Le.t0 V., šflev. 135. V Celjti, torek line 27. raovembra t923. Fcstnica plačana g gofoolni. Stane !etno 60 Dln, mesečno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. üfclasl zam/7i višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. 3»osame:a5nc& SSe-vlItea sJane 1 Dftn. Izftaja vsaK «orefe, četrteK ftn soboto. Urednlštvo: Strossmayerjeva ul. Št. 1,1. pritHčje. Teles. 65. ilprovnišlvo: Strossmayerjeva u. St. I, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Proracunsfca seja celj- gkega občinskega sveta dne 21. tm. Med slovenskimi avtonomnimi mesti je spravilo letos Celje prvo svoje potrebščine za leto. 1924. v red. So- glasna odobntev proračuna je lepo priznanje za one stranke, ki nosijo pretežno odgovorncst za rnestno gos- podarstvo in vse ono, kar se izvršuie podrobno nn. mestnem magistratu, je pa tudi lepo izpričevalo za opozicijo, ki stvarno in z zrnerno kritiko sode- luje pri vseh važnih in manj važnih komunainih vprašan;ih. Ob 19. uri je otvoril župan dr. Hrašovec obč- sejo ter po odobritvi zapisnika zadnje s^je dal takoj besedo predsedniku finančnega odseka dr. Božiču. Poročevalec je uvodoma pov- darjal, da je gospodarsko delo občin- skega zastopa našlo pravo razumevanje pri vseh strankah. Obč. odbornike pre- veva brez razlike žeija, da se lepo naše mesto razvija in procvita. Težko bo raditega vsem, črtati eno ali drugo posiavko proračuna, s katerimi bi se lahko izvrSile važne nuine občekorist- ne naprave. Financni odsek pa je mo- ral najti ravnotežje med izdatki in do- hcdki ter ni mogrl velikanskega defi- cita 3,384.000, ki ga izkazuje proračun knjigovodstv:;, predložiti občinskemu svetu, še manj pa pokrajinski upravi v odobrenje. Po daljSih posvttovanjih v finnnčnem odseku se je nažel ko- necno izhodni proračun, ki ga hoče podrobno predelati, je rezultat vestnega in sporazumnega dela vseh strank obč. sveta. Stvarne potrebSčine se porazdelijo na sledeče postavke proračuna: 1. Obča uprava: Potrebščine: 932.915 din. Samo v tej postavki se je čn.alo predvidenih izdatkov za 645.000 din. Črtal se je enkratni na- oavni prispevek uslužbencem, vpoko- jencem in deiavcem ter znatno skrčila rezerva za zvišanje plač in mezd. Kijub temu je za usluzbence na mestnern magistratu ostalo v proračunu še okroglo 900.000 din. 2. Uiice, trgj, kanaH in mostovi. Potrebščine ; 972.653 din. Razdelijo se med drugim : za tlakovanje trgov in kanalov 109.524 din, za vzdržavanje cest z grainozom 36.114 din, za sna- ženje cest 28.296 dm, za mezde cest- nih pometačev 8^.200 din, za zgradbo novih cest 336.980 din, za vzdržavanje, snaženje in zgradbo novih kanalov nad 200.000 din, za razsvetijavo trgov in uiic 80.000 din in večje vsote tudi za nabavo novega orodja. Nove ceste in kanali se zgradijo v prvi vrsti tam, kjer se zidajo sedaj nova posiopja. Popravi se pa tudi Gregorčičeva, Miklošičeva in Stross- mayerjeva ulica. 3. Mