanje pri za- )oslitvi izven stroke verjetno ne >o koristilo. Ne mislim odgovarjati na ome- njeni članek, temveč nekoliko razjasniti vzroke in ozadje za ta- ko stanje, ki se pojavlja tudi y drugih obrtnih poklicih. V zadnjih letih se je zaradi hi- trega razvoja gospodarstva po- treba po obrtnih delavcih neka- terih strok znatno spremenila. Tudi položaj obrti je v posamez- nih strokah različen. Število pre- bivalcev, predvsem mladine, ki se želi izučiti raznih poklicev se je tako povečalo, da obrt vseh teh ne more sprejeti. Ta pritisk je zlasti velik v obrtne stroke, primerne za žensko mladino. Večkrat je temu kriva tudi sta- ra miselnost, da je več vreden tisti, ki se izuči nekega poklica, pa čeprav zanj nima veselja ali celo možnosti zapK)slitve po kon- čani učni dobi. Zapostavlja pa se delo in priučevanje na delovnem mestu v tovarni. Ta oblika izo- braževanja postaja vse bolj ce- sta in celo pogoj za moderniza- cijo ter delitev dela tako v indu- striji kot v določenem delu obrti. V obrti je še vedno največji pritisk ženske mladine v kroja- ško-šiviljsko in frizersko stroko, ki so tudi najbolj primerne za ženski poklic. Žal pa so te stro- ke glede na potrebe kadra naj- bolj problematične. V krojaški in šiviljski stroki je prišla od konfekcijske industrije tako močna konkurenca, da stroka ni- ma ugodne perspektive, razen te- ga pa trenutno ne nudi možnosti niti povprečnih zaslužkov delav- cem. V brivsko-frizerski stroki je stanje glede perspektive bolj ugodno, vendar je bil dotok kad- ra v zadnjih letih znatno večji, kot znašajo potrebe. V letih 1958 do 1961 se je izučilo p>oklica 98 frizerjev, število zaposlenih t tem času pa povečalo samo za 11. Tako je ostalo 89 odstotkov tega kadra izven svoje stroke. Trenutno je v knjigovodskem te- čaju, ki ga organizira Delavska univerza od 30 udeležencev pre- težni del krojačev, šivilj in fri- zerjev. Analize kažejo, da v kro- jaški in frizerski stroki več let ne bi bilo treba vključevati va- jencev, ker je pomočnikov do- volj. Tako n. pr. socialistični sek- tor frizerske obrti pri 31 zapo- slenih nima vajencev, ker jim po končani učni dobi ne bi mo- gel nuditi zaposlitve. Bistveno drugače je to v zasebnem sektor- ju, kjer ima posamezen zasebnik tudi po 3 vajence. Sprejemanje vajencev je prosto po dogovoru med obrtnikom, starši in vajen- cem. Zaradi želje staršev, kakor tudi mladine po zaposlitvi je ne- verjeten pritisk na učna mesta, primerna za žensko mladino, da se tako vsaj trenutno reši problem mladih ljudi. Nekateri zasebni obrtniki pa lahko takšen p)oložaj tudi izrabijo, saj morajo odklo- niti veliko število interesentov in so zaradi tega tisti, ki dobe učno mesto »srečni«. Tako pa prista- jajo tudi na pogoje, ki vajencu niso v korist. Kolikor so vajenci »rentabilni« ali ne, je seveda vprašanje zase. Ce nudijo vajen- cu vse pravice po zakonu, potem je pri dveletni učni dobi ta ren- tabilnost minimalna. Je pa toliko večja, kolikor več gre na račun vajenca. Navedeno stanje pa seveda ne velja za vse stroke. Nasprotno, je več strok, kot n. pr. kovaška, kleparska,. krovska, tesarska, dimnikarska in druge, kjer sploh ni mogoče dobiti vajenca. Večina interesentov se raje odloči za najbolj konjukturne stroke, kot so: finomehanika, elektroinstala- cije, radiomehanika itd. Primanj- kuje pa poklicev za žensko mla- dino. S hitrejšim razvojem usluž- nostne obrti, izobraževanjem na delovnem mestu in preko teča- jev ter razširitvijo srednjega strokovnega šolstva bi to bilo mogoče le nekoliko odložiti. Pri- stojni organi pa se bodo morali s temi vprašanji več ukvarjati, ker bodo sicer težave še večje. Beno Krivec f Preusmeritev proizvodnje v Šempetru Stroji v tekstilni tovarni Šem- peter so že stari in izrabljeni. Za njihovo modernizacijo bi verjet- no potrebovali ogromna družbe- na sredstva. Vprašanje pa je, ali je družbeno Titemeljeno, vla- gati v tak majhen in zastarel obrat večja finančna sredstva, ko pa enake izdelke že izdeluje- jo v dovoljnih količinah in niž- jih proizvodnih stroških druge tovarne v državi. Ob nespreme- njenem strojnem parku pa pod- jetje, ki sedaj sicer še uspešno posluje, kmalu ne bo več konku- renčno s svojimi izdelki. Zato so v tekstilni tovarni Šem- peter pričeli resno razmišljati o tem, da bi preusmerili proizvod- njo na kakšne druge proizvode, s katerimi bi ustvarili večji druž- beni dohodek. Kolektiv tovarne teži k orensmeritvi v kemično stroko. V tej zvezi so se že pri- čeli razgovori s celjsko tovarno AERO, ki naj bi v prostorih se- danie tovarne v Šempetru usta- novila svoj obrat. Denarna sred- stva za preusmeritev bi dala to- varna sama. Nekaj jih bo pri- dobila z odprodajo tekstilnih strojev, deloma pa jih ima t svo- jih skladih. Tudi tovarna Aero bi v obrat vložila določena svoja sredstva. Tako bi namesto sedanje tek- stilne tovarne nastal v Šempetru visoko akumulativen obrat, ki bi z manj delovne sile potrojil družbeni proizvod, kolikor ga je ustvarjala sedanja tekstilna to- varna. Pri tem bo sicer nasial trenutni višek delovne sile, ki pa bo razporejena v sosednje tek- stilne tovarne v občini. To bo za mnoge delavce celo ugodneje, saj mnogi prebivajo v okoliših so- sednjih tovarn. Ce bo prišlo do uresničenja te zamisli, bo to velik prispevek k razvoju gospodarstva v žalski občini. Ko neprestano govorimo, da so nam potrebna večja druž- bena sredstva za razne družbene potrebe, nam ne more biti vse- eno, kakšen narodni dohodek ustvarjajo naši kolektivi. Tudi zasebni kmečki proizvajalec se kaj hitro otrese pomislekov in se loti rentabilnejše kulture, ki mu bo dajala večje dohodke. Članom delovnega kolektiva se ni treba bati, da zanje ne bi poskrbeli glede zaposlitve. Za to so odgo- vorni družbeni organi. J. G. Druga šlevilka ,,GlosUa eeliske komune" Izšla je druga, novembrska šte- vilka »Glasila celjske komune«. V tej številki sodelujejo kot av- torji sestavkov vidni javni delav- ci. Predsednik občine tov. Franc Rupret obravnava probleme sta- novanjske izgradnje v celjski ob- čini in izsledke konference mest v Nišu, presajene v pogoje naše občine. Podpredsednik tov. Beno Krivec piše o problemih obrtni- štva v Celju, medtem ko pod- predsednik tov. Roman Boben obravnava pereče razmere v celj- skih šolah zaradi nezadostnih in neodgovarjajočih prostorov. Pro- bleme političnega šolstva pa je v drugi številki obravnaval v dalj- šem sestavku predsednik ideolo- ške^omisije pri Občinskem ko- miteju ZKS tov. Marjan Ravni- kar. Dom strokovnih šol Pred nedavnim so v Celju v ulici 29. novembra odprli Dom strokovnih šol »Vere Slandrove«, to je, prvi dija- ški dom zgrajen po osvobo- ditvi v Celju. Dom je sodobno urejen in ima poleff 33 sob s 132 ležišči tudi jedilnico, pralnico, su- šilnico in vse ostale potrebne prostore. Zgrajen je bil v re- kordnem času 6 tednov, o- premljen pa v šestih mese- cih. Gradbena dela so veljala okrog 60 milijonov dinarjev, pri čemer velja omeniti, da je načrtna in racionalna gradnja občutno pocenila stroške in dosegla nemara najnižjo ceno za ležišče v re- publiškem merilu, saj znaša ta komaj pol milijona, med- tem ko se giblje v ostalih in- ternatih okrog milijona di- narjev in še čez. Poleg spalnic z dvižnimi posteljami, ki nudijo zlasti čez dan več prostora in hkra- ti tudi ne delajo vtisa, da je človek T spalnici, so v domu še posebni prostori za dru- žabne igre. Stoli imajo na nogah dašnike, ki prepreču- jejo pri premikanju vsakršen ropot in omogočajo nemoteno delo. Dom ima tudi oentraln« gretje. OLO o prometnem davku no prodoni hmeli ENAKI POGOJI ZA VSE PROIZVAJALCE Na zadnjem zasedanju Okraj- nega ljudskega odbora v Celju so odborniki obeh zborov razprav- ljali o uvedbi prometnega davka na prodam hmelj, ki naj bi zna- šal 140 dinarjev za kilogram pro- danega hmelja. Ker je predhodno vest o tem ukrepu nepojasnjena prišla v jav- nost, se nam zdi potrebno zadevo obrazložiti. Nekateri proizvajalci, tako ti- sti, ki niso pridelali pridelka v kooperacijskem odnosu z zadru- gami, kakor nekateri, ki so v ta- kem pogodbenem odnosu bili, so prodali del ali ves svoj pridelek izven zadruge. Znano je, da so pri tem dosegli večje cene in so tako postavili disciplinirane hme- ljarje v neenak položaj. Zlasti so prizadeli tiste zadruge, ki so bile udeležene pri proizvodnih napo- rih in vlaganjih, pri prodaji pa zaradi omenjenih izigravanj niso mogle realizirati predvideniJi ko- ličin pridelka. Prometni davek je predpisan sicer za vse prodane količine. Po- stopek plačevanja pa je deljen. Tisti hmeljarji, ki so hmelj pro- dali preko zadruge, prometnega davka ne bodo plačali sami. Za- nje bo davek plačala zadruga. Ti- sti proizvajalci pa, ki so izbrali drugo pot prodaje, bodo z dav- kom osebno obremenjeni. Tako stališče okrajnega ljud- skega odbora je vsekakor pravil- no, ker utrjuje načelo enakih po- gojev za vse proizvajalce hmolj^ v okraju. V Vojniku je spet zaživelo Kmalu po osvoboditvi s« V©j- ničani nekje na podstrešju od- krili staro kinoaparuturo. Za si- lo so jo popravili, preuredili pro- svetno dvorano, namestili apara- turo in s tem uresničili dolgoletno željo domačinov. Pred nekaj leti pa je začela pešati, tako da so jo morali kar naprej popravljati. Lani pa je popolnoma odpoveda- la. Prof. Krel Kožuh, ki vodi ki- no v Vojniku, se je takoj obrnil na ustrezne forume ta pomoč. Ni naletel na^gluha ušesa! Sred- stva so obljubili in v Kranju pri I&kri naročili nov kinoprojektor. Se dosti je bilo poti, pritisniti je bil« treba še marsikatero kljuko. PripraTe za namestitev aparatu- re so se 9ri6ele. Nskaj požrtvo- valnih članov prosvetnega druš- tva je v počitnicah zavihalo ro- kave. Pripravili smo teren za vo- dovodno napeljavo in jo namesti- li, uredili kabino. Tov. Bojanovi«* je udarniško asfaltiral prostor pred dvorano. Za električno na- peljavo pa je vse pripravil tov. Nande Potočnik. V oktobru je bilo že vse pripravljeno. V veli- kih zabojih so iz Kranja poslali težko zaželeno aparaturo. Prvo soboto v novembru so Vojničani napolnili dvorano. Ozko platno je zamenjalo široko. Spet so za- igrali, a to pot, jasni in prijetni zvoki iz kabine. Za prvo predstavo je tov. Ko- žuh povabil tudi goste, vse tiste, ki so mu pon»^i z bes«do s sredstvi. Pred predstavo se je vsem lepo zahvalil za razumeva- nje in pomoč. Tako je uresničena želja VoJ- ničanov. Vsi ljubitelji filma p« se lepo zahvaljujejo tov. prof. Kožuhu, ki se je prav z osebno prizadetostjo boril za naš kino. Polna dvorana in zadovoljni o- brazi mu bodo največje prizna- nje in zadoščenje. Želimo, da bi na našem platnu gledali lepe fil- me, ki bi naše prebivalce zabava- li, plemenitili in jim vzgajali o- kus za vse lepo in dobro. Poleg tega pa je tudi celjsko gledališče že začelo s sezono f Vojniku letos že četrtič, T. F. Po drugem sestanku kulturnih delavcev Pretekli petek popoldne je bil v Narodnem domu drugi sestanek aktiva kulturnih delavcev, za katerega je bilo značilno predvsem dvoje: ze- lo prizadevna razprava in ze- lo skromna udeležba. Na dnevnem redu je bil namreč celjski filmski reper- toar, problemi fUmske vzgoje in filmsko gledališče, razen tega pa so uvodoma obrav- navali še program aktiva, ki ga je na osnovi razprav na ustanovnem sestanku sesta- vil njegov sekretariat. Že teh nekaj podatlcov, zla- sti pa še okoliščina, naj o programu aktiva kulturnih delavcev ne bi odločal zgolj ozek krog članov, je upravi- čeno vzbujalo pričakovanje, da bo drugi sestanek priva- bil vsaj vse tiste, ki so celih šest dni pred datumom dobili vabila in katerih udeležbo bi jim navsezadnje lahko nare- koval tudi značaj njihovega dela. Tu seveda ne gre za to, da bi komurkoli vsiljevali neko kolektivno voljo, ga priganjali na sestanke in mu morda celo ukazovali, da mo- ra tu razpravljati, saj bi bila to po vsej priliki zelo smešna metoda, gre namreč pred- vsem za bojazen, da naša kulturna vprašanja nemara niso toliko pomembna in to- liko pereča, da bi se bilo vredno ukvarjati z njimi in jih deloma vsekakor tudi re- ševati v okviru nekega akti- va, marveč, da so potemta- kem zelo preprosta, pa jih lahko zato še naprej prepuš- čamo njihovemu dosedanje- mu teku. Verjetno je znano, da smo si pred leti prizadevali v Ce- lju spraviti na noge klub kulturnih in javnih delavcev, ki je bil »naslednik« nekega sicer zelo agilnega, vendar hkrati tudi zelo nezrelega kluba; prav tako je znano, da so se prizadevanja izjalo- vila. In čeprav ni mogoče re- či, da sta oba kluba »pro- padla«, ker ne bi bila potreb- na (potrebna bi bila pač v smislu kakšne širše vsebin- ske dejavnosti), je nauk, ki od tod izhaja, vendarle do- volj zgovoren; govori o tem, da v Celju ni tako enostavno spraviti kulturo »pod skup- no streho«. Z aktivom, se zdi, je pre- cej drugače. Ta si predvsem prizadeva pritegniti vse kul- turne delavce v našem okraju v nekakšen krog, v katerem naj bi vsi kulturni delavci oblikovali idejnost naše kiji- ture. Ker je samo po sebi ra- zumljivo, da kultura ne more biti last posameznikov ali skupine ljudi, ampak je last vseh, je tudi docela razum- ljivo, če smo o njej, v kolikor nam je seveda pri srcu, dolž- ni govoriti vsi. 2e drugi sestanek pa je očitno pokazal, da stvar pravzaprav ni v tem; da je duh tradicije trdoživ; da nam v Celju usi>e kvečjemu še formalno ustanoviti neki klub ali aktiv in da je dovolj če smo zadostili tej formal- nosti. Čeprav ni mogoče pod- cenjevati tistih maloštevilnih udeležencev tega sestanka, so vendarle upravičeno poraja dvom, da bi bili zgolj ti kul- turni delavci v okraju in da bi lahko vse zanimanje za kulturna vprašanja pripiso- vali izključno njim. dhr LIKOVNA RAZSTAVA v celjskem gledališču V SOBOTO, 16. DECEMBRA OB 17. URI BO V FOVERJU CELJSKEGA GLEDALIŠČA OTVORITEV RAZSTAVE OLJ GRAFIK IN RISB AKADEMSKE SLIKARKE DARINKE PAVLETIC-LORENCAKOVE. VABLJENI! IZ ŽIVLJENJA NA VASI Virštanj je blizu v t* Vinorodna pobočja, ki že od nekdaj slovijo po dobri kap- ljici, so tudi na Virštanjskem. Hišice so raztresene med nasadi vinske trte, med sadovnjaki, skromnimi njivicami in grmiča- stimi gozdički. Se pred dobrim desetletjem je bila pokrajina odmaknjena, težko dostopna, saj so tja vodili le blatni kolovozi. »Dobro se še spomnim, ko sem prišel sem«, pravi direktor kme- tijskega gospodarstva Šmarje pri Jelšah, h kateremu sodi tudi vir- štanjsko vinogradniško posestvo, tovariš Aleksander Videčnik, »da nisem mogel niti s kolesom na Virštanj. Od Sel naprej je v je- senskih deževnih dneh bilo tako blato, da sem moral kolo naložiti na rame, podvihati hlačnice in gaziti blato. Živina je do trebu- hov bredla v ilovico in večkrat celo z več pari volov ni bilo mo- goče prepeljati sod vina.« Danes je Virštanj prerojen. Prebivalci so namreč naenkrat zavihali rokave. Kopali so jame, postavljali drogove. Oglasili so se buldožerji in zarili med vinogra- de. Nekateri ljudje so nergali, to- da večina je pomagala in se-bila za svetlobo, za trde ceste. »Veste ni bilo najbolj prijetno«, pripove- duje takratni predsednik vaškega odbora Jože Plevnik. »Rečem vam, da mi je kakšna ženska vča- sih tako nabrala ušesa, da mi je vse brnelo po glavi! Novo cesto smo delali, pa se nismo mogli iz- ogibati posameznih parcel. Cesta je važnejša, zarezali smo skozi vinograd, kar pa lastniku ni bilo všeč. Danes si pa ne more mis- liti nihče, kako bi bilo brez ce- ste.« Cesta, na katero je čakala pokrajina, je slednjič gotova. Zdaj že povezuje Kozjansko preko Vir- štanj a z Imenskim poljem. Samo malo še bo potrebno prispevati, da bodo napravili močna mostišča čez potočka, pa bo lahko vozil tu- di avtobus. Cesto, ki so jo s tako muko zgradili, bi morali tudi va- rovati. Zdaj baje brez cestarja, nihče ne preprečuje, da je ne bi razdirala voda, kar pa je velika škoda! Ni dovolj vložiti milijone ea novo cesto, potrebno jo je tudi negovati! Šolo so obnovili, da je kakor nova. Postala je pravo prosvetno žarišče v kraju. Kako ne? Nekoč BO se stiskali v dveh učilnicah, uprizarjali igrice na stisnjenem odru v učilnici; danes pa imajo prijetno dvoranico, v kateri je kinoprojektor »Iskra« in televi- zijski sprejemnik. Pred leti so zgradili tudi vodovod. To niso majhne reči za kraj, ki je nekoč bil pozabljen. »Pri nas je zmeraj živahno«, pravita Mimica in Edi, ki živita na šoli. »Veste, tod smo v bistvu veseli ljudje doma. Včasih smo uprizarjali po več iger pozimi, zdaj pa nas močno zaposlujeta te- levizija in kino. Nikdar si nisem mislil, da bi imeli tu v naši od- daljeni vasi kino! Tako se je vse spremenilo.« »Pravijo, da nameravajo kom- pleksno obnoviti virštanj ske vi- nograde,« je povzel Plevnikov Jo- že. »To bi bilo zelo pametno, dru- gače ne bo gospodarskega računa. Krpice in omenki ne dajo nič, ve- činoma pa je trta ostarela. Med prvimi sem pognal v obnovo, da imam zdaj že lep kos sodobnega žičnega nasada, pa bi ob tem tudi pomagal. Mladina noče ostajati doma, da bi garala po starih na- činih. Ce pa mlademu človeku vsaj nekaj brni ob roki, ko dela, ima takoj večje veselje. Stroje, te je potrebno uveljaviti v kmetij- stvu, dati take oblike proizvodnje, ki bodo tudi za našega mladega človeka življenjsko zanimive.« Tako je. Stroje v kmetijstvo, šir- šo obdelavo brez nepotrebnih ogonov in živih mej, pa bo zemlja hvaležnejša in bo vračala več kruha. Na Virštanju je danes vse dru- gače. Kraj ni več daleč, blizu je, ker ga nova cesta povezuje z do- lino. Ni več mračen, svetlo je po- vsod, ko med trtami zvečer žarijo električne luči. Majhna vasica se je prerodila in takih je dovolj po- vsod, s. Središče vas hitrega napredka Sešče, srednja vas, leži štiri ki- lometre jugozahodno od metro- pole Savinjske doline, Žalca. ^ Od kod ime — Sešče? Ni točno pojasnjeno. Domačini pravijo tako: nekoč je bil nad vasjo grad. V njem je živel zakr- knjen graščak. Ni hotel dati vsem podložnim kmetom hkrati svobo- de. Dal jo je samo petim. Toda, ko je eden izmed teh umrl, je graščak opazil svojo napako. Štirje so nosili krsto, peti je bil mrtev in ni bilo človeka, ki bi nosil spredaj križ. >>^Pa bodi -svoboden še šesti kmet!-« je rekel graščak. Bilo jih je svobodnih šest in nekako z ljudsko prerokbo je nastalo ime - SESCE. Pred nekaj desetletji sta si punčka in fantek igrala z ognjem in to menda kar v listnici. Odsko- čila je iskra, iz iskre je nastal po- žar, ki je skakal iz hiše na hišo in je tako pogorela domala vsa vas. Takrat je bilo gorje, vendar se nekateri vaščani, ki takrat po ognju niso bili prizadeti, jezijo, češ da bi tudi oni imeli danes nove hiše. Da pa so vaščani nagnjeni h kolektivni pomoči, se je pokazalo, ko so drug drugemu priskočili na pomoč in zgrajena je bila popol- noma nova vas. V stari Jugoslaviji ni ta vasica v preboldski občini nič kaj dosti pomenila. Niti v strankarski boj se ni vmešavala, pa žive tod tudi ugledni, načitani ljudje. V vojni sami pa je dala lep in pošten de- lež: dosti je bilo žrtev, tudi pr- voborci so bili tu doma. Naj ta ali oni očita Seščanom nagnjenost k lokalpatriotizmu, dr- ži pa to, da so si po vojni začeli po svoje urejevati vaško življenje. Kot prvo so čutili potrebo po vaš- kem vodovodu. Takrat, prve me- sece po vojni pa še ni bilo na raz- polago denarja, takrat ni bilo de- belih kreditov. Tega se Seščani ni so ustrašili. Kolektivno so zagra- bili za krampe in lopate ter z dobro voljo opravili levji delež. In menda se še ni pozabilo, da je tu zrasel eden izmed prvih za- družnih domov v Sloveniji. Ne smemo reči, da so to zasluge le Seščanov. Ne, tudi Matnčani in Gornjevaščani so dali svoj delež. V novem domu je bilo odigra- nih mnogo iger. Res je, da danes ni vse tako, kot bi moralo biti, je pa dejstvo, da obstoji lepa knjižnica in imajo svoj televizor. Velika skupna akcija je bila gradnja mostu preko Savinje. Ljudje so darovali les, delali so udarniško. Tudi transformator so gradili udarniško, pa sušilnico in garažo. Dejstev ne gre zanikati: v prostovoljnem delu je vredno- sti precej sto tisočev. Danes se vije skozi vas asfaltirana cesta. To so napravili z denarjem. In kdo je sodeloval v akcijah pro- stovoljnega dela? Vsi. In zato laii,tco rečemo, aa so Sešče vas hit- rei,a, korenitega napredka. D. K. Kakšna bo zima? Y nasprotju s tem pa je Koljčicki dejal: »Vsako suho obdobje poletja in jeseni je zanesljiv znak, da bo zima huda in snežna. To potrjujejo tudi statistični podatki. Spomnimo se samo 1923., 1928. in 1953. leta, ko je suši sledila izredno mrzla zima, ko je živo srebro padlo tudi do 36 stopinj pod ničlo.« Ko sta tako zagovarjala vsak svo.ie stališče, je Obu- Ijen rekel, da še ni nobenih znakov, da bi bila zima mr- zla in dolga, medtem, ko je Koljčicki še kar naprej vztra- jal pri svojem in znova po- trdil, da se nam bliža mrzla zima, ki bo imela veliko sne- ga in ki bo trajala vse tja do sredine marca. Seveda pa tu- di Obuljen ni trdil, da letoš- nja zima ne bo brez mraza. Pričakujemo, je dejal, da bo- mo doživeli nekaj hladnih prodorov zraka, toda navzlic temu snega ne bo veliko. Koljčicki je bil, kot vedno, tudi tokrat dosti bolj natan- čen in jasen. »Četudi še de- lam na prognozi za letošnjo zimo, lahko rečem, da bo vreme v prvi polovici decem- bra blago z neznatnimi pa- davinami. Zato pa lahko pri- čakujemo v drugi polovici meseca naglo ohlajenje s snegom.« Ce se spomnimo, da je bil prav Koljčicki tisti, ki je na- povedal, da bo zmerna in topla jesen trajala ne samo ves oktober, temveč tja do 20. novembra ,nakar bo pri- šlo do spremembe vremena in prvega, ne preveč hudega mraza, potem lahko pričaku- jemo, da bo zima takšna, kot jo nanoveduje in pričakuje Koljčicki. Po njegovi napo- vedi, bo prava zima nastopila • okoli 20. decembra. Takrat naj bi dobili ne samo več snega, temveč bo tudi živo \ srebro padlo do deset stopinj pod ničlo. Nekaj dni zatem bo mraz popustil, toda znova * nastopil okoli novega leta. Razen tepa Koljčicki pred- videva, da bo zima zelo ostra v januarju in februarju. »Dva najmočnejša prodora hladnega zraka, je rekel, pri- čakujem med 10. in 25. janu- arjem ter na začetku meseca februarja. Tedaj bo tempe- ratura padla do 25 stopinj pod ničlo. Snega bo veliko, zato tudi veliko žametov, ve- liko težav v prometu in ve- liko zaledenelih rek.« Ostalo obdobje med tema hladnima valovoma bo izpol- njeno s spremenljivim vre- menom, mrzlim in lepšim. Toplejše vreme pa bo po nje- govih predvidevanjih nasto- pilo šele po 10. marcu. Toda, to še ne bo pomlad, kajti njen začetek se pričakuje še- le v prvi polovici aprila. Kdo ima prav in kakšna bo zima v resnici, bomo kmalu videli. Kajti zima je tu, s svojim prvim mrazom in pr- vimi snežnimi oblaki. Redkokdaj sta se vreme- noslovca Ante Obuljen in Bo- ris Koljčicki tako razlikovala v svojih napovedih, kot prav sedaj. Medtem, ko Obuljen predvideva, da bo letošnja zima mila in kratka, pa drugi napoveduje ostro in mrzlo zimo z veliko snega. Tako velike razlike v napovedih so bržkone zasnovane na zelo različnem tolmačenju mete- oroloških pojavov, na osnovi katerih izdelujejo napovedi. Obuljen pravi: »Ni res, da mora biti ravnovesje med temperaturo in padavinami redno v vsakem letu. To se lahko pripeti samo vsakih trideset, petdeset ali celo več let.« OB JABOLKAH Pravijo, da mora pri vsakem delu biti človek z glavo in srcem, če ga hoče dobro opravljati. Gle- dal sem ga, kako je sedel ob ku- pu jabolk pri svojih sedemdesetih letih in jih zbiral v košaro. Ni me videl, da ga opazujem. Včasih je polglasno zagodrnjal, včasih pa celo spregovoril, kot bi se pomen- koval s sadežem. »Viš, kako si lepa. Take bi mo- rale biti vse. Na, tu te je pa obtol- klo! Ti pa nisi za trg. Za jabol- čnik boš!-'-' Tako je presedel letošnjo jesen mnogo dni. Obrodile so jablane, ki jih je zasadil sam. Ves breg, strm ilovnat breg je pred več kot tremi desetletji sam prekopal. Ta- krat so bile v njem sile, pred ka- terimi se je razdrobil vsak kamen, če je bil še tako velik. Trgal je kamenje in štore iz zemlje in než- no zasajal drevesca, jim post.ljal mehko v jame, pa se tudi pomen- koval z njimi. »Na, da boš lepo rastla! Pobe- lim te, ali pa v slamo zavijem, da te zajci ne oglodajo!->^ Z roko je rahlo pogladil po debelcu in od- hajal k drugi jami. To je bilo pred tridesetimi in še več leti. Od takrat... Kaj vse se je spre- menilo? Zapori, smrt, strah, po- nižanje... Stvari, na katere je težko misliti. Ne, pozabiti jih ni mogoče, obnavljati pa je boleče. »Viš, kako si lepa, pa črviva! Škropil sem, pa si še vendar o- stal, mrčes! Vsakega posebej bi moral izbezati, pa ga uničiti!-" Po- božal je jabolko in ga rahlo polo- žil h kupu za jabolčnik. Gledam ga, kako zavzeto dela. Roka počasi sega na kup, dosto, janstveno, umirjeno; vsak sadež prime skrbno, nežno. Da, v njih je del njega, njegovo delo! In de- lo, kjerkoli že, je tisto, ki daje človeku največjo vsebino. »Tebe bo pa vesel kakšen otrok v mestu! Tako lepo si, sočno! Naj te le poje! Samo, da bi te do- bil po zadovoljivi ceni. Veš, pri meni še ni predrago!« Skoraj vse dni to jesen je prese- del tako. Nič ga nisem vprašal, samo aparat je tiho škrtnil. Ve- del sem, da živi z jabolki, ki so zrasla iz njegovega dela, da misli na mladost, na težko življensko pot, ki jo je prehodil v tem raz- burkanem stoletju. Ostal je skoraj sam s svojim delom, s svojimi spomini. s. Ob jabolkak Priprave za praznovanje dneva jLA V mozirski občini so priprave za letošnje praznovanje dneva JLA v polnem teku. S praznovanjem so začeli že 12. decembra, ko so po šolah govorili aktivni oficirji JLA o pomenu in razvoju JLA. Na šolah bodo tudi krajše pro- slave v počastitev dneva JLA. Osrednja občinska proslava l)o ua sam praznik v Mozirju. Pro- slave bodo še v Rečici ob Savinji, Ljubnem in Gornjem gradu. Po- sebna delegacija, sestavljena iz predstavnikov občinskih politič- nih organizacij, bo na sam praz- nik obiskala pripadnike — gra- ničarje v Logarski dolini. Pred- sednik občinskega ljudskega od- bora bo v počastitev praznika priredil sprejem najbolj zasluž- nim partizanskim matornm iz mozirske občine. Na sprejemu bo- bo navzoči tudi predstavniki ob- činskih političnih organizacij. Priprave za letošnje praznova-. nje dneva JLA. ki bo obenem za- ključek številnih proslav v po- častitev 20-1ctnire vstaje juTO- slovanskih narodov, vodi Zdru- ženje rezervnih oficirjev in pod-, oficiriev ob sodelovanju ostalih, političnih orjranizacij in društev mozirske občine. I ' ■ ■ -cr Bo zamakalo? Precej časa je že od tega, ko smo dobili v uredništvo pismo s približno takole vsebino: Tovariš urednik! Prebivalcem Griž in okolice se bo končno izpolnila dolgoletna že- lja. Zgradili bodo most čez Savi- njo in z njim odpravili toliko skr- bi, jeze in neizpolnjenih upov tis- tih, ki živijo tam okoli. Prav go- tovo veste, da vodi zdaj čez Sa- vinjo le most, preko katerega pa so položeni železniški tiri. Tako je lahko pešec ali pa voznik stalno v nevarnosti, da bodo za njim pri- peljali železniški vagončki. Zdaj tega ne bo več in most preko Sa- vinje bo olajšal marsikatero srce. Do sem je torej še vse v redu in zamisel o zgraditvi mostu toplo pozdravljamo. Zadnje čase pa nas je spet ne- kaj zaskrbalo. V Savinjo se nam- reč izliva potok, ki so mu — zara- di gradnje mostu — zdaj izkopali novo strugo. Tako se bo potok \ Savinjo izlival v drugačnem ko- lenu in po drugi strugi kot prej. Pa smo prebivalci Vrbja te dni zaskrbljeno opazovali to delo. Ko smo gledali novo strugo in čuden kot ob izlivu v Savinjo, smo se namreč vprašali, če ne bo taka rešitev neugodna za naše predele. Bojimo se poplav. Le-teh je pri nas že tako ali tako veliko in hu- do bi bilo, če bi nova struga po- toka položaj še poslabšala. Ali bi lahko povprašali graditelja, kako je s to stvarjo? Prebivalci Vrbja! Storili smo tako, kot so pisci pisma prosili. Zavrteli smo tele- fonsko številko uprave za ceste v Celju in dobili takle odgovor: Sporočite prebivalcem Vrbja, da so dela mostu v Grižah popolno- ma dokumentirana in s strani strokovne plati zelo v redu. De- la na novi strugi potoka so zadnji čas zastala zaradi neprimernih vremenskih neprilik, nadaljevali pa bomo takoj, ko bodo pogoji za to. Poplave omenjenim predelom ne bodo grozile — upamo celo, da bo boljše kot je bilo doslej. Ce pa bi katerikoli prebivalec Vr- bja ali Griž želel kaj več ali po- drobneje vedeti o tem, naj se o- glasi na upravi za ceste, pa mu burno vse radi razložili. < Uprava za ceste okrajnega ljud- skega odbora je v Celju, v Jurči- čeci ulici ena. -ij Mrzlo, toda prijetno jutro je bilo, ko smo se ustavili v Preboldu pred sedežem pro- izvodnega okoliša KZ Žalec. Imeli smo občutek, da smo prišli dovolj zgodaj, pa ni bi- lo tako. Bili so že dobre tri ure na nogah in tudi trakto- ristov ni bilo več doma. Ene- ga izmed teh smo namreč iskali. Tovariš Rudi Kmecl je že precej časa traktorist v Pre- boldu. Živahen, toda nič kaj preveč zgovoren fant ni. Ce bi ne bili o njem že marsi- česa vedeli, bi nas njegova skromnost prav gotovo za- vedla in drugače bi mislili o njem kot mislimo danes. Skromnost pa ni v njegovem primeru prav nič na mestu. Zakaj, vprašujete? Takoj vam povemo. Rudija Kmecla bi namreč lahko upravičeno imenovali »brigadirski veteran«. Ko se je pred tedni vrnil z avtoce- ste »Bratstva in enotnosti«, je k dolgemu seznamu delov- nih akcij, ki je v njih sode- loval, pripisal še eno zapo- redno številko. Zdaj jih je že sedemnajst. Da, Rudi Kmecl je bil že sedemnajstkrat v mladinskih delovnih briga- dah. Zato smo ga obiskali in zato trdimo, da v njegovem primeru skromnost ni na me- stu. V Preboldu smo našega brigadirja čakali skoraj uro in pol. Potem se je od nekod oglasilo brnenje motorja in izza gospodarskega poslopja je pripeljal traktor. Fotoapa- rat je »šklocnil« in Rudi nas je začudeno pogledal. Takle je bil v kratkem naš pome- nek: »Tovariš Rudi, kdaj ste bili prvič v brigadi?« »Začel sem s progama Brč- ko—Banoviči in Šamac—Sa- rajevo in z letošnjo udeležbo na avtocesti se bom od zvez- nih delovnih akcij bržkone poslovil. Verjemite mi, da je lepo v brigadah. Ni mi žal niti enega meseca izmed mnogih, ki sem jih tam pre- živel. Tudi leta 1958., ko sem bil kar štirikrat na akcijah, se z veseljem spominjam.« »Kaj pa — ali se sedanje in nekdanje delovne akcije v čem razlikujejo?« »Prav gotovo. Posebno le- tos sem močno občutil, kako bolje je zdaj. Življenje v bri- gadi je pestrešje, hrana je boljša, organizacija in de- lovni pogoji na sploh pa so takšni, da jih s pogoji v pr- vih brigadah sploh F»e bi mogli primerjati. Omenil sem že letošnjo zvezno delovno akcijo. Naj pristavim le še to, da me na letošnjo brigado »Borisa Vintarja« veže,jo najlepši spomini. Tako leno smo se razumeli, da .ie to tež- ko povedati. In Miub temu, da fmo veliko delali — ude- ležili fmo se tudi snemanja umetniškega filma iz živl.ie- n.ia v brigadah — nismo bili nikdar nezadovoljni.« »In od koga mislite, je od- visno, kakšno je življenje v brigadi? »Ce ni komandant dober, je vse zanič!« nam je tovariš Rudi na kratko odgovoril. Sedemnajstkrat na zvezni delovni akciji in trikrat na lokalnih, je prav gotovo vi- soka številka. Težko bi ver- jeli, da se s podobnimi uspe- hi lahko pohvali še kdo drug v Sloveniji. Ce pa pristavimo še to, da tovariš Rudi v bri- gadih ni bil nikoli brez funk- cije, mu lahko še iskreneje čestitamo. Upamo, da se mu bo uresničila velika želja — da bi dobil spomenico, ki jih podeljujejo »brigadirskim ve- teranom«. Nedvomno si jo zelo, zelo zasluži. -ij KVLTTOA IM PROSVETA Anatomija neke ljubezni in neizpolnjena pričakovanja Ce bi hoteli brez vsakršne pri- zanesljivosti opredeliti literarno vrednost Džokovičeve dvodejan- ke Ljubezen, ki jo je celjsko gle- dališče — kdove po čigavi zaslu- gi in komu na čast — uvrstilo v svoj repertoar, bi morali reči, da spada ta dvodejanka v vrsto ti- stih del, ki zaposlujejo kvečjemu še zbiralce bibliografskih podat- kov in katerih uprizoritev je dol- žna zahvalo pomanjkanju kritič- ne presoje. Džokovičeva Ljubezen je igra, ki ji poleg navadnega zakonske- ga trikota ne manjka niti ljube- zenskih >*aforizmov-x. Osrednja oseba je Žarko, to je, človek, ki pravzaprav sploh ne ve, kaj ho- če, marveč se premika po odru kakor mila Jera. Kako tudi ne! Saj je tako rekoč »■med dvema ognjema-«, se pravi, med ognjem in žerjavico dveh žensk! Svoje žene ne ljubi več, ker se je baje zaljubil v drugo, zaradi česar se ženi zdi, da prihaja domov in da vendarle ne prihaja. Ubogi Žar- ko! Kljub svojim odraslim le- tom bi si zaslužil, da bi ga že- na položila čez koleno ali pa mu pripeljala zaušnico, da bi postal bolj možat! (Morebiti bi ta vari- anta lahko rodila kakšno kome- dijo?) Toda nič takega. Žarko izpove ženi in žena izpove Žarku svoje težave, pri čemer je zlasti zanimivo, da med njima ni več tistega, kar je bilo, in da je žena slutila, da z njim nekaj ni v re- du. Ko se mu nazadnje po kratki tiradi odpove, si Žarko premisli, ampak ježešna, takrat je že pre- pozno! Zena se ubije, in Žarko, da bi dokazal svojo zmoto, tudi. To, kar potlej še ostane, je razo- čaranje, ki prizadene tako nje- govo ljubico kakor — občinstvo. V tem je dejansko vsa ljube- zenska »-modrost' Ljubezni; pred nami stojijo liki, ki nam na ža- lost nimajo kaj povedati, ker je namreč to, kar govorijo, odsev neke fantazije in ne izraz čustve- nih odnosov med ljudmi. Je lju- bezen, po kateri se namesto kr- vi pretaka voda, sploh še ljube- zen? Mar ni junak, ki nosi s se- boj zgolj še težo svojega telesa, malce >*pretežefc« junak za dra- mo? Kar zadeva celjsko uprizoritev na Malem odru, ji sicer ne gre odrekati težavnega položaja, v katerem naj bi malone iz nič u- stvarila nekaj, da bi bil uspeh ne- znaten, vendar se je tudi tisto ne- kaj na koncu izgubilo v retoriko in tako od predstave ni ostalo drugega kakor zelo mučen vtis. Toda ali moremo režiserju in i- gralcem zameriti, če ne poznajo coprnije, s katero bi oživili to, kar je mrtvo? Ob tem se seveda z vso resno- stjo znova poraja vprašanje re- pertoarja, tisto temeljno vpraša- nje, ki pomeni navsezadnje legi- timacijo slehernega gledališča. Kaj nam je ta repertoar dozdaj dal? Je mogoče utemeljevati po- slanstvo nekega gledališča z ob- žalovanjem in jezo, ki jo v gle- dalcih puščajo predstave? Kdo je naposled odgovoren za reper- toar? Drago Hribar Premiera „PROCES" V celjskem gledališču »Proces«, ki s podnaslovom opozarja na sodno obravnavo v gledališki ponazoritvi, je napisal Američan Saul Levitt, med dru- go vojno časnikarski poročevalec na evropskem bojišču. Priča je bil osvoboditvi preživelih bu- chenwaldskih nesrečnikov, in ne- dvomno mu je dala ta strahotna podoba taborišča pobudo za dra- mo. Zakaj se je potem odločil iu postavil prizorišče v drugo kon- kretno okolje, za sto let nazaj v Ameriko po secesijski vojni, nam postane brž razumljivo. Tudi Amerika (tako imenovani Jug v državljanski vojni) je imela svo- ja koncentracijska taborišča, v katerih je pomrlo na tisoče ujet- nikov. Pisatelj trka na vest svo- jih rojakov, na odgovornost vse- ga človeštva. V Procesu (>The Andersonvil- le Trial«) se zagovarja poveljnik ujetniškega taborišča Wirz (igra ga J. Skof), bolje — zagovarja ga plačani branilec Baker (P. Jeršin), proti kateremu se osam- ljeno bori branilec v osebi pol- kovnika Chipmana (S. Krošl). Slednjemu zmanjkuje obreme- nilnih dokazov; branilec spretno dokazuje, da je bil Wirz le žrtev ukazov nadrejenega generala, ki se mu ni smel upreti zaradi vo- jaške discipline. Toda tožilec vendarle dožene pravdo do kraja na osnovi preprosto jasne in etič- no večno veljavne resnice, da se človek nikoli ne sme pokoriti ukazom, ki so naperjeni zoper človečnost, pa najsi bodo ti uka- zi v imenu še take totalitarne morale in prisilne pokorščine. V celjski uprizoritvi je Proces (uprizorjen bo prvikrat v Jugo- slaviji) iztrgan iz zgodovine kon- kretnosti. Režiser Branko Gom- bač mu je skušal dati splošno zgodovinsko obeležje. Lahko bi se godil včeraj ali danes v svetu, v katerem živimo. Koncentracij- ska taborišča so bila in so še, in to strahotno in sramotno spozna- nje, da se kaj takega sploh more zgoditi med bitji, ki se imenuje- jo ljudje, je idejno izhodišče drame. S scensko podobo se je ukvar- jal Sveta Jovanovič, v vidnejših vlogah pa še igrajo: v vlogi sod- nika J. Pristov, kot priče pa J. Eržen, S. Belak, M. Dolinar, V. Peer, T. Šolar, F. Mirnik ter t alternaciji s T. Zorkom P. Kušar. Abonmajska preimera bo t sobo- to, 16. decembra. DVA JUBILEJA med celjskimi prosvetnimi delavci v poldragem srtoletjn obstoja celjske gimnazije se je na tem zavoda ^lalo precejšnje itevilo pomembnih slovenskih kulturnih delavcev, ni pa bi- lo tudi majhno število profe«orjev, ki so si poleg zaslug v vzgojnem pogle- du pridobili tudi zasluge izven šole, na kulturnem in znanstvenem polju. V vrsto teh spadata tudi dva upokojena profesorja, ki letos v prvih dneh decembra doživljata svoj 70-letni življenjski jubilej; eden od teh je pub- licist, zgodovinar in etnograf dr. Puvel Strmšek, drugi je zgodovinar, geo- graf, slavi&t in pedagoški pisatelj prof. Jaako Orožen. Prof. PAVEL STRMSEK se je rodil 5. decembra 1891 v vasi Kri- stanvrh (Medvedje selo) naSmar- skem, kjer je bil njegov oče uči- telj na enorazredni osnovni šoli. Ko je dosegel potrebno starost za vstop v srednjo šolo, so ga starši, poslali v Celje v gimnazijo, ki jo je dovršil leta 1912. Nato je na graški univerzi študiral zgodovi- no, zemljepis in slovenščino, po končanem študiju pa je bil na- meščen za suplenta na gimnaziji v Mostu na severnem Češkem, kjer pa ni ostal dolgo. Ker je ta- krat že divjala prva svetovna voj- na, je moral k vojakom, iz vojaš- ke službe je pa bil kmalu odpu- ščen. Tako je Strmšek prišel na klasično gimnazijo v Maribor, kjer je deloval skoraj 20 let. Za tem je postal ravnatelj nepopolne gimnazije v Murski Soboti. Na no- vo službeno mesto je odšel z dob- rim namenom, da bo dosegel za Pomurje tako potrebno popolno gimnazijo, v tem pa ni uspel. Za- to se je odrekel položaju direktor- ja in v š. 1. 1936-37 ga vidimo že v profesorskem zboru celjske gimnazije. Toda prišla je druga svetovna vojna in okupator ga je izselil v Srbijo. Tam je v Cupriji dobil za- poslitev na gimnaziji v izgnanstvu je v krogu svoje družine in svojih prijateljev tudi praznoval svojo 50-letnico. Po osvoboditvi se je vrnil v Celje na svoj dom in na- daljeval z delom na gimnaziji, do- kler leta 1952 ni bil upokojen. Prof. dr. Pavel Strmšek se je že kot gimnazijec lotil pisanja krajših literarnih sestavkov, po- kazal je pa tudi že smisel za na- predno gospodarstvo. Kot gimna- zijec, kot visokošolec in kot pro- fesor mariborske nemške gimna- zije je bil Strmšek vedno sloven- sko in jugoslovansko usmerjen. Po razpadu Avstrije je bila nova slo- venska srednja šola v zelo težav- nem položaju, ker slovenskih uč- nih knjig za višje razrede ni bilo. S pomočjo svoje žene dr. Ljudmi- le Strekljeve je pisal učne pripo- močke za slovenski jezik. Ker mnogi dijaki slovenščine niso ob- vladali, je tako nastala knjiga x-Lehrbuch der slovenischen Spra- che«. V Mariboru je bil Strmšek tudi ravnatelj dijaškega doma. Svoje delo v tem zavodu je poz- neje opisal v knjigi «-20 let dijaš- kega doma v Mariboru-«; istočas- no je bil tudi marljiv član društva »■Dijaška kuhinja«. Zasluge pa ima Strmšek tudi za slovensko na rodno gledališče v Mariboru. Ob otvoritvi tega gledališča je 1919 1. imel slavnostni govor pred začet- no predstavo Jurčičevega Tugo- mera; ob strani Hinka Nunčiča in pozneje dr. Brenčiča je bil stal- ni sodelavec slovenskega gleda- lišča, kar se vidi iz njegove Icnji- ge «-20 let slovenskega gledališča v Mariboru*-. Za vsako predstavo je izdal poseben program z vse- bino igre v posebni brošuri »Gle- dališki listNaš rod«, zgodovinske razprave so izšle v »Časopisu za zgodo- vino in narodopisje«, pedagoške pa v »Pedagoškem zborniku«. Pisal je tudi v Triglavan«ki list, kot prispevek k politični in kulturni zgodo- vini pa je 1. 1928 napisal »Dramatično društvo v Mariboru«. V času borbe za višjo gimnazijo v Murski Soboti je izšlj več člankov v Murski krajini, več bro- šuric je izdal za zemljepis in literarni pouk, svojo doktorsko disertacijo »O- rožje v jugoslovanski narodni epiki« pa je priobčfila Jugoslovanska akademrja znanosti. Strmšek pa ni miroval tudi v izgnan- stvu; v Srbiji je napisal dela »Šolski sluga Kos«, »Rodna gruda«, »Nad pogo- riščem«. Po vojni se dr. Strmšek javno ni več udejstvoval. Nekaj časa ie še opravljal tajniške posle pri Zgodovin- skem društvu, za svoje vnukinje ic pa napi«al pisma »Zvončki moje mladosti«. Bolezen mu je vzela pero iz rok. Če- prav se kulturno več ne udcjetvuje, vendar ob svoji 70-letnici lahko z za- dovoljstvom gloda na svojo preteklost, ki je bila polna prizadevanj in uspe- hov, pa tudi priznanja. Priznanje in za- hvala za opravljeno delo pa naj bo po- vezano tudi s čestitkami k življenjske- mu jubileju in z željo, da bi kmalu na- daljeval s svojim kulturnim delom. Prof. JANKO OROŽEN se je rodil 10. decembra 1891 v Turju nad Hrastnikom kot sin kmeč- kih staršev. V domačem kraju je obiskoval enorazredno osnovno šolo, ,nato pa je šel na učiteljišče v Maribor, ki ga je dokončal 1911 Kot učitelj je nekaj časa služ- boval v brežiškem okraju, med tem pa je še leta 1913 kot priva- tist opravil maturo na celjski klasični gimnaziji. Za tem je ne- kaj časa študiral pravo na češki univerzi v Pragi, ker pa je tam težko živel, se je vrnil v učitelj- ski poklic. Prva svetovna vojna ga je potegnila v vojsko in kot avstrijski vojak je prišel na bo- jišče v Galicijo, kjer je bil od Rusov ujet. Kot zaveden Slovenec in jugoslovansko usmerjen inte- lektualec se je v Rusiji pridružil jugoslovanskemu dobrovoljnemu pokretu. Kot jugoslovanski pro- stovoljec se je boril na solunski fronti in po njenem proboju se je vrnil v osvobojeno domovino. Po vojni je študij nadaljeval na filozofski fakulteti v Ljubljani, obenem pa poučeval na deški meščanski šoli na Prulah. V Ljub- ljani se je posvetil študiju sla- vistike, zgodovine in zemljepisa in že 1921. leta je iz teh predme- tov opravil diplomski izpit. Po dovršenih študijah na univerzi je bil imenovan za profesorja na gimnaziji v Murski Soboti, kjer je ostal do leta 1924, ko je bil premeščen na gimnazijo v Celje. Tu je deloval z izjemo dobe oku- pacije vse do svoje upokojitve in še dalje, upokojen je bil spo- mladi 1. 1952, honorarno pa je poučeval še eno leto potem. Okupator tudi profesorju Jan- ku Orožnu ni prizanesel. Z mno- gimi kolegi je bil najprej zaprt v Celju in potem v Mariboru, nato pa s svojo družino vred preseljen v Srbijo. Dva meseca se je zadr- žal v Paračinu, potem pa so ga premestili v Zaječar, kjer je ostal zopet dva meseca. Sedaj mu je kazalo, da bo dobil namestitev v Užicu, je pa bil medtem upoko- jen. Kot upokojenec se je prese- lil v Beograd, kjer je poleg skro- mne pokojnine vzdrževal sebe in družino s poučevanjem otrok slo- venskih družin. Po osvoboditvi Beograda je na vojni akademiji prevajal vojaške spise iz ruščine, kasneje pa je delal v zunanjem ministrstvu v Inštitutu za med- narodna vprašanja. V Beogradu je bil tako potreben, da se je v Slovenijo vrnil šele maja 1946. Orožnovo publicistično in znanstveno delo na področju zgodovinskega raziis- kovanja se je pravzaprav začelo z nje- govo namestitvijo v Celju. On je brez dvoma najplodovitejš' pisec zgodovin- skih del in najagiliiejši kulturni dela- vec, kar jih je v preteklosti premogla zborn-ica celjske gimnazije lin Ceije sploh. vS takim uspehom pa je svoje de- lo lahko opravljal zaradi svoje šiToke znanstvene razgledanosti, globokega poj- movanja poslanstva prosvetnega delavca in svoje izredne delavnosti. N'jegovi številni spisi segajo na različna področ- ja, v šolstvo in pedagogiko, jezikovni pouk, zemljeps, najštevilnejša pa so zgodovinska dela, ki so izšla kot samo- stojne knjige, kot razprave v raznih revijah in kot krajši članki v mladin- skih listih in časopisih, kjer je objavil tudi več manjših beletrističnih prevo- dov in poljudnih člankov. Razprave, ki segajo na območje šol- stva in pedagogike, je objavil večinoma v Pedagoškem zborniku, nekaj pa tudi v šoLskiih letnih poročilih. Med razpra- vami, ki obravnavajo šolstvo in peda- gogiko, je v Glasniku jugoslovanskega profesorskega društva 1951 priobčil tudi kratek pregled zgodovine «'ovenskcga šolstva in r>a knjižico »Vladni svetnil^ E. Lilek kot'šolnik in zgodovinar«. Dru- ge teme pa obsegajo sociološko-peda- goška razjnotrivanja, pomen materinšči- ne v jezikovnem pouku, organizacijo šolstva v Cehoelovaški republiki in dru- go. Prof. Orožen je priznan tudi kot pisec šolskih učnih knjig. Za utrjevanje vezi med Slovenci in Cehi je napisal Učbenik češkega jezika (1928), leto nato pa Učbe- nik ruskega jezika. V štirih le- tih (1929 do 1933) je izdal Zgodo- vino Jugoslovanov za 4. razred in v dveh knjigah Zemljepis za 4. in 8. razred srednjih šol. V nasled njih letih pa je izšla v štirih knji- gah zgodovina za višje razrede. Naš jubilant je bil tudi velik prija- telj čehoslovaškega naroda in je zelo cenil češka kulturo. Ze prej omenjcouk v višjih razredih na drugih šolah) je nujen sestavni del učiteljišča. Brez nje si uspo- sabljanja učiteljev ne moremo za- misliti. Učitelji, ki poučujejo v vadniških oddelkih, izpolnjujejo dvojno nalogo. Poleg dolžnosti, ki jih imajo do svojih učencev, mo- rajo imeti stalno odprta vrata za obisk celih razredov dijakov uči- teljišča (tudi nad 30 dijakov), ki pri obravnavi določene snovi po- zorno slede poteku učnega dela. Strokovno pravimo, da hospiti- rajo. Ker morajo spoznati vso raznolikost dela v okviru vseh učnih predmetov od 1. do 5. raz- reda in še v okviru enega pred- meta v višjih razredih, s hospiti- ranjem spremljajo delo vadniških učiteljev. Vsaka hospitacijska ura je glede na snov, namen in učenčevo raz- vojno stopnjo drugače oblikova- na, podprta z drugačnimi pKMiazo- rili in učno tehniko. Ob takih urah morajo kandidati spoznati težave, ki jih ima otrok pri usva- janju učne snovi, kako jih učitelj predvideva ter kako jih pomaga otroku premagovati. Da dosežejo hospitacijske ure res dvojni na- men, morajo biti skrbno priprav- ljene in izvedene po sodobnih pe- dagoških načelih. S kandidati se take ure še posebej razčlenijo in ocenijo. Zato morajo vadniški učitelji svoje delo stalno prilaga- jati zahtevam učiteljišča, se stro- kovno izpopolnjevati ter biti bo- dočim učiteljem tudi vzgled. Po- klicna prizadetost, ki se kaže ob njihovem delu ter v odnosu do otrok, ima zelo pomemben obli- kovalni vpliv na dijake. Najbolj zgovorni dokazi za to so spontane izjave dijakov po kakšni ho^ita- ciji: »Takšen učitelj bi želel biti tudi jazJc ▼.K. V ozadju nčiteUiščniki pri hospita diski uri na n. osnovni Mk CELJSKI TEDNIK STEV. 47. — 15. decembra 1961' V VOJNEM MUZEJU JNA BEOGRAJSKO DOŽIVETJE Krog mene cveti, zeleni periooj, D ozadju hrup mestni se čuje; pred mano poroke slovesni god svoj pa Dunav tu s Savoj praznuje.t To je prva kitica Aškerčeve pesmi >Na Kalemegdanu«, plod pesnikovega potovanja po Balka- nu leta 1886, torej ravno pred 75 leti... In ko se je Aškerc s Kalemegdana zamaknil v krvavo zgodovino Beograda in jugoslo- vanskih narodov, je vzkliknil: »Tako smo, Evropa, te čuvali mi...« Po istih stopinjah hodim, ven- dar je zdaj tu marsikaj drugače. Med prelepo urejenimi tratami po kalemegdanskih okopih stoje na prostem kakor ogromni mrtvi zmaji — topovi in tanki iz obeh vojn. Ni več male Srbije, pa tudi Avstro-ogrske tam onkraj Save n»i več. Tam in tukaj in še dalje globoko v Alpe na severozahodu se širi ozemlje zvezne Jugoslavi- je. Sodobni, mogočni, bleščeči Beograd je prestolnica sociali- stične republike, je velemesto z mednarodnim pomenom na voz- lišču zahoda in vzhoda. Burna in krvava je naša zgo- dovina, zlasti še zgodovina ozem- lja, ki je bilo stoletja pod tur- škim jarmom. Naši narodi niso pričenjali vojn kot agresorji, le branili so sebe in rušili oblast zatiralcev, da bi mogli na lastni zemlji svobodno po svoje živeti. In tu na Kalemegdanu stoji zdaj impozantni Vojni muzej Jugoslovanske ljudske armade, z modernim okusom urejen, z bo- gato govorico o težki, a slavni preteklosti vseh narodov Jugo- slavije. S spoštovanjem vstopiš v prelepo zgradbo in šele na krožni poti skozi njeno notra- njost spoznaš, kako zelo prostra- na je, ko hrani v sebi tolikšno množino dragocenega gradiva. In takšnale pot je pravzaprav pot skozi našo zgodovino, skozi stra- hotne čase vojnega gorja, ko je človek ubijal človeka z vsem najrazličnejšim orodjem, ki ga vidiš tu zbranega iz najstarejših časov, vedno popolnejšega z vse bolj množičnim učinkom. Zvrstijo se Kelti, Iliri, Rimlja- ni z izkopaninami na našem ozemlju. Slovani prodro na Bal- kan in v Alpe ter si tu snujejo svoje državne skupnosti. Avarom slede Bavarci, Franki, Madžari, Turki. Vse to so vojaško organi- zirana ljudstva osvajalcev in ple- nilcev. Fevdalska gospoda si z orožjem in utrjenimi gradovi va- ruje posest. Ko jug in vzhod pre- plavlja osmanski naval, se v Sloveniji in na Hrvatskem dviga tlačanska raja. Zemljevidi nam predočujejo žarišče vsesloven- skega kmečkega upora 1529 in pot kmečkih vojsk pod Gubcem in Gregoričem 1573. Predstavlja se nam obrambni pas Vojne kra- jine. Osvobodilni boj Srbije in Črne gore je slikovito prikazan. Močno pritegnejo naše zanima- nje obe balkanski vojni in prva svetovna vojna z dokumenti, )redmeti, slikami in skicami. r*regledujemo orožje, uniforme, odlikovanja in spoštovanja vred- ne stare srbske vojne zastave, ki so našle tukaj svoj častni po- koj. Iz pritličja krenemo v prvo nadstropje, ki nam odpira pogle- de v dogajanja zadnjih treh de- setletij, najpomembnejša v naši zgodovini. Protiljudski kraljev- ski režimi preganjajo Komuni- stično partijo, ta pa pripravlja naše ljudstvo na odločilni spopad s fašizmom in na socialno revo- lucijo. Vidimo težke verige, v katere so vklepali jetnike komu- niste v Sremski Mitrovici. Sledi- mo demonstracijam, ki vržejo profašistično beograjsko vlado. Napad na Beograd 6. aprila 1941 je uvod k vdoru okupatorjevih sil in razkosanju Jugoslavije ob sodelovanju domačih kvizlingov. Ob muzejskem zidu sloni ena sama vojaška zastava, edina, ki se je po sramotni kapitulaciji ohranila. Vidimo razne vrste so vražnih vojsk in njihovo orožje, pa tudi orožje prvih upornikov, med temi so tudi vile, sekire, ki- ji itd. Beremo pozive CK KPJ k vsta- ji in se seznanjamo s slikami in pregledom prvih partizanskih odredov. Zemljevidi posebej za vsako našo republiko navajajo področja borbenih akcij in med julijem in novembrom 1941 osvo- bojene prostore. Hkrati pa nam velika karta tolmači tedanjo skrajno težavno politično in vo- jaško situacijo v Evropi. Dovolj pozornosti je posvečene osvobo- jeni zapadni Srbiji z Užicem in formiranjem ljudske oblasti. Za- stopani so partizanska tehnika, tisk, saniteta. Tudi boji na morju in v zraku niso bili prezrti. Tu in dalje je gradivo razpo- rejeno po obdobjih sedmih so- vražnih ofenziv proti narodno- osvobodilni vojski Jugoslavije. V njihovih okvirih gledamo posa- mezne akcije, pohode, bitke, obe zasedanji AVNOJ. Zanima nas zemljevidni relief ozemlja ob Neretvi v času 4. ofenzive z označbo razporeditve vojaških sil in smeri premikov, poleg tega pa še podrobno izdelana maketa prostora okoli Neretve s poprav- ljenim mostom čez njo. Kakor že prej roški ofenzivi je preboju ob Sutjeski pa tudi pohodu XIV. divizije na Štajersko odmerjeno dovolj prostora s prikazom njene 3oti in označbo vsake bitke, vsa- tega obkoljenega poizkusa, vsa- ke nemške garnizije na tem ob- močju. Impresionira nas množica za- stav enot NOV, orožje in odliko- vanja padlih narodnih herojev, sovražniku vzeto orožje. Kakor mnogi odloki med vojno upostav- Ijene nove oblasti, nekateri s Ti- tovim podpisom, nam tudi razne statistike in diagrami o razvoju moči NOV in o stanju okupator- skih sil pri nas prepričevalno govore o veličini revolucionarne borbe naših narodov. Poraz in kapitulacija sovražnih formacij na našem ozemlju sta zgovorno prikazana. Pri obnav- ljanju in izgradnji novega živ- ljenja v naši domovini je močno upoštevana organizacija in sode- lovanje naše JLA. Muzej bogatijo tudi umetniške fotografije zgodovinsko najpo- membnejših krajev in predelov države. Še dragocenejša so umet- niška likovna dela naših slikar- jev in kiparjev, razvrščena tukaj in tam, upodabljajoča posamezna dogajanja iz NOB ali pa maršala Tita. Polni močnih, vročih vtisov za- puščamo muzej, ko za nami pri- hajajo spet novi obiskovalci, tudi inozemci. Še razmišljamo o vsem, kar smo videli in doživeli: ne samo sijajno in smotrno ureditev Vojnega muzeja JLA, ampak tu- di njegovo vsebinsko tehtnost in veličastnost. Ves ta muzej je en sam in naj- glasneje govoreči spomenik bor- bi, zmagi in žrtvam naših naro- dov. Je spomenik geniju našega ljudstva, ki nas je skozi krvava stoletja žive privedel v svobodo novega, ustvarjalnega življenja, v katerem plodove svojih napo- rov uživa delovni človek sam. Pridobljene pridobitve pa nam budno varuje naša Jugoslovan- ska ljudska armada. Njena moč ni samo v orožju, ampak je tudi v enotnosti z ljudstvom, iz kate- reda je formirana, da mu služi. In prav zato nosi muzej z vso upravičenostjo častni naziv >Voj- ni muzej JLA«. F. R. Motiv s Kalemegdana Celje je dobilo novce celjskih grofov Ni dolgo tega, ko se je numiz- matična zbirka v celjskem Mest- nem muzeju obogatila z zelo red- kimi in težko dosegljivimi novci grofov Celjskih. Gre za tri srebr- nike Friderika II. in Ulrika II. Pridobitev je tem pomembnejša, ker gre za redke primerke sred- njeveškega denarnega kovništva na Slovenskem sploh. Velik vzpon celjskih grofov med največje knežje rodbine »Svetega rimsko-nemškega cesarstva« v re- lativno kratkem času lahko razu- memo le, če upoštevamo sploSno politično stanje, kakršno je bilo v srednji Evropi v času razvitega fevdalizma. Gre za ogorčeno bor- bo med najmočnejšimi velikaši, pri čemer si je vsak prizadeval, da bi povečal svoj vpliv, oblast in posest. Krepitev celjskih grofov v veliki meri na račun habsburš- ko-luksemburškega antagondzma v 14. stoletju, ko je šlo za vpra- šanje prestola. Grof Herman II. celjski, kakor tudi drugi Celjani pred njim in za njim so imeli pri tem še srečno roko, saj so se ved- no vezali s tistimi, na čigar stra- ni je bila prihodnost. Razen tega so vodili izredno spretno lastno dinastično politiko, ki jo krepe z rodbinskimi zvezami sirom po srednji Evropi in na Balkanu: sre- čujemo jih poročene na gradovih številnih najmočnejših fevdalcev in celo na vladarskih dvorih, grof Herman II. postane tast nosilca dveh kvofn.... Prav on je tisti, ki povzdigne sijaj celjskih zvezd do tolikšne mere, da Celjani na pre- lomu med 14. in 15. stol. celo res- no ogroze interese Habsburžanov na Slovenskem, zlasti še potem, ko se za Celjane ugodno konča njihov medsebojni obračun. Leta 1436. dobita Friderik II. in Ulrtk II. od Sigismunda Luksem- burškega naziv pokneženih gro- fov nimsko-nemške države, kar je bilo znova potrjeno 1443., ko so Friderika in Ulrika in vse njune naslednike, priznali za državne kneze. Ta naslov je dajal tudi po- sobene pravice, med katerimi velja omeniti, da imajo celjski grofje odslej visoko sodstvo neposiredno od države, lastno plemiško sodišče v Celju, rudoigorski regal in pra- vico kovati lasten denar. Friderik II. in Ulrik II. kujeta odslej svoj lasten denar z lastnim grbom. To pravico izkoriščajo Ce- ljani približno 20 let. Danes še ne moremo z gotovostjo dognati, kje so imeli Celjani kovnico. Po vsej verjetnosti v samem Celju, čeprav nekateri na osnovi nekih podat- kov mislijo, da so jih kovali v Zagrebu. Proti temu govori dru- gačna tehnika zagrebške kovnice, ki je izdelovala novce z aversom in reversom (novec ima znake na obeh straneh), dočim so celjski le z aversom in je zadnja stran pri vseh gladka. Od omenjenih treh novcev pri- pada eden Frideriku, dva pa Ul- riku, ki imata tudi kratice z nje- govim imenom. To so tudi trije doslej edini znani tipd celjslkato novcev sploh. Ce si je celjski mu- zej uspel pridobiti vse tri primer- ke, je ta pridobitev še toliko dra- gocenejša, saj bo v novourejeni muzejski zbirki, ki bo zajemaJ« tudi to obdobje, pričala o veljavi celjskih grofov. Prav je tudi, da je Celje, ki je bilo priča vzpona, moči in propada celjskih grofoT našlo potrebna sredstva in odku- piilo stvari, ki pomenijo velik« redkost ne le v Jugoslaviji, tem- več tudi v tujini. V. Kolšek ZANIMIVOSTI MESTECE S TREMI ŽELEZNIŠKIMI POSTAJAMI Meščani Cakovca, ne glede na to, v katerem delu mesta stanuje- jo, se ne morejo potožiti, da jim je železniška postaja daleč. V med jimurski metropoli so namreč tri postaje: glavni kolodvor, »-Buzo- vec« in »Vojama-«. Vsaka od t^ postaj je v drugem delu mesta. Od vsake izmed njih pa je mo6 potovati v vse smeri. Proge kri- žajo mesto in tečejo poJeg tovarn. Ker je tudi vozni red zelo ugoden, se delavci in uslužbenci Cakovca poslužujejo pri odhodu in prihod« z dela v glavnem vlakov. NAMESTO RIBE VLOVILI — PROPELER Ko so lovili riibe v zalivu pri Novem Vinodolu, se je ribičem z neke ladje na morskem dnu za- taknila mreža ob neki trdi pred- met. Ko so potegnili mrežo na obalo, so zagledali v mreži letal- ski propeler, ki so ga odtrgali z mrežo z letala na morskem dnu. Bil je to aparat tipa »-Sipitfire-«, po_ topljen med vojno. Ob tej prilož- nosti se je ubila posadka tei^ angleškega letala. MOST — >-STRASlLO- ZA AVTOMOBILISTE Blizu osnovne šole v Malči je most, pred katerim vsi avtomobi- listi dobro odpirajo oči. Mnoge prometne nesreče, nekatere tudi s smrtnim izidom, so se dogodile prav na tem mestu ali poleg nje- ga. Vzrok temu, da je most »stra- šilo« za avtomobiliste, je v tem ker leži na samem ovinku, ki je oster in kratek. Zemlja in drevje onemogočajo vidnost, tako da uzre voznik motornega vozila bli- žajoče se voaiilo šele v zadnjem trenutku. PO NOVELI 3ACKA LONDONA MAPUHOOV BISER RISE: JANEZ MLAKAB PIŠE« STANE POTOČNIK Mladi Raonl se je zasaejaL Med smehom pa je razmiiljal. S prevozom vred bi takšna hiša stala dvajset tiso^ frankov. Ni mogel oce- niti vrednosti biser*. Dvajset tiso£ frankov pa je ogronno deaarja !■ i* materinega. >Mapn]i,€ je dejaL »Velik Bf>rec si. Povej, koUko denarja k«*«« zanj.« dtiri glave so molče odkiaiavale. »Hočean kifo,« j« trmasto poMcvU Mapnk. »Kaj boš z hišolc je rekel Raonl. »Valovi ti jo odplu^nejo ob prvem viliarjn. To bi lahko vedeL Kapitan Raffy mi je zatrdil, da se prav sedaj pripravlja orkan.c »Hiše nočem na Hiknerv ampak na Fakaravi,« je rekel Mapnh. »Fakarava je mnogo višji. Na Hikne*^ je res nevarno, vsak vihar ga lahko preplavi. Moja hiša pa laora biti na Fakaravi, biti «ora iest »ežnjev . . .« Raonl je moral znova poelnšati o^ia hiše. Več sr m je prizadeval, da bi Mapuhtt izbil iz glave hižo, a Mapnk«va ataii, žena ia njeffSfva hči Ngaknra m Mapnha vztrajn« podpirale. Ko je mladi mož dvajsetič po«lnšaI podrobni opis hiie, je dko' m odprta vrata videl drngi čoln s svoje ladje, ki se je nstavil na sipini. Mornarji so mn mahali, da se mndi. Prvi častnik je skočil is čolna, spre- govoril nekaj besed z enorokcem in stekel proti koči. Tedaj se je zmra- čilo in močan snnek vetra je dvignil pesek. RaohI )« okrarja vidal nvedno progo viharja, ki se je naglo bližal«. © CELJSKI TEDNIK STEV. 47 — 15. decembra 1961 ŽENA*POM »DRUŽINA SKRBIMO ZA OTROKA ŠE RRED NJEGOVIM ROJSTVOM Potrebe po vitaminih in rudnin- skih snoveh so v nosečnosti zelo velike. Njih pomanjkanje povzro- ča okvare na plodu, vodi do spla- va in prezgodnjega poroda, po- vzroča zmanjšano odpornost proti injekcijam itd. Najpogosteje v prehrani pri- manjl^uje vitaminov iz skupine B. Pomanjkanje povzroča zelo različne težave: utrujenost, sla- bost, občutljivost mišic na m.ečih, krči mišic na mečih, mravljinci na udih, zbadanje okrog srca. V tej skupini je zelo važen vitamin Bi2. Njegovo pomanjkanje po- vzroča slabokrvnost. Vitamine B vsebuje črni kruh, kvas, ovseni kosmiči, jetra, ledvice, možgani, mleko, jajca, grah, meso, krom- pir. Tudi vitamin C je za noseč- nico zelo dragocen. Posledice pre- majhnih količin in tega vitamina v prehrani so predvsem krvavitve iz dlesni, ki so pri nosečnicah pre- cej pogoste. Vpliva na elastičnost vezivnega tkiva in s tem na prož- nost trebušne stene. Pri plodu de- luje pri formiranju okostja in zob, posteljici pa je potreben za pra- vilno hormonalno funkcioniranje. Največ C vitamina je v zelenjavi na primer: paradižnik, cvetača, ohrovt, špinača, zelena solata, pe- teršilj. Vsebujejo ga limone in pomaranče in drugo sveže sadje. Vitamin A zvišuje odpornost proti infekcijam, skrbi za ohrani- tev normalne funkcije kože in sluznic, je važen v času dojenja. Pomanjkanje vitaminov A vodi do splavov in prezgodnjih poro- dov, lahko povzroča tudi razne prirojene nakaze. Veliko vitamina A vsebuje rib- je olje, maslo, mleko, nekatere morske ribe in rumenjak. Vitamin K je posebno pomem- ben za strjevanje krvi. Njegovo pomanjkanje lahko vodi do krva- vitev pri porodu, pri novorojenč- ku pa lahko nastopajo celo mož- ganske krvavitve. Vitamin K vse- bujejo jetra, spinača, cvetača, pa- radižnik, grah, jagode. Vitamin D Ln rudninski snovi kalcij in fosfor so potrebni za razvoj okostja in zob pri otroku in za obvarovanje zdravja noseč- nice. Ce je v prehrani premalo kalcija, fosforja in vitamina D, nastopajo pri nosečnici okvare na zobeh, bolečine v križu, trganje po kosteh, otrok pa bo nagnjen k rahitLsu. Za pravilen potek nosečnosti sta važni še dve rudninski snovi: že- lezo in jod. Potrebe po železu so v nosečnosti zelo velike, posebno v drugi polovici. Nosečnice obi- čajno v prehrani ne dobivajo do- volj železa, zato je skoro polovico nosečnic slabokrvna. Slabokrvnost pa ni nevarna samo za ženo, tem- več tudi za plod. Živila, ki vsebu- jejo veliko železa so ta-le: jetra: meso, jajca, stročnice, suho sadje, predvsem suhe slive, in kakao. V nosečnosti je potreba po har- monu ščitne žleze povečana, zato žleza jemlje jod bolj intenzivno iz krvi. Ce v hrani ni dovolj joda, lahko dobita nosečnica in plod golšo. Nosečnicam priporočamo, da do 2 krat tedensko kosijo mor- ske ribe, ker vsebujejo le-te pre- cej joda. Nekaj joda je tudi v ku- hinjski soli, ki pa je ne smemo uživati v prevelikih količinah. Tudi tekočin porabi žena v no- sečnosti zelo veliko; dnevna po- raba znaša 2 do 3 litre tekočin. Tekočino dobiva telo z mlekom, vodo, sadjem, zelenjavo itd. Ce je količina beljakovin in soli v or- ganizmu v pravilnem razmerju, ne bo nosečnica imela oteklih nog. V nosečnosti in za časa dojenja pa ne priporočamo teh-le jedi in pijač: svinjskega mesa in njegovih proizvodov, konzerviranih rib, težkih močnatih jedi, prave kave, alkoholnih pijač, prav tako od- svetujemo nosečnicam tudi ka- jenje. Vse to, kar smo povedali o pre- hrani v času nosečnosti, velja tu- di za prehrano v času dojenja. Od prvega tedna po porodu dalje naj žena- uživa mešano prehrano. Tu- di v času dojenja ženi ni treba jesti za dva. Žena v času dojenj-a izloča 850 gramov mleka dnevno, mora imeti v prehrani dovolj me- sa, jajc, masla, svežega sadja in zelenjave. S tako prehrano po- krije potrebe po beljakovinah, rudninskih snoveh in vitaipiinih. Važno je, da popije vsaj 1 liter mleka dnevno in še približno 2 litra telcočin (kompot, sadni sok, čaj, juha). S tako prehrano zado- sti tudi povečanim zahtevam po kalorijah (približno 3300 kalorij dnevno), ni pa nevarnosti, da bi se zredila. Prav zavoljo tega pa odsvetujemo gosto in suho hrano. Poskrbimo za otroka še pred njegovim rojstvom. LJUDJE MED SEBOJ OTROCI VPRAŠUJEJO — MI ODGOVARJAMO! »■Mamica, kaj pomenita besedi »■stara devica-'-'?*' Tako me je pred dnevi vpra- šal moj sinek, ko je v nekem ča- sopisu (prebiral slikanico, ki je namenjena mladim, pa tudi sta- rejšim bralcem lista. Odgovor na to vprašanje, ki mi ga je postavil, je bil mnogo težji od tistega, s katerim sem fnu pri- kazala rojstvo. Takrat sem na po- moč priklicala nekaj primerov iz prirodopisa, ki mu je najljubši predmet v šoli in pozna zato pot razvoja na splošno od kali do brstečega in cvetočega grmi- čka. Toda na to vprašanje sem umolknila. Pred seboj so mi oži- veli obrazi mojih dobrih znank in prijateljic in misel, da mora- jo tudi one kdaj prezreti kakšno od teh bedastih opazk, me je za- bolela. Zdelo se mi je, da obraz nek- daj vedno nasmejanega dekleta, ki pa se je po vojni bolna vrnila iz taborišča in se je vsled tega od- ločila, da bo ostala sama, da ne bi bila v breme družini, obtužu- je in hkrati vprašuje: »Ali nisem tudi jaz enakovred- na ostalim ženam?-'-' Pred oči mi je stopila podoba dekleta,, ki si je dolga leta ob strani nekoga utirala pot v bodo- čnost, pa je na pragu uresničenja spoznala kruto resnico in razoča- ranje. In tisto dekle, ki je posvetilo svojo skrb in najlepša leta bolni materi in pri tem pozahilo, da leta tečejo. Da, tudi ona ima pra- vico obtoževati. Primer, ki sem ga napisala nam jasno pove, kdo je kriv, da nekateri mladi ljudje marsikdaj ne čutijo do starejših pravega spoštovanja. Vendar ob tem po- zabljamo, da je vse to mnogo- krat opazka iz ust odraslih ljudi, ki s svojimi zastarelimi pojmi zastrupljajo vse tisto, kar je še zdravo in nedotaknjeno. D-ca OTROK NA VRVI Mnogi občudujejo prirodno idilo na Kozjanskem. Hišice so skrite na rebreh med sadovnja- ki, gozdiči in vinogradi.' Izletniki največkrat dojemajo romantiko, ki je vse drugačna, kakor hrup- no industrijsko vrvenje. Življe- nje pa je tudi tod večkrat prav nasprotno, prav nič mehko in nežno, temveč grobo, kruto, tež- ko, kakor je ilovica, ki jo gazijo tisti ljudje. Tudi tu so težave s stanovanji. Daleč je potrebno ho- diti na delo in težko je gospo- dinjiti, če morata mati in oče t službo, otroci pa ostajajo doma prepuščeui nagonom svoje dejav- nosti. Težko je pisati o tem, toda od- več ni. Še ni tako dolgo, ko so ljudje poslušali, kako vsako ju- tro vpije otrok v hiši. Niso ve- deli, kaj se dogaja, dokler niso pogledali. Prizor je bil pretres- ljiv! Dve, tri leta star otrok, zaripel v joku, je čepel pri mizi. Močna vrv se je vila okrog noge. Pri- pet je bil za mizo. Poleg je bila še nočna posodica. Otrok se je trgal in hotel plaziti naokrog, toda tega ni mogel, ker je bil pripet kot kužek na verigi. Ljudje so se zgrozili. Tako se je dogajalo že dolgo časa. Starši so odhajali zdoma, dete je ostajalo privezano, da bi se mu nič ne zgodilo in da ne bi napravilo škode. Toda to je groz- no! Res je morda, da so starši v zadregi, kam z otrokom v kra- ju, kjer ni nobene ustanove, kjer bi lahko otrok prebil dopoldne na varnem. Take skrbi tarejo starše danes skoraj povsod, kjer sta oba zaposlena. Nemogoče pa je delati tako, kakor je to storila neka mati na Kozjanskem pred kratkim. To je vendar mučenje otroka, ki doživlja težka čustva neugodja, katera lahko zapustijo neprijetne sledi v razvoju. Tako ravnanje ljudje odločno obsoja- jo in je to tudi potrebno. Poiska- ti je potrebno drugačne izhode, drugačno pomoč, ne pa otroka nečloveško privezati na vrv! Da, zgodilo se je na idiličnem Kozjanskem! Upajmo, da v edi- nem primeru! Otrok, to je naša prihodnost, zanj je potrebno skrbeti in zelo mnogo tudi žrtvo- vati! Za večjo varnost otrok Pred dnevi je bila v Sloven- skih Konjicah konferenca 2a dru- žbeno aktivnost žena. V glavnem so govorili o udejstvovanju žena v organih delavskega in družbe- nega upravljanja in pa o proble- mih varstva družine in otroka. Tako so povedali, da je v občini od skupnega števila delavcev o- koli 28 odstotkov žena, večina od teh pa je zaposlena v nekaterih ustanovah, trgovini, gostinstvu ter deloma tudi v obrti in indu- striji. Število nezaposlenih žena močno narase pozimi, poleti pa • se zaradi možnosti zaposlitve v kmetijstvu precej zniža. iDokaj velika nezaposlenost žena je bila razlog, da so na konferenci govo- rili predvsem o tem, katera pod- jetja bi lahko sprejela več žen- ske delovne sile in kakšna pod- jetja bi morali še na novo usta- noviti, da bi to lahko storila. V Konjicah to vprašanje laže rešu- jejo kot v nekaterih drugih kra- jih. Nedvomno je najteže v oko- lici Zreč in Loč. Zanimivo pa je, da se dekleta nerada zaposlujejo kot gospodinjske pomočnice, če- prav jim marsikatera družina nu- di zelo ugodne pogoje. Raje čaka- jo na zaposlitev doma, ičeprav je le sezonska. Problem zaposlovanja žena pa se navezuje na problem kvalifi- kacij ženske delovne sile. Večina žena, ki niso zaposlene, je nam- reč brez kvalifikacije. To pa v veliki meri narekuje, da bo treba bolj kot doslej misliti tudi na pri- učitev, kvalifikacijo na delovnem mestu. Tudi za varstvo otrok bi v Ko- njicah lahko napravili še mnogo več kot so. 2e samo to, da je v občini okoli dve sto primerov, kjer sta zaposlena oče in mati in da je v otroških vrtcih prostora samo za sto otrok, pove da je še mnogo malčkov brez varstva. Se slabše pa je z otroškimi igraSči,! ki jih v občini skorajda ni. Zato so na konferenci predlagali, naj' bi odgovorni forumi v občini o tem resneje razpravljali. OPEČENE MESNE REZINE S SLANINO IN RIZE.M Potrebujemo: Konservo seisr^cljanegn ali zmletega mesa, malo popra, 2 žlič- ki sesekljanega petršilja 5 dkg preka- jcne slanine. Meso, narezano na 1/2 cm debele rezine, opečemo od obeh strani s tankimi rezinami slanine ter ga po- trosimo s poprom in peteršiljem. Tako pripravljeno meso polagamo na dušen riž. Ponudimo ga s solato. titiiaitiii! Spet je minil teden in ne- kaj vaših prispevkov je zno- va prišlo na dan. Se še spom- nite naslova nagradnega pri- spevka, ki smo ga predlagali v prejšnji številki? Takrat smo vas povabili, naj nam opišete letošnje praznovanje Dneva republike. Od takrat se je v našem uredništvu že zbralo nekaj prispevkov, ki govorijo o tem. Ce pa mislite še kaj napisati, takoj vzemite pero v roke. Kajti le tista pi- sma, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, bomo upoštevali pri izbiri. Želimo vam veliko sreče! DAN REPUBLIKE IZVIR - Kakor vsako leto tako smo tu- di letos na šoli praznovali Dan re- publike. Pred praznikom smo okratili dvorano z zelenjem in je- senskim cvetjem. Pod sliko tova- riša Tita smo obesili zastavo in nato po svojih skromnih močeh pripravili vse, da bi bila prosla- va ne samo nam, temveč tudi drugim, všeč. Priredili smo igrico »Begunček-^ in sprejeli cicibančke v pionirsko organizacijo. Ob zvokih ubranih glasov našega pevskega zbora, smo se poglobili v tisto slavno leto iz narodnoosvobodilne bor- be, ko so naši najbolj zavedni možje iz vse domovine ustanovili novo Jugoslavijo — republiko, in odvrgli kraljevo vlado. Te misli so nam osvetlile pot, po kateri moramo hoditi mi, najmlajši in obljubili smo, da se bomo pridno učili, krepili narodno zavest in ppomagali vedno, kadar bo po- trebno. Polni zaupanja in novih nad smo zapuščali dvorano. S po- nosom in veseljem smo se vra- čali na svoje domove, zavedajoč se, da pomagamo domovini tudi s tem, če se pridno učimo. Ida Coklin, 6. a r. osn. šole Ljubno ob Savinji V vasi Branoviči pri Gračanici je neobičajen izvir. Njegova voda, ki priteka skozi votle stene, pro- izvaja zvoke, ki so zelo podobni raznim glasbenim tonom. Ta nevsakdanji naravni pojav je dal povod za praznoverje. Ne- kateri tamkajšnji kmeti verujejo, da daje vsako glasbilo, ki se ^^oko- pa-< v vodi tega izvira, »čarobne zvoke«. Zaradi te '•>-lastnosti-« so imenovali domačini ta izvir «-glas- benik-«. Za las le manjkalo Lep oktobrski dan leta 1943. Sla sem skozi gozd, ki se je ode- val z zlatordečimi barvami. Od daleč sem slišala brnenje in ro- pot motorjev, avtomobilov in tan- kov. Pohitela sem, da bi prišla pravočasno na cesto in videla prihajajoče oddelke partizanske motorizacije. Tudi prejšnjo noč so šli mimo nas, a jih nisem vide- la. Tokrat pa sem prispela na ces- to pred njimi in nestrpno priča- kovala bližajočo se vojsko. Po hrupu sem spoznala, da so že bli- zu. In res, izza ovinka so se pri- peljali v vrsti štirje motoristi, ki so bili do zob oboroženi in v po- polni bojni opremi, za njimi pa so prišli oklopni avtomobili polni vojaštva. Stisnilo me je nekaj pri srcu in umaknila sem se še bolj v obcestni jarek, kajti zdelo se mi je, da je to neka druga vojska in ne tista, ki sem jo pričakovala. Moja slutnja je bila že v nasled- njem trenutku potrjena, kajti po cesti so prihajali kakor požrešni zmaji tanki in na prvem se je vila zastava s kljukastim križem. Nemci! Obšla me je groza, kaj- ti vedela sem, kaj pomeni njihov prihod. Smrt! Ogenj! Pustošenje! V meni je tlela ena sama misel: »Domov!« Toda kako? Tank z za- stavo se je ustavil pri meni in iz njega se je izvlekla človeška pos- tava — postava nemškega koman- danta, ki so mu prsi pokrivala mnoga odlikovanja. Nekaj me je spraševal v nemškem jeziku in s prstom pazal po vojaški specialki. S strahom sem ga gledala, a ra- zumela nisem ničesar, kajti v glavi se mi je vrtela ena sama misel — čimprej od tod, zato sem samo pokimala z glavo. Koman- dant se je s tem zadovoljil in dal povelje za odhod. Izginil je v trupu tanka in kolona se je za- čela pomikati naprej. Tudi jaz sem izrabila njen zaostanek ter se vrnila po isti poti po kateri sem prišla. Toda že nekaj skokov od ceste sem srečala dva paTi;iza- na, ki sta razgretih lic hitela proti cesti, kajti tudi onadva sta misli- la, da gredo po njej partizani. Zaustavila sem ju in jima pove- dala o nevarnosti, ki jima grozi. Nista mi verjela: »Nemci, ho, od kod! Saj ni slišati nobenega stre- ljanja. Le kako naj bi prišli na osvobojeno ozemlje!-« Vsi trije smo gl^idali proti cesti in unibali, kako bi jo prešla. Na naše veliko veselje se je kolona kmalu pre- trgala in kurirja sta jo srečno u- brala proti Gorjancem, kjer je bi- lo več partizanskih brigad, ki so čakale povelja in — sovražnika. Tudi jaz sem hitela domov in nosila vest, da je sovražnik zopet vdrl na osvobojeno ozemlje. Ze prvo noč smo ga občutili vsi, saj je povsod sejal smrt, ogenj in pustošenje. Tako se je začela nemška ofenziva, ki je bila ena največjih in hkrati najtežjih ofen- ziv proti partizanom. CM JUTRO Sonce je vstalo iz zlate poste- lje in pokukalo čez goro. Njegovi topli žarki so našli tudi mene in me skozi o^^rto okno prebudili iz sladkega sna. Le na pol oble- čena sem stekla na travnk in ob- stala, presenečena nad lepoto, ki se je razlivala pred menoj. Bilo je, kot da bi bil ves travnik pre- krit z bleščečim zlatom, toliko je bilo iskrečih se zlatic. Med njimi so se pozibavali gosti temnopla- vi šopki zvončic in po vsem trav- niku se je širil tako močan vonj, kakor da' bi bil po njem razlit dragoceni balzam. Vse cvetice so se lesketale od neštetih rosnih kapljic in videti je bilo, kot da so posute s svetlikajočim se sreb- rom. V daljavi je šepstal gozd in jelke so se rahlo pozibavale v jutranjem vetru. In hribi nad rijimi so se dvigali kakor mogoč- ni velikani. Vendar niso bili straš ni. Zdelo se mi je, da kimajo in govorijo: »Dobro jutro!-'-' »Dobro jutro!-« sem odgovorila. Marinka Suster, 8. razr. osn. šole Polzela Deklici, podobnost in punčka Deklici sta si bili tako podobni, da ju včasih niti mamica ni raz- ločila. Kadar ju je enako poče- sala, ju oblekla v enake obleke in ju postavila skupaj, skorajda ni vedela, kako je kateri ime. In ta- ko tega niso vedeli tudi sosedje, sorodniki, prijatelji in znanci obeh malih. Kadar so mislili, da imajo pred seboj Mojco, je bila prav gotovo Metka, kadar pa so mislili, da ogovarjajo Metko, je bila to skoraj vedno Mojca. Tako sta imeli deklici po dve imeni. Zvečer pa, ko sta legli v poste- ljo, bi ju lahko vsakdo razločil. Metka ni namreč nikoli zaspala prej, preden ji ni mamica na vzglavje posadila tisto veliko, svetlolaso punčko. Šele takrat je zaprla očke in šele takrat so obi- skovalci vedeli, da to ni Mojca, temveč Metka. -ica IZ NAŠIH KOMUN Konferenca Ljudske mladine v Mozirju Tudi na vaseh bo bolje v nedeljo je bila v Mozirju občinska konferenca organi- zacije ljudske mladine. Konferenca v Mozirju je bila že četrti obračun dela v celjskem okraju. Najprej so se zbrali mladi Celjani in Šmarčani, nato so konferenco pripravili v Žalcu, v nedeljo pa so se jim pridružili še v Mozirju. Kljub temu, da razprava na konferenci v Mozirju ni bila kdo ve kako pestra, so mladi ljudje vendarle opozorili na nekatere pomembne pro- bleme svojega območja. V Mozirju se mladina, odkar pomni, bori s kadrovskimi prob- lemi. Le-ti niso toliko v tem. da na njihovem področju ne bi bilo delavoljnih mladincev, temveč v eedalji večji fluktuaciji mladih ljudi iz območja mozirske občine. Mladina odhaja v šole, se zapo- sluje v mestih in na vaseh osta- jajo postarani ljudje. Ko so na konferenci govorili o vzrokih za tak pojav, so omenili, da mladi ljudje doma, na kmetih ne vidijo perspektive in zato odhajajo tja, kjer menijo, da jim bo bolje. Niti organizacija Ljudske mladine, ni- ti Socialistična zveza in druge množične organizacije pa doslej še niso ničesar ukrenile, da bi tak odliv ustavile. Prav gotovo ne bodo zalegla predavanja, sestanki in podobne nekoliko zastarele ob- like prepričevanja. Čimprej bi morali od besed preiti na dejanja in odločneje začeti izenačevati življenjske in delovne pogoje de- lavca v industriji in delavca v kmetijstvu. Le tak način bo mla- dim ljudem dokazal, da je prav, da ostanejo doma. Na območju mozirske občine ži- vi skoraj dva tisoč pet sto ljudi, starih do 25 let. Zanimivo pa je, da jih je v organizaciji Ljudske mladine vključenih le 656. O tako nizkem razmerju govorijo v malo- kateri občini. Občinski komite v Mozirju bo zato moral bolj kot doslej skrbeti za razširitev svoje organizacije. Konferenca Ljudske mladine v Mozirju ni bila ena tistih, na ka- terih mladi ljudje povedo vse, kar jih teži. Bila pa je sproščena, pre- prosta in pokazala je, da je v Mo- zirju in okolici še precej mladih ljudi, ki bi jih bilo treba v delo aktivneje pritegniti. Neprevidnost na cesti Tov. urednik! Ko sem pred nekaj dnevi vo- zila avto po Cankarjevi ulici v Celju, sem spoznala, da nekateri vozniki motornih vozil tudi po opravljenem vozniškem izpitu ne upoštevajo ali pa morda še ne poznajo prometnih predpisov, kar pa je frlavni povzročitelj nezgod na naših cestah. Samo poglejte primer! Na Cankarjevi ulici pri Trg. podjetju »Vesna« sem prehiteva- la avtomobil, kateresra voznik je tako kot jaz, zmanjšal hitrost na 40 km. V trenutku, ko sem prehi- tevala. Da je pridrvel iz Vodni- kove ulice za nami »Fiat«, ki br- zine ni zmanjšal in naju pričel brezbrižno prehitevati. Tu bi bil vzrok za nesrečo kaj tehten, saj smo vozili po tei prometni ulici kar triie vzporedno. Toda ta pre- kršek še ni bil edini. Ko nas je prehitel, je tik pred menoj za- vil v Gubčevo ulico, iz katere pa je prav v tem trenutku privozil avto »Rrekord«. Zaradi situacije, ki je nastala, je moral >Fiat>: pred menoj na mah ustaviti. Le moji in previdnosti voznika av- tomobila, ki sem ga malo prej prehitela, je pripisati, da ni pri- šlo Ho trčenja. Tako ravnanje je skrajno ne- odgovorno, zato tiidi vsi vozniki motornih vozil, ki spoštujemo in upoštevamo prometne predpise, obsojamo ravnanje takih sebič- nih voznikov. Marija Kolar, Vinski vrh Slivnica pri Celju Število prekrškov narašča Občinski ljudski odbor Mozirje je ua nedavni seji med drugim obravnaval tudi poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške za obdobje desetih mesecev le- tošnjega leta. V tem času je bilo vloženih 611 prijav za uvedbo upravno kazenskega postopka. Največ so jih vložile postaje LM in se nanašajo na prekrške zoper javni red in mir in cestno pro- metne prekrške. Ostale prijave pa so vložili občinski upravni organi. Poročilo tudi ugotavlja, da je število prekrškov iz leta v leto večie. Povečanje gre na ra- čun kršitve cestno prometnih predpisov, kar je razumljivo, saj so se kolesarjem na cestah pri- družili še številni traktoristi, mo- pedisti, motoristi in avtomobili- sti. Od izrečenih kazni jih je največ v višini od tisoč do tri tisoč dinarjev. Šestim osebam so bile izrečene tudi kazni zapora. Nekemu šoferju je bil poleg de- narne kazni izrečen tudi varst- veni ukrep z odvzemom vozni- škega dovoljenja za vselej. Do- slej plačane denarne kazni zna- šajo blizu 800.000 dinarjev. Ker število kršitev cestno pro- metnih predpisov iz leta v leto raste, so bili odborniki mnenja, da morajo pristoini činitelji. zla- sti Avto-moto društva in občin- ska komisija za varnost prometa na cestah posvetiti v prihodnje več pozornosti preventivnemu delu. t. j..vzgoTi koristnikov mo- tornih vozil. Pozitivna pa je ugo- tovitev, da število nedovoljenih sečenj lesa iz leta v leto pada. K temu je dosti pripomogla bolje organizirana logarska služba. Odborniki so bili tudi mnenja, da je treba kršilce nedovoljene- ga ribolova ostreje kaznovati, ker predstavljajo ribe bogastvo, ki je za mozirsko občino precej pomembno. -er Priprave za novoletno jeiko v Laškem v program prireditev novoletne jelke so v Laškem vključili tudi 4 gledališke predstave, od katerih bosta dve v Laškem, 1 v Rimskih Toplicah in 1 v Jurkloštru. Raz- pored teh predstav je tak, da jih bodo lahko gledali vsi učenci, celo tisti iz najoddaljenejših osnovnih šol. V vseh osnovnih šolah bodo prireditve s prihodom Dedka mraza. Revni učenci bodo ob tej priliki obdarjeni s praktičnimi darili. V Laškem bo 29. decembra za- ključna prireditev »Pionirskih iger«, na kateri bodo sodelovali učenci iz vseh osnovnih šol v ob- čini. Planinski kotiček Sindikalni planinski dom na Svetini je že dolgo vrsto let pri- ljubljena izletna točka. V zad- njem času so se razširile govorice, da je ta dom zaprtega tipa, kar pa je neosnovano. Obisk v tej ko- či je omejen samo v toliko, da imajo pri prenočiščih prednost člani sindikata Železarne Štore do 21. ure, nato pa lahko dobi vsak gost prenočišče, če je še kaj praznega. Sicer pa imajo planinci in izletniki slej ko prej neomejen vstop v to planinsko r>o^+nip.nko in pravico do vseh gostinskih sto- ritev. Celjska koča je dobila, odkar je stekla avtomobilska cesta iz Štor prav do doma pod Tovstom, mnogo lepši izgled zunaj koče, v domu samem pa so izvršili razna popravila. Gostinske storitve in postrežba se je znatno izboljšala in je pričakovati v bodoče porast obiskovalcev v tej domači planin- ski postojanki. Šmohor je zlasti sedaj poeimi primeren za enodnevni izlet k do- mu, ki ima daleč naokrog ugoden teren za smučanje. Planinci, ki se običajno poslužujejo markirane poti iz Tremarjev pri mlinu na- vzgor levo po dolini, lahko ube- rejo pri mlinu tudi lepo gozdno pot desno, ki je mnogo položne j ša in ugodnejša, začasno pa je še ne- markirana. PD Laško naj bi to varijanto poti čim prej markiralo! Trije kraji (1.200 m) na Pohorju. Ta postojanka je celjskim pla- nincem malo znana, saj v v^ni knjigi za več let nazaj ni zasle- diti obiska kakega planinca iz Ce- lja, čeravno imamo Celjana prav ugodno zveao za ta enodnevni iz- let. Z avtobusom se peljemo do Slovenske Bistrice. Preko Visol in Tinja smo po dobro markirani poti v treh urah že pred velikim, skoro razkošnim domom, v kate- rem najdemo vso udobnost in pri- jeten oddih. Pred kratkim je Gozdno gospodarstvo izgradilo tu- di cesto do doma in je ta cesita uporabna tudi za avtomobile. Iz doma lahko napravimo kratek iz- let na Črno jezero (1.170 m), saj je do tja samo pol ure hoje in pa na Veliki vrh (1.347 m). Oba iz- leta naj planinci ne opustijo. Dr. M. V nedeljo sta priredili celjski lovski družini »Hum« in »Grmada« skupen lov v Črnem lesu. Na sliki lovski plen, ki je bil, tako pra- vijo, vreden tega lovišča. Žalska mladino je zborovalo Medtem ko se je mladina celj- ske in šmarske občine zbrala k redni letni konferenci že pred prazniki, so mladi Žalčani dolo- čili za dan svoje konference pre- teklo soboto. Zbrali so se v dvo- rani Hmeljarskega doma in vse dopoldne podrobno govorili o de- lu v preteklem razdobju ter o nalogah za bodoče. Tako so po- udarili, da bo treba delo organi- zacij Ljudske mladine še bolj kot doslej prilagoditi družbenim potrebam, mladino v aktivih pa sistematičneje obveščati o vseh dogodkih, ki so pomembni za ko- muno ali podjetje. Takšno delo bo terjalo tudi večjo aktivnost mladine na zborih volivcev, de- lavskih svetih in v drugih orga- nih delavskega in družbenega upravljanja. Ob zaključku konference so iz- volili tudi nov občinski komite, ki so mu poverili nalogo, da v čim krajšem času sestavi pro- gram dela in ga posreduje orga- nizacijam v občini. -ij Pred občnimi zbori borbenih organizacij v zvezi z združitvijo organiza- cije ZB NOV, ZVVI in Združenja rezervnih oficirjev in podoficir- jev v Zvezo združenj borcev na- rodnoosvobodilne vojske Jugo- slavije vse do občin, so v mozir- ski občini že začeli s pripravami za letne konference osnovnili or- ganizacij. Le-te bodo predvidoma končane v prvi polovici januar- ja, občinske konference pa bodo v prvi polovici februarja. Poleg analize dosedanjega dela bodo na letnih konferencah govorili tudi o statutu Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne voj- ne Jugoslavije. Na konferencah osnovnih in občinskih organiza- cij bodo izvolili nova vodstva, poleg tega pa še delegate za okrajno konferenco. -er Ne odlašajte večl Gotovo ste bili že kdaj nejevoljni, ko ste hoteli v tra- fiki kupiti Celjski tednik, pa ga je pred nosom zmanjkalo. Zlasti v Celju ga ni za dobiti celo tisti dan, ko je komaj iz- šel. V takem primeru ste nerazpoloženi odšli domov, kajti prikrajšani ste bili za prebiranje domačih vesti ob koncu tedna. Že takrat ste pri sebi dejali, da se vam to ne bo več zgoidlo in hkrati sklenili čimprej naročiti Celjski tednik. Toda vsakdanja opravila v službi in doma, saj je dan tako kratek, so vas toliko obremenila, da ste kratkomalo na t^r^ pozabili. Človek v današnjem hitrem tempu življenja res p^ navadi ne najde toliko časa, da bi opravil tudi drobne stva- ri, kot na primer, da bi se naročil na časopis. Zato smo vam priskočili na pomoč s spodnjo naročilnico. Nič več ne boste v skrbeh, kako in kje bi naročili CeOSki tednik. Vaša skrb bo le, da naročilnico izpolnite, jo odrežete in pravilno frankirano oddate na pošto. Ze v nekaj dneh boste prejeli list na dom in ne bo se vam treba več po nepotrebnem razburjati, da lista v trafiki niste dobili. Spodnja naročilnica pa je namenjena tudi našim stal- nim naročnikom. Njim osebno sicer ne, ker so na list že naročeni, pač pa jih prosimo, da list z naročinlico ponudijo sosedu ali znancu. Ce jim bo list všeč, se bodo prav gotovo naročili nanj. Mnogi ljudje, zlasti na podeželju, Celjskega tednika še ne poznajo. Zato vas prosimo, dragi naročniki, da ga ponudite na ogled. S to naročilnico lahko naročite Celj- ski tednik tudi na sorodnike, ki služijo vojaški rok, ali pa jih je življenje zaneslo v druge kraje naše domovine ali celo daleč v svet. Tem boste gotovo naredili še posebno veselje in uslugo, saj bodo kot naročniki v stalnem stiku s košči^om svoje ožje domovine. Celjski tednik vas tedensko podrobno seznanja o vseh dogodkih v vaši občini in okraju. Razen tejra boste v nlem našli tedenski notranji in zunanji politični pregled, obilo zanimivega branja iz naših kraiev, aktualne in zanimive dogodke po svetu, vesti o nesrečah itd., otroci in gosnodinje pa bodo v svojem kotičku našle tudi dovolj zanimivega brania. Cena lista, ki izhaja tedensko na dvanajstih s*raneh, je končal Pf^o r!inarT*»v Tp*no. V-atr nred^tavlja, rleians^o ip eno petino stroškov tiskanja. Naročnik torej plača le minimalni del dejanske cene, vse ostalo krije družba. Naročnina za inozemstvo ie zaradi večjih poštnih stroškov 2000 dinarjev letno. V kolportaži pa je cena listu 20 din., torej več kot 200 dinarjev letno. Tudi zaradi tega se izplača postati stalni naročnik. Kot vidite tudi naročnina ni preveč visoka. Naročnino pobirajo med letom poštarji in jo lahko plačate v dveh obrokih po 400 dinarjev, kar predstavlja zelo majhen iz- datek, ki ga v enem letu niti ne boste občutili. Mnogokrat zapravljamo denar za stvari, od katerih pravzaprav nimamo nič, večkrat celo škodo. Vse to narekuje potrebo, da bi ne smelo biti družine v celjskem okraju brez Celjskega tednika. Kdor je že na- ročen na kakšen dnevnik, mu bo naš tednik v dopolnilo. Tistemu, ki iz kakršnih koli razlogov na dnevnik ni naročen, pa bo Celjski tednik nenadomestljiv obveščevalec o dogod- kih v domovini in po svetu, predvsem pa v občini in v okraju. V sedanjem hitrem družbenem razvoju ri pa^ re moremo zamisliti človeka — družbnega upravljalca, da bi lahko brez časopisa uspešno izpolnjeval naloge, ki jih pred njega postavlja današnji čas. Spoštovani bralci, predvsem zaradi tega vam svetujemo in priporočamo, da se naročite na celjski tednik. Dragi naročniki, vas pa še enkrat prosimo, da naročil- nice v listu ponudite svojim znancem ali sosedom. Na ta način bi lahko vsakdo izmed vas pridobil najmanj še enega naročnika. Od tega pa bodo imeli koristi zopet naročniki in bralci, saj bi s povečano naklado znižali stroške tiskanja, hkrati s te mpa izboljšali pestrost in kvaliteto lista. Zato ne odlašajte več! Izpolnite naročilnico in nam jo vrnite čimprej. Prepričali se boste, da ste ravnali prav! Uredništvo in uprava Celjskega tednika Desetletja za krmilom Potniki so se že razkropili sre- di Kozjega, ko sem ga ujel v hi- pu, ko je hotel odpeljati veliki avtobus. Kdo ve, morda je ta dan že večtisočkrat pripeljal v Kozje. Voznik avtobusa Ivan Aubreht sedi za krmilom avto- mobila že od leta 1927. Po prvih treh letih vožnje pa je sedel za krmilo avtobusa in to delo oprav- lja nasmejan še vse do danes. Dobrih 34 let opravlja odgovor- no službo, ko vodi velik avtobus po slabih in dobrih cestah Šta- jerske lahkotno, kot bi plesal z brhkim dekletom, da se potniki počntijo varni in sproščeni. Vse do danes še ni imel posebnega karambola in upa, da ga tudi zdaj ne bo imel, ko se v kratkem odpravlja v zaslužen pokoj. >Seveda, po Kozjanskem vozim že polnih 16 let, pa nisem Koz- jan, čeprav sem domovinsko pra- vico v Žalcu že skoraj zgubil. Živim v Celju, sicer sem Savinj- čan. Posebnih doživljajev nimam, čeprav se včasih pošteno razku- rim! Veste, potniki so različni, pa razumemo se! Najbolj •m^išao je navadno pozimi, čeprav je tu- di najbolj nevarno! Spominjam se, kako je po zasneženi cesti av- tobus drsel, pa so vsi potniki iz- stopili, poprijel! avtobus z obeh strani in tiščali. Potniki so se oznojili in zardeli zaradi napora, jaz pa, priznam, malo tudi zaradi strahu, da zdrsim s ceste, čeprav sem so edini vozil, toda za krmi- lom. Zdaj se odpravljam v :!>pen- zion«. verjemite, ohranil pa bom čedne spomine na Logarsko do- lino, kamor sem nekoč vozil, in na Kozjanske klance in dobre ljudi!« Nedvomno je to veliko, če šo- fer štiriintrideset let sodi za kr- milom. Ivan Aubreht je eden med redkimi, ki toliko let vozi prav avtobus. Kozjani ga imajo radi in mu želijo, da bi bil še dolgo 7.drav in krepak. Posebno hvaležni so mu starčki in šolarji, saj zna biti tako dober, da jih tudi počaka, če zamujajo. Tova- riš Aubreht, iskrene čestitke in §e dolgo srečno vožnjo! CELJSKI TEDNIK STEV. 47 — 15. decembra 1961 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT Lep uspeh celjskih kegliotev V soboto in nedeljo je bil v Mariboru prvi del republišk-^l^a prvenstva kegljaških ekip v bor- benih partijah. Med enajstimi moštvi je največji uspeh dosegel novomeški Pionir, ki je podrl 1644 kegljev, 2. Elektro-Cel je 1621. ŽKK Celje i5S9 itd. Kohne v akciji Pred novimi nalogami z ustanovitvijo občinskih in zlasti še Okrajne zveze za telesno kulturo je bil napravljen pomem- ben korak naprej pri uveljavlja- nju enotnosti telesnovzgojne in športne dejavnosti. S tem je bila odpravljena dvotirnost dela, ki je v mnogočem zavirala uspešnejšo pot tako partizanskih kot šport- nih društev. Z ustanovitvijo no- vih zvez, ki so združila športna in partizanska društva, pa je bila tudi formalno zagotovljena enot- na in skupna pot pri izvajanju ši- rokega programa s področja te- meljne vzgoje in posameznih športnih panog. V perspektivi pa je na vidiku še ena preosnova, še ena združi- tev. Kakor pri okraju, tako de- lajo tudi pri vseh občinah razen ustreznih svetov, oziroma komisij za telesno vzgojo pri Občinskih ljudskih odborih še občinske, ozi- roma Okrajna zveza za telesno kulturo. Medtem, ko nastopajo sveti za telesno vzgojo kot organi družbenega upravljanja, zveze za telesno kulturo prevzemajo funk- cijo družbeno političnih činiteljev. Po novih pogledih ter v skladu s prenašanjem pristojnosti od ljud- skih odborov in njegovih orga- nov na družbene činitelje, pa se že kaže združitev svetov za te- lesno vzgojo pri ljudskih odborih z ustreznami zvezami pri občinah, oziroma okraju. S tem bo od- pravljena zadnja dvotirnost pri obravnavanju in reševanju teles- novzgojne problematike. Kot rečeno, je ta združitev per- spektivna. Ce pa ocenjujemo sta- nje in pogoje v celjskem okraju, bi je zaenkrat še ne mogli uve- ljaviti v praksi. Zakaj? Zaradi či- sto preprostega razloga, ker se občinske zveze za telesno kulturo, razen zelo redkih izjem, doslej še niso uveljavile in po vsem tem, vsaj zaenkrat, še niso sposobne, da bi prevzele nase celotno poli- tiko teiesnovzgojnega dela. Na- sprotno, pa lahko trdimo, da pa so sveti za telesno vzgojo, oziro- ma ustrezne komisije pri občin- skih ljudskih odborih zadovoljivo opravljale svoje naloge in če dru- go ne, vsaj načele in ponekod že dokaj uspešno reševale probleme vzdrževanja športnih naprav in delnega finansiranja telesnovzgoj- ne dejavnosti. Tako so občinski ljudski od- bori prav po zaslugi teh svetov vnesli v svoje proračune, pone- kod več, drugod manj, sredstva za najnujnejše vzdrževanje športnih naprav in za minimalno delo par- tizanskih in športnih društev. Res je, da problem finansiranja še ni idealno rešen in da se društva še zmeraj borijo s finančnimi teža- vami, toda navzlic temu, korak je bil napravljen in tudi prvi uspehi so tu. Ce se sveti in pristojne ko- misije za telesno vzgojo pri ob- činskih odborih lahko ponašajo še s tem, da so med drugim osvojile tudi perspektivne programe gra- denj športnih naprav in podobno, pa bi o delu občinskih zvez za te- lesno kulturo ne mogli veliko po- vedati. Nekaj uspehov sta poka- zali le zvezi v Žalcu in Šmarju pri Jelšah, povsod drugod pa ne. Zaradi tega bi takojšnja zdru- žitev svetov za telesno vzgojo pri občinskih ljudskih odborih z ob- činskimi zvezami za telesno kul- turo prej pomenila korak nazaj, kot korak naprej, saj bi, če gle- damo iz dosedanjih izkušenj, po- tem zamrla še tista aktivnost, ki so jo kazali organi za telesno vzgojo pri ljudskih odborih. In prav zavoljo te ugotovitve, pome- ni ustanovitev enotnih občinskih forumov za telesno kulturo pri nas še zmeraj perspektivno nalo- go. Pred njo bo treba rešiti še niz vprašanj pri občinskih zvezah za telesno kulturo. Tem zvezam bo treba dati širšo osnovo, zagotoviti jim potrebno politično oporo, jim dati materialna sredstva in ne na- zadnje strokovne in ostale dela- voljne funkcionarje. Pa še nekaj, gotovo je, da ob- činske zveze za telesno kulturo, v sestavu kakršnem so, vseh pro- blemov same ne bodo mogle re- šiti. V kolikor so se občinski po- litični forumi, zlasti občinski od- bori Socialističnih zvez zavzeli v preteklosti, da je prišlo do usta- novitve občinskih zvez za teles- no kulturo, tako bodo morali prav ti politični činitelji še enkrat po- skrbeti, da bo zdaj prišlo do ak- tivnega dela zvez za telesno kul- turo. M. B. DOBRO DELAJO čeprav obstaja šele nekaj let, je stanovanjska .'skupnost v Što- rah že takoj na začetku svojega dela posv(!tila izredno veliko po- zornost ustanavljanju in delu uslužnostnih servisov. Tako ima- jo pralnico, nadalje servisno de- lavnico za likanje in krpanje. V vseh teh obratih dela pet žensk, ki imajo zmeraj polne roke dela. Nekaj težav imajo le v pralnici, kjer dela on sam stroj; nujno bi potrebovali še enega. v t? REVIJA PIONIRSKE DEJAVNOSTI POVEJ, ZAPOJ, ZAIGRAJ Akademija, ki jo te dni — tik pred zaključkom letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger — pripravljata ustrezni okrajni odbor ter celjsko Olepševalno in turistično društvo, bo v resnici revija pisane in nadvse zanimive pionirske dejavnosti. V več kot 25-ih točkah se bodo pio- nirji iz vseh koncev in kra- jev celjskega okraja predsta- vili kot mladi pesniki in re- citatorji, kot plesalci in ri- sarji, pevci in instrumentali- sti, kot mladi telovadci in ljubitelji ritmičnih vaj in po- dobno. Tako bodo pionirji iz Griž pripovedovali o parti- zanskih borbah, njihovi so- vrstniki iz Lemberga pri Šmarju pri Jelšah bodo po- sredovali zgodbe o Lember- žanih (v narečju), otroci iz Zreč bodo nastopili v tambu- raškem zboru itd. Plesali in peli bodo otroci iz Ponikve pri Grobelnem in iz Velenja, vokalne soliste bodo poslali Laščani, Celjani pa pesnike in pevski zbor, učence glas- bene šole in druge. Na odru se bo predstavila tudi mala in mlada Darja, ki bo risala otroško glavo, rajali bodo cibani iz vrtca ob Jurčičevi ulici in oni, ki preživijo del dneva v telovadnci gabrske- ga Partizana. Z ritmičnimi vajami se bodo postavile pio- nirke z druge osnovne šole v Celju in podobno. Skratka, gre za pravcato revijo pionirske dejavnosti^ za revijo, kakršne doslej v Celju še nismo videli. Zato ne pozabite na predprodajo vstopnic pri blagajni kina Union in na revijo pod ges- lom »Povej, zapoj, zaigraj .... ki bo v torek, 19. decembra ob sedmih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Prireditev se bo začela eno uro pred običajnimi začetki takih predstav predvsem za- voljo tega, da otroci ne bodo preveč prikrajšani na spanju. Zato prosimo, bodite točni. Problemi telesne vzgoje v laški občini PRED DNEVI JE BIL V LAŠKEM PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL, NA KATEREM SO RAZPRAVLJALI O STANJU IN PROBLEMIH TELESNE KULTURE v LAŠKI OBČINI. Na področju la.ške občine so 5 parti- zanska društva v Laškem, Rimskih To- plicah in Sedražu, .Partizan v Jj.iSkem je najštevilnejši, saj šteje nad 250 ak- tivnih telovadcev ln 125 podpornega član stva. Delovanje društva pa v /udnjih mesecih ni zadovoljivo. Med članstvom ni pravilnega razumevanja in sodelova- nja, v društvu so neurejene razmere in vse kaže, da je zavest članov upravnega odbora do prevzetih dolžnosti premaj- hna. Laško je po vojni dobilo vrsto strokovno usposobljenih vaditeljev in va diteljic, ki so se oiltegnili delu z mladi- no. Tako trenutno manjka v društvu organizacijskih in strokovnih delavcev. Laško razpolaga s prostornim domom Partizana, ki ga v teh dneh urejuje ob- čina in je v ta namen investirala več milijonov. Res je sicer, da je društvu od številnih prostorov v tem ilomu osta- la zgolj še telovadnica, ker so vsi dru- gi prostori trenutno zasedeni ih služijo drugim namenom (knjižnica, radioama- terji, podjetje VOLNA, prostori za se- zonsko delovno silo itd.). Brez dvoma to stanje vpliva na aktivnost in razvoj društva negativno. Sicer so v laškem Partizanu razvite naslednje dejavnosti: vaje na orodju, atletika, smučanje, od- bojka, rokomet, košarka, plavanje in nami/ni tenis. Partizan Rimske Toplice dela v tež- kih pogoiih, ker nima pokritih prosto- rov za celotno neprekinjeno delo. Kljub temu pa prav dobro in v ugod- nih vremenskih razmerah je življenje Partizana razgibano. Mladina se ukvar- ja s plavanjem, smučanjem, akrobati- ko, odbojko in namiznim tenisom. Mor- da bo društvo v kratkem le dobilo stre- ho z ustrezno dvorano, saj se ureja zadružni dom z veliko dvorano, ki bo služila vsem krajevnim organizacijam. Partizan Sedraž je sicer registrirano, vendar ne deluje. Društvo ima na raz- polago le skromno telovadišče. Za de- lovanje društva skozi vse leto bo treba pridobiti še pokriti prostor, verjetno se bo ta stvar v kratllem uredila s pre- ureditvijo enega razreda v osnovni šoli za telovadnico. V Laškem je še obstojalo športno društvo, ki je štelo nad 100 članov in je povsem prenehalo z delo- vanjem. Društvo je ostalo brez nogo- metnega igrišča in n: imelo pogojev za nudaljno delovanje. Za vsa obstoječa društva skrbj Ob- činska zveza za telesnb kulturo, ki je pokazala dokajšnjo aktivnost. Dobro je na svojh sejah in plenumih razprav- ljala o organizacijskih, tehničnih in fi- nančnih problemih. Vendar tudi tej zve- zi ni usnelo poživiti delo v osnovnih organizacijah. Premalo je bilo stikov z društvi in" premajhno število meddrušt- venih prireditev. Vendar so za to ob- stojale tudi objektivne težave (ni bilo prostorov, opreme, kadrov in finančnih sredstev). Zaskrbljujoče pa je, da Svet za teles- no vzgojo pri ObLO v letu in pol svoje mandatne dobe ni imel niti ene seje in sploh ni obravnaval o problemih telesne vzgoje v občini. Vse kaže. da kadrov- ski sestav sveta ni bil najbolje izbran in ga bo treba čimpreje izpopolniti s člani, ki na tem področju delajo. Plenum Občinskega odbora SZDL je sklenil, da bo v bodoče organizacijam za telesno kulturo nudil več moralne in polHične podpore, da bo poskrbel za vse organizacije ob bližnjih občnih zbo- rih, za boljši kadrovski sestav upravnih odborov, da bo posvetil več pozornosti sodelovanju z občinsko zvezo za telesno vzgojo, ki bi naj predvsem usmerila svoje delo v šolanje novih organizacij- skih in strokovnih kadrov, da se bo borila za izdatnejša finančna sredstva za telesno kulturo, za lokacijo novega stadiona v Laškem in za razširitev te dejavnosti še v Jurklošter. Vrh in Re- čico. Občinska zveza za telesno kultu- ro bi naj tudi z večjim številom med- društvenih tekmovanj in nastopov po- skrbela za razgibanejš« življenje na področju telesne kulture. Brez dvoma bi z uresničitvijo teh skle- pov telesna vzgoja v laški občini do- segla množičnejše temelje, izboljšali pa bi se tudi kvalitetni dosežki. J. K. Kazni Namesto odgovora iz Celja, je prišla iz Ljubljane objava kazni, ki jih je izrekel pristojni organ Nogometne zveze Slovenije v zve- zi z znanimi »■dogodki<^ okoli re- gistracije igralca ŽNK Celja, U- roša Devica. Tako je bil sekretar nogomet- nega kluba Celje ter predsednik registracijske komisije pri Celjski nogometni podzvezi Milan Hoče- var kaznovan z enoletno prepo- vedjo opravljanja funkcij v no- gometnih organizacijah. Kazen je bila izrečena zaradi nepravilne re- gistracije igralca Uroša Devica, oziroma zaradi popravljanja re- gistracijske listine. Enaka kazen je bila izrečena tudi članu upravriega odbora ZNK Celje, Francu Hariju, ker je baje poskušal podkupiti za- stopnika Nogometne zveze v Sremski Mitrovici, da bi popravila izpisnico za Devica. In končno — zelo ostra kazen je doletela tudi celotni nogomet- ni klub celjskih železničarjev z utemeljitvijo, da je klub moral vedeti za dejanje okoli registra- cije, saj sta pri tem sodelovala kar dva člana njegovega uprav- nega odbora. Nogometni klub pa je bil kaznovan s prepovedjo ig- ranja na štirih prvenstvenih, ozi- roma pokalnih tekmah. To hkrati pomeni, da celjski železničarji (v kolikor bodo te kazni dobile pra- vomočje) ne bodo nastopili v pr- vih štirih kolih drugega dela pr- venstva v slovenski conski ligi in tako prepustili zmage brez borbe Iliriji v Ljubljani, kranjskemu Triglavu (doma) ter trboveljske- mu Rudarju in Slovanu iz Ljub- ljane. Odbojka Prvo mesto za Celjcne Izrek kazni je naletel v Celju na široke komentarje. Ce bi sodi- li po mnenju nekaterih poznaval- cev razmer v nogometu, potem bi morali pritrditi, da sta kazni za oba funkcionarja celjskega želez- ničarskega kluba (za Franca Ha- rija v primeru, če mu bo dokazan poskus podkupovanja. Kolikor ve- mo, je Hari zahteval soočenje s predstavnikom Nogometne pod- zveze iz Sremske Mitrovice) dosti premili. Zelo huda pa je kazen za nogometni klub, to je za igralce, za katere bi bilo težko trditi, da so vedeli in podpirali nelepa de- janja okoli popravljanja registra- cijskega dokumenta za Devica. Sicer pa počakajmo, da bo iz- rečena zadnja beseda. V nedeljo je bilo v telovadnici celjskega Partizana zanimivo tek- movanje invalidov v odbojki. Na- stopila so štiri moštva. Med njimi so se najbolj izkazali Celjani, ki so s šestimi točkami osvojili prvo mesto. Na ostala mesta so se zvr- stili: 2. Maribor 4 točke, 3. Tržič 2 in 4. Kamnik brez točke. JANE2IC — zmagovalec Na zadnjem šahovskem brzoturnirju v Celju je med osemnajstimi igralci zmagal Janežič s 14. točkami. Na csla- la boljša mesta so se plasirali: ŠlraJ- har 12 in pol, Ojstrež 11, Primoži,; JO, Kovaču-, Lubej, Pertinač, dr. berce il>l. 'VKK^VANJE ŠAHISTOV V soboto, i*, t. m. ob pet-h nonold-ie se bo v celjskem šahovskem domu / '- čelo posvetovanje šahislov. pred'itavn;- kov vseh šaho^skih enot na (ihmočjii celjskega okraja. Znani izletišči na Gričku in na Sta- rem gradu. prirejata prijetno domače silvestrovanje. Rezervacije pri Kom- ...Pasu,.........._.............._ . V času od do 9. decembra 1961 je bilo rojenih 25 dečkov in M deklic. POROČILI SO SE: Emil. Milan Tekauc. instalater iz Ce- lja in Doroteja Božič, pomožni knjigo- vodja iz Sevnice. Anton Kveder, kle- par in Ana Avgustinčič. zobna asistent'- ka, <^ba iz Celja. Ivan Gaber, geometer iz Celja in Božana. Katarina Viher, predmetna učiteljica iz Griž, Laslo Ku- jan. Ii\ar in Margareta Mirnik, trgov- ska pomočnica, oba iz Celja, Stanislav Plazar, referent prodaje iz Celja in Va- lerija, Ana Eržen, korespondent iz Za- dobrove. -: ^ .... t'> I MRLI SO: ji', Jožef Kušer, tnv. upokojenec iz Strm- ca, star 75 let, Peter Mavric, upokoje- ni iičitelj iz Celja star 71 let, Rozalija Kavčič, družinska upokojenka jz Celja, stara. 61 let, Ajrton ,Bals, 'deJaveč«iz. Ljujiljane. star lej.- Ferdinand Sav- ski, upokojenec iz Loike pri Zidanem mostu, star $6 let, Franc-Turnšek, upo- kojenec iz Celja, :ist»:r 75 \eX. Edvard Lesjak, dojenček- iz Jtirklbštra, staf 1 uro, Ana Verhovšek, gospodinja iz Ce- lja, stara 51 let. »LEPO MESTO« Od srede dalje prodajajo v vseh celjskih trafikah in kioskih časo- pis LEPO MESTO. Ici objavlja za- nimive članke o Celju, o delu O- lepševalnega in turističnega dru- štva ter tri strani popularne tri- bune. Časopis ima dvanajst strani, stane pa 30 dinarjev. Izdal ga je propagandni odbor celjskega Olepševalnega in turističnega društva pod redakcijskim vod- stvom prof. Zorana Vudlerja. Kot vse kaže, bo časopis izhajal ob- časno po potrebi. KRONIKA NESREČ S strelivom se je poškodoval po ob- razu in rokah .Anton Zupan iz Irtnice pri Bučah, — Marija Kač iz Razgorja je padla s kolesom in si poškodovala glavo, — V nekem pretepu sta jih z nožem skupila Edvard Petek in Jože^ ■ Zeleznik iz Pougraca pri Grižah, — Pri prometni nesreči se je poškodoval' po glavi in rokah Franc Rojnik iz Šempet- ra. — Stanislav Pirnat iz Kaple pri Ta- boru je padel z motorjem in dobil po-, škcdbe na glavi, — Jurij Plahuta iz Z«-? bnkovice je padel in si zlomil de.sno nogo, — Anica (iolavšek iz Pongrara, pri Grižah je papdla s kolesom in poškodovala na glavi. — Vlado Gorišek ,\t Latfcftv6,v«si je padel irc si .poškodo^^ val no^b, — Po nesreči se je s pištol« ustrelil v prsa Robi Plaskan iz l.atkove \ asi. PATROLNI TEK v počastitev dneva JLA v počastitev dneva JLA bo v nedeljo, 17. tega meseca s startom ob desetih dopoldne pred domom JLA ob Tehar- ski cesti tradicionalno tek- movanje moških in ženskih ekip v patrolnem teku s stre- ljanjem. Sporočamo žalostno vest, da je pri opravlja- nju poklicne dolžnosti tragično preminil dolgo- letni član našega kolektiva Jože Zgur rajonski monter Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 15. decembra 1961 ob 15. uri na Mestnem pokopališču v Celju. KOLEKTIV ELEKTRO-CELJE CELJE CELJSKI TEDNIK STEV. 47. — 15. december 1961 Prvi obrtni center v Preboldu Da bi zadovoljili drobne in vsakodnevne potrebe držav- ljanov, nie kaže zapostavljati obrtne dejavnosti. Porast o- sebne potrošnje in izboljša- nje življenjskih razmer pre- bivalstva zahtevajo hitrejši razmah uslužnostne obrti, ki ne sme biti več prepu.ščena podcenjevanju ter mačehov- skemu odnosu, ki so ga ka- zali do obrti doslej nekateri za to odgovorni organi. Se- danja praksa je tudi pokaza- la, da so mnogi obrtni obrati nslužnostnega značaja kmalu prerasli v proizvodno obrt že s tendenco, da postanejo in- dustrijska podjetja! Občani so seveda s takim prerašča- njem prikrajšani za obrtne usluge in prisiljeni, da te iščejo pri šušmarjih. Občinski ljudski odbori so zato v polni meri odgovorni za pospeševanje najrazličnej- ših obrtnih strok, ki se spri- čo upadanja zasebnih obra- tov stalno krčijo. Občine so dolžne vračati družbeni obrti vsa sredstva, ki jih v obliki raznih dajatev iz obrti preje- majo, in dodajati še sredstva iz drugih virov. S tako pod- poro bi se obrtna dejavnost krepila, mehanizirala in mo- dernizirala. Z novimi tehno- loškimi postopki bi se dvig- nila tudi storilnost. Vse to pa pomeni več proizvodov, več- jo izbiro za zadovoljevanje okusa potrošnikov in nazad- nje tudi cenenost uslug. Široka oblika družbene obr- ti, ki bo zamenjala usihajoče dejavnost zasebne, so obrtni^ centri. Ti niso nikaka umet-| na tvorba, temveč izraz eko-j nomske nujnosti ter potreb, občanov. Sestavljajo jih spe-j cializirani obrati najrazlič-' nejših strok. Prvi obrtni center v n-iseni okraju so pred nekaj dnevi ustanovili v Preboldu z zdru- žitvijo petih podjetij. Tako so sedaj krojaško, mizarsko, čevljarsko, kovinsko podjet- je in opekarna dobili skupno vodstvo. Istočasno so ta cen- ter dopolnili še z remontno skupino zidarjev, slikarjev in instalaterjev. V bodoče bo- do ta sestav v okviru krajev- nih potreb še dopolnjevali. Center ima skoraj 100 zapo- .slenih. O prednostih tako oja- čene gospodarske organiza- cije, ki bo delovala na bazi ekonomskih enot. ni potreb- no govoriti. Enotno vodstvo, razširjeno knjigovodstvo, na novo uvedena komercialna služba, skupna nabava, smo- trna gospodarska politika po- sameznih delavnic, združena sredstva, perspektivnejša in- vesticijska politika, poleg te- ga pa doslednejše družbeno upravljanje in končno še močna sindikalna podružnica — vse to so pozitivne strani novega obrtnega centra. Slične ukrepe bodo izvedli delovni kolektivi obrtnih go- spodarskih organizacij tudi v Mozirju, Žalcu, Slovenskih Konjicah in drugod. -nik Trgovsko podjetje ,Naša knjiga' Celje, Stanetova ulica 10 sprejme trgovskega pomočnika - potnika Nastop delovnega nnesta je možen takoj ali po dogovoru stanovanjska skupnost Rogaška Slatina razpisuje de- lovno mesto računovodje Pogoji: najmanj z 2-letno prakso v komunalni ali obrtni stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni. Prošnjo vložiti na tajništvo Stanovanjske skupnosti Rogaška Slatina. Okrajni zavod za socialno zavarova- nje v Celju sporoča svojim zavarovan- cem, da je preselil svo e poslovne prostore v novo stavbo na dvorišču ObLO Celje Za stranke poslujemo, enako kot do- slej, ob sredah Vhod v stavbo je iz Gregorčičeve uli- ce, med hišama številka 3 in 5 RAZPIS Komisija za razpis direktorskih mest pri Občinskem LO Slovenske Konjice razpisuje mesto DIREKTORJA TOVARNE KOVANEGA ORODJA ZRECE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Višja šolska izobrazba — strojnik ali ekonomist s 5- letno prakso na vodilnih položajih. 2. Popolna srednja šola — strojni tehnik ali dokončana ekonomska srednja šola z 10-letno prakso na vodilnih polo- žajih. 3. Nepopolna srednja šola in 20-letna praksa na vodilnih položajih. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta. Interesenti naj vložijo prošnje pri Občinskem ljudskem odboru Slovenske Konjice v roku 1 meseca po objavi tega razpisa. Prošnji je treba priložiti življenjepis, potrdilo o šolski izobrazbi, potrdilo o službovanju in praksi, potrdilo pristoj- nega tožilstva, da kandidat m v sodni preiskavi. Prošnjo je treba kolkovati z din 250 državne takse. Upravni odbor trgovskega podjetja »-IZBIRA« Laško razpisuje delovno mesto kontrolorja Pogoj: ustrezna komerialna in finančna praksa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave z opisom do- sedanjega službovanja sprejema podjetje do 31. decembra 1961. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje na." podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) razpisuje delovno mesto direktorja obrtnega podjetja ^Ključavničar" v Celju Pogoji: visokokvalificirani delavec-mojster ključavničar- ske stroke z lO-letno prakso ali strojnik tehnik z večletno prakso. Prošnje z življenjepisom in dokumenti o strokovni kva- lifikaciji in praksi je poslati do 25. decembra 1961 Občinske- mu ljudskemu odboru Celje. ■ ''g skladu s predpisi zakona o finan- pravil stanovanjskepa .sklada, razpisuje šimnju gradnje stanovanj (Uradni list upravni odbor stanovanjskega sklada FLRJ, št. 4T/732-59) ter 54. in 35. člena Občine Celje ; III. NATEČAJ uu dodelitev posojil za dokončanje indi- Tidualiiilt hiš'c iz sredstev stanovanj- skega sklada v letu 1062 1. Stanovanjski sklad občine Celje bo dajal na tem nutečajii iz sredstev sta- novanjskega sklada posojila za dokon- čanje individualnih h'šic nu območju občint' Celje. Tega natečaja se lati ko udeleže fizične osebe, ki s-o v delovn{'in razmerju (katere (Ksebe se smatrajo v delovnem razmi-rju je določcMio z zako- nom o f inan-^iriuiju gradnje stan:)\anj čl. 14 — Lradiii Pst KLRJ. .5t. 47/752-59). 2. Na tem natečaju se dajejo posojila .le za dokončanje" individualnih h iS, ki «o dogotovljene vsaj do zaključne HI. gradbene faze (pod streho) pod sledeči- mi pogoji: — najmanjša lastna udeležba znaša 70% ©d celotnega predračuna s tem. cta se Ja sredstev sklada lahko odobrijo poso- jila največ do 1,300.00.— din za vred- nost stanovanja; — rok vrnitve znaša največ 25 let: najnižja obrestna mera znaša 2%. •5. Zavarovanje posojila morajo nnditi prosilci z adniin-strativno prepovedjo nu plačo oziroma na prejemke iz socialne- ga zavarovanja, zemljiško — knjižnim zavarovanjem, obvezno' vinkuIac'jo po- iarne;;.! zavarovanja. 4. l'onudil)i morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: - navedbo skupnega zne.ska vseh svo- jih (h>igoročnih, kratkoročnih^ iiii poro- štvenih obveznosti ter znesek anuitet •ziroma obrokov iz teh obveznosti; —■ lisirne. ki so potrebne za zavarova- nje posojil pod tč. 3. tega razpisa: — vso tozadevno gradbeno dokumenta- cijo in to: lokaci^ko iii gradLeno do- voljenje, odobreni glavni projekt; - poročilo o terenskem pregledu glede stanja gradnje — izpolni in polrdi nad- zorni organ na predpisanem lorniulur- ju. katerega prejmete pri komunalni banki v Celju z ostalimi obrazci, ki so potrebni pri sami prošnji za odobritev posojila: — potrdilo o plačanem komuuiilnem pri- spevku (potrdilo izstavi Oddelek za grndliene 'n komunalne zadeve pri • - O Celje). 5. Prednost pri dodelitvi posojila na tem natečaju bo imel prosilec, ki nudi: — večji delež lastnih sredstev: — krajši rok odplučiL-i posojila: • — višjo obrestno mero; — nadalje bort-l NOB; — prosilci, ki gradijo stanovanje zar.i- d; \išie '•ile (rušenje, požar). 6. Prosilci, ki so že prejeli posojila iz našega stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanj nimajo pravice ude- ležiti se lega natečaja. - 7. Prošnjo za posojilo s potrebno do- kumentac'jo vložijo prosik-i v enem iz- vodu v zapečateni kuverti, opremljeno z vidno oznako »ponudba za natečaj Ml. pri stanovanjskem skladu občine Celje Gregorčečeva ul. 5/1 soba št. 23 najka- sneje do 51. 1. 1%2. 8. O izidu tega tečaja bodo prosilci obveščeni po zaključku natečaja do 28. 2. 1%2. 9. Informacije prejmejo interesenti pri Komunalni banki Celje ali pri sta- novanjskem skladu občine Celje, Gre- gr.rčičeva ul. 5 1. s<>l>i, št. 23 vsako sre- do popoldne od 14 do ure. Stanovanjski sklad občine Celje OBJAVE IN OGLASI KINO UNION 16. - t9. 12. 1961 »VELIKA VOJNA^ italijanski Csc film 20. - 24. 12. 1961 »ESNAFURSKl TIGEK. zahodnonemški barvni YV film KINO METROPOL 15. — 17. 12. 1961 »NORNBERSKI PRO- CESc, zahodnonemški film .18. — 20. 12. 1961 »DRUŽINSKI DNEV- NIK«, jugoslovanski film 21. - 24. 12. 1961 »PREK PLANIN DIV- JEGA ZAHODA«, ameriški barvni Csc film MATINEJA 17. 12. 19t>l jHERAKLEJi, italijanski barvni flm KINO DPD »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 16. in 17. 12. 1961 »KAVBOJ«, ameriški barvni Csc film 20. 12. 1961 »VRTOGLAVICA«, ameriški barvni VV film 21. 12. 1961 »IZZIV«, italijanski film Sreda, 27. 12. v Narodnem domu simfonični orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane. Dirigent Mu- nih Marko, solist Aleksander Vo- dopivec. Spored: L Beethoven — Egmont, uver- tura S. Rahmaninov — klavirski koncert v c-molu A. Dvorak — Simfonija »Iz no- vega sveta« Ob 17. uri koncert za mladino ob 20. uri III. abonmajski koncert Predprodaja vstopnic v glasbeni šoli. Abonente vljudno prosimo, da poravnajo zapadli obrok. KUHALNIK na tri pplošče ugodno pro- dam. Naslov v upravi Tsta. KUH'.\TSKO POHIŠTVO kompletno pro- dam. K-ošič Ankica. Na Otoku 2 stan. 14. Ogled v d''^o|(lin>sl»EM V NAJEM srednje posestvo Tehar je-Petrovče ali (rrem za pomo- ijnika. Naslov v upravi lista. KATERA SAMOSTOJNA, čednostna in krepostna provincijalka spretme zna- čainega upokojenca? Ponudbe ,nod »Orkrba 8.000 dinarjev« na upravo lista. ZLATO ZAPESTNICO (pancer) sem 'z- (Tubila 5. t. m.: Stanetova ulica. Trg mnčenikov; v Žalcu od banke do pe- karne. Prorsim poštenega naiditelia, naj jo vrne proti nagradi: Ožek, Sta- netova 16. ZAHVALA Rojnik Jelki iz Trnovelj pri Celju za vso skrb in nego pokojnega očeta Antona Teržana katerega smo spremili na zadnji poti 8. 12. 1961. _____. Sinova Vili in Berti. Komisija za sklepanje in odpovedova- nje delovnih razmerij podjetja Avto- busni promet Celje razpisuje prosta delovna mesta: 1. OBRATOVNI KNTIGOVODIA Pogoj: daljša praksa v obratovnem knjigovodstvu 2. OBRAČUNSKI REFERENT PojToj: praksa v finančni ali komer- cialni stroki Rok za vložitev pismenh prijav je do 1. januarja 1%2. Celjani obiščite tudi pozimi izletišče Stari grad in Na gričku. Obe izletišči imata vedno toplo kuhinjo, vsako so- boto in nedeljo pa nudita odlične do- mače pečenice in krvavice. Na voljo so posebne sobe za zaključne družbe. Na obeh izletiščih bo tudi Silvestrovanje Rezervacije sprejema kompas, Celje. Lr^avd Zdravstvenega doma viijc sporoča, da bodo dne 21. decembra 1961 zdravniki Zdrav- stvenega doma Celje ordinirali zaradi strokovnih predavanj (ki bodo omenjenega dne dopoldne in popoldne) v skrajšanem delovnem času. Bolniki se naj v najnujnej- ših primerih obrnejo po zdravni- ško pomoč med 7. in 9. uro, po tej uri pa samo v neodložljivih primerih na dežurnega zdravnika! Zdravstveni dom Celje SADJARJI IN VRTICKARJI! Sadne sadike (jablane, hruške, bresk- ve, češnje, marelice, slive in češplje) ter sadike črnega ribeza, različnih sort in vzgojnih oblik vam nudi Sadjia dre- vesnica >.MIROS.\.\« Petrovče, vsak dd» od 7. do 15. ure. PRAVNA PISARNA V CELJU (samostojni zavod) začne dne 18. 12. 1961 s poslovanjem ▼ bivših prostorih Vodnega gospodarstva v Gregorčičevi uPci 2 z odvetniki: dr. Peter Pavlic, Aleksej Vrečko ia Jernej Goričan OBVESTILO vernikom slovenske starokatoliške cer- kve. Vsem vernikom sporočamo, da se bo od sedaj naprej vršila služba božja vsako prvo in vsako tretjo nedeljo » mesecu ob 17. uri v novi kapeli na Stanetovi ulici 15, drugo nadstropje. Dostop do kapele je skozi prvi vhod levo na dvor'šču. Prva služba božja se bo vršila v nedeljo dne 17. XII. 1961 ob 17. uri. Uradne ure bodo vsak torek in vsak petek od 11. — 12. ure. Cerkvena občina slovenske starokato- liške cerkve v Celju. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — te- lefon 23-75 in 20- 89 — tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-21-1 656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrt- letna 200 din — Inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev Rokopisov ne vračamo — spre- jem oglasov, razpisov in objav vsa. ko sredo do 12. ure v oglasnem od delku. Trg V. kongresa 5 Informacije o oglasih, razpisih in objavah dobite le v upravi Celj- skega tednika! ZANIMIVOSTI Nedonošenček! Ne! Zrel mož... Pretekli teden je opolnoči med petkom in soboto na stadionu v vzhodnoafriškem pristaniškem mestu Dar es Salamu viharno od- mevala beseda »Uhuru« — magična beseda, ki preplavlja vso Afri- ko in ne pomeni nič drugega kot — svobodo! Dar es Salam je glavno mesto Tanganjike, pred dnevi še an- gleške kronske kolonije, od sobote naprej pa samostojne, neodvis- ne afriške dežele. Tanganjiška zastava je zamenjala angleško in edinburški vojvo- da je v soboto dopoldne izročil prvemu predsedniku Tanganjike Julijusu Niereri spomenico o necdvisnosti nove države. To je bil zadnji akt kolonialne oblasti in začetek nove samostojne zgodo- vine republike Tanganjike. Tanganjika je trikrat večja kot je Jugoslavija in ima komaj pol toliko prebivalcev. Razteza se med jezeri Tanganj.ika in Vikto- rij inim jezerom na zapadu ter med morsko obalo nasproti oto- ku Madagaskar. Na jugu loči de- želo od portugalske kolonije Mo- zambik jezero Njasa in reka Ro- vuma, na severu pa z najvišjim pogorjem ter najviško goro Afri- ke Kilimandžaro (5.890 m) meji z bratskim narodom Kenyje. Tanganjika je bila, kot druge afriške pokrajine, dolga leta pod kolonialnim jarmom več evrop- skih držav. Pred prvo svetovno vojno je večji del njenega ozem- lja pripadal Nemčiji v takoime- novani »nemški vzhodni Afriki«. Boj imperializma za novo razde- litev sveta je spremenil sicer po- litični zemljevid Afrike, toda za Afričane se je suženjstvo nadalje- valo. Tanganjika je prišla v an- gleško posest. 9 milijonov in 200.000 prebival- cev živi v tem delu Afrike. Ne- afrikancev je le 120.000 in še med temi je najmanj belcev. Večino- ma so Azijci in Arabci. Nad 9 milijonov črncev pripada v glav- nem močni narodnostno-plemen- ski skupini Bantu in svahilščina je jezik, ki ga govori večina pre- bivalcev nove afriške dežele. Osvobodilno gibanje za neod- visnost dežele je prehodilo dolgo, mukotrpno in žrtev polno pot. Ka- - korkoli so Angleži poskušali po drugi svetovni vojni kazati na- klonjenost osvobajanju kolonial- nih narodov, tako so na vzhodu Afrike le skušali obdržati oblast (Kenyja). Tanganjiko niso bili pripravljeni izpustiti iz rok. I-^a- po vedo vali so daljši rok osamo- svajanja kot za kolonije na zapa- du Afrike. Toda afriško nacionalno giba- nje osvoboditve je bilo močnejše od kabinetskih načrtov Londona Tanganjišfci rodoljubi so se te- meljito pripravljali. Leta 1954 je bilo v deželni upravi komaj osem visokih uradnikov, lani pa že bli- zu 400. Za prevzem oblasti so bili v Tanganjiki vse drugače pri- pravljeni kot v sosednjem Kon- gu. Gospodarstvo dežele sloni več- ji del na agrarni proizvodnji, to- da z močnim delom industrijskih poljedelskih proizvodov. Tanga- njika je največji izvoznik sisala, pridelujejo pa tudi ogromno tK>m- baža alca je šel iskat oče sam. Ob podpori otoških oblasti se mu ni posrečilo najti sina. Vrnil se je globoko pretre- sen in užaloščen. To je pravza- prav ironija usode. Rockfeller jev sin je bil gotovo izjema med otroci boljših družin. I*<'d takim nasloNom je angleški list >Today« zarel svojo široko akcijo za zbiranje podpisov na peticiji, ki jo bo- do poslali voditeljem odgovornih vele- sil. List je (bjav'i na prvi strani sliko hčerke nekega bralca, ki piše takole: . . . Moja hčerk|'ca predstavlja zame otroke vsega sveta. Vprašujem se, alt imajo ljudje, ki vodijo svetovno politi- ko velesil, radi svoje otroke? Potem »Today< objavlja 40 slik otrok in vnukov iz družin vidnih poli- tikov in državnikov ... Mi smo Izbrali le polovico, in sicer: Olrici borcev za mir: (1) sin gospe Bandaranaike. (2) 11 del Castrov sin, (■)) sin dr. Sukarna, (4) Nehrujev vnuk, (5) sinova dr, Nkrumaha, (■>) vnuk ce- sarja Etiopije, (7) Naserjev sin, (3) ne- palski princ ter (9 in 10) Titova vnuk« Zlatica in Joško, Otroci voditeljev blokovskih držar: (11 in 12) otroika predsednika Kennedy- ja, (13 in 14) vnuka premierja Hruščeva, (15) vnuk Kondrada Adenauerja, (16) vnukinja D. Eisenhowcrja, (17) vnuk južnoafriškega predsednika Werwoerda in (18) vnuk španskega generala Franca. Za drugo vrsto otrok so morda zgra- dili globoka zaklonišča, ki pa ne more- jo rešiti pokoicnj katastrofe, če pride do vojne. Prva skupina otrok pa ima oče- te, matere in dedke, ki gradijo varno zakitjnišče za ves svet, za vsa bodoča pokolenja — miroljubno koeksistenco. Nevarni prijemi šibkih rok Kaj je judo ali jiu-jitsu, ve da- nes že vsak otrok, le žal je malo takih, ki bi se tej koristni šport- ni disciplini posvečali, Judo, ki je prišel iz Azije v Evropo, je bil najprej v rabi na Kitajskem, po- tem pa so ga izpopolnili in kulti- virali japonski cesarski samuraji. Dandanes je judo razširjen po vsem svetu. Skoraj ni moderne policije, ki bi ne smatrala judo kot eno od poglavitnih orožij. Judo je namreč uspešnejši, na vi- dez pa tudi »-humanejši-« način, kako pripraviti nasilneža k po- korščini, od gumijevke, policij- skega biča in podobnih priprav. V resnici pa tisti, ki pride v ro- ke mojstru juda, okusi kaj so to »►obisti«, ker kjer zagrabi, kamor udari judoist, zaboli tako, da na- sprotnik postane mehak kot cu- nja. Judo pa je uspešna obramba tudi za vsakega posameznika. Ni se treba bati, da bi «-pozab-li*< svoje orožje doma ravno v tre- nutku, ko je bilo najbolj potre- bno. Imate ga pri sebi, pa če ste na suhem ali v vodi. Gornja slika nam kaže, kako u- spešno obrambo predstavlja judo za žene. Na Angleškem se de- kleta močno ukvarjajo s tem športom. Zlasti v pristaniških mestih, kjer je nežni spol pogost cilj pijanih in nasilnih mornar- jev ter raznih neuravnovešencev. Nedavno so na Angleškem lo- vili tolpo mladih moških, ki so se na samoti lotevali deklet in jih posiljevali. Policija j.m ni mogla do živega, ker če se je v bližini sukal »-Tom}^« ali pa kak moški, incidentov ni bilo. Pa so zbrali med judistkinjami čedna dekleta, ki so se izzivalno oble- čena in vabečega obnašanja po- dala v te nevarne kraje. Uspeh je bil presenetljiv. Ducat nasil- nežev je s polomljenimi rokami, nogami in brez sape dočakalo po- licijske avtomobile in odpotovalo v zapore. Sicer pa si na sliki poglejmo, kako lahko krepak možak sfrči skozi zrak in telebne na trda tla kot je dolg in širok, če se znajde v presenetljivem ►►objemu« šib- kih, a z Judom oboroženih rok .,, ROJ NA ŠOLSKI URI Ko je učitelj v Nikšiču hotel učencem pri šolski uri pokazati pravi čebelji panj, so čebele za- čele rojiti. Vgnezdile so se na šolski uri v razredu. Mlada ma- tica ni dobila honorarja za na- zorni prikaz rojitve ... Kennedy: odslej samo vojcška oporišča V zadnji številki smo priobčili sliko »-komercialnega« atomskega zaklonišča, za kakršna je šlo v Ameriki še na milijone in mii- j:>ne dolarjev v globoke žepe »-tr- govcev z vojno psihozo«. Zakloni- šča, ki so jih gradili razni pod- jetniki za cene, ki so odgovarjale cenam povprečnih amer ških av- tomobilov in navzgor, so po mne- nju strokovnjakov protiatomske zaščite — enostavno zan č. Kljub temu, da resni listi opozarjajo da naj ljudje ne nasedajo šarla- tanskim »-potnikom življenske varnosti«, je vzniklo po ameri- ških mestih na tisoče takih mi- šjih lukenj. Pred nedavnim pa je zgovoren primer dal predsedniku ZDA Kennedyju povod za sklep, da privatni »-gradbeniki« ne smejo več graditi zaklonišč, da bodo ta- ka zaklonišča gradili odslej le še pod nadzorstvom vojaških stro- kovnjakov. Kakšen je bil ta povod? Ko je v Hollywoodu gorelo, je požar, ki je uničil celo četrt bo- gatih filmskih zvezd in zvezdni- kov, popolnoma uničil tudi eno takih atomskih zaklonišč. Zaklo- nišče, katerega neimenovani last- n.k je odštel zanj okoli 5.000 do- larjev, se je slabo odrezalo. V zaklonišču je zoglenelo vse. Pa vendar bi mora a protiatomska zaklonišča biti varna pred vro- činskim valom, ki je podoben vročini na površini sonca, pred rušilnim dejstvom in pred radi- oakt.vn.m sevanjem. V tem, tako drago plačanem zaklonišču pa nebi ljudje prestali niti navadne- ga bombandlranja iz druge sve- tovne vojne. Morda je to dokaz, kako si v Ameriki predstavljajo vojno. Kaj je to čudnega, če dveh stra- hovitih vojn ameriško prebival- stvo ni neposredno doživelo. Samonikla arina(da Dvaindvajsetega decembra 1941 je bila ustanovljena po ukazu Vrhovnega štaba Prva proletar- ska brigada in od takrat naprej so prave vojaške enote, sposobne za močnejše operacije in premi- ke, neprestano naraščale, Prole- tarske brigade, pozneje divizije, so bile udarne enote osvobod.lne- ga boja. In ne samo to, Z na- stanki narodno-03vobod;ln!h od- borov so bile izraz odločne volje naših narodov, da z osvoboditvi- jo domovine dosežejo tudi spre- membo družbene ureditve. Morda bi bilo zanimivo pove- dati, da je izven meja nastalo presenečenje ob takem samoni- klem ustvarjanju revolucionarne armade. Toda to presenečenje ni vladalo le na Zahodu. Tudi v Mo- skvi so se jez.11 in Stalin je bil tisti, ki je ostro kritiziral usta- navljanje proletarskih enot, češ, vprašanje oblasti in revolucije naj Jugoslovani pustijo ob stra- ni. Ob takem odnosu do povezo- vanja narodnoosvobodilnega boja s socialist čno revolucijo se res lahko vprašamo, kakšne cilje je Stalin zasled )val. Ali je bilo vmes samo vprašanje Stalinovih ob- ljub, da bi si z zahodnimi zave- zniki delil interese na Balkanu? Verjetno ne samo to. Slutil in predvideval je, da si narod, ki je sam izvedel revolucijo, ne bo pu- stil krojiti usodo kot narodi, ki jim je bila nova družbena ure- d tev prinesena na bajonetih Rdeče armade ... Jugoslovanska osvobodilna voj- ska je neprestano rastla. V Dal- maciji in Prlmorju so partizani ustanovili mornarico, ki je uspe- šno posegala v boje na morju. Kluz in Cajevec sta ustanovitelja letalstva nove ljudske armade. Brigade ih d.vizije so v nasled- njih mesecih ln letih imele ved- no več težjega orožja, ki so ga zaplen.le sovražniku. Na osvobo- bojenih ozemljih so delale parti- zanske tovarne orožja, oblačil in obutve. Preko trideset sovražnikovih divizij so partizanske enote pri- ' klepale na bojišča v Jugoslaviji. Tak delež v skupnem boju proti fašizmu niso mogli zavezniki spregledati. Leta 1943 so jugoslo- vanski partizani začeli dobivati pomoč za svoj boj. V partizansko vojsko so prišle tudi zavezniške vojaške misije. Ob taki rasti ljudske armade ' je bila Jugoslavija ed.na okupi- rana dežela v Evropi, ki se je v . drugI svetovni vojni osvobodila sama, če izvzamemo skupne o- peracije z Rdečo armado na srem- ski fronti. V drugih deželah so bila partizanska gibanja pod vod- stvom regularnih enot armad ali pa zavezniških poveljstev, V Ju- g)slaviji pa je iz ljudskih množic nastal samonikla in samostojna vojaška sila, ki je ob revolucio-^ narnih spremembah družbene ured tve bila pripravljena braniti in očuvati pridobitve ljudske re- volucije. Jugoslovanska ljudska armada je oborožena z najrazličnejšim orožjem na kopnem, morju in v zraku. Na sliki: Del pomorske in tankovske enote v akciji na vajL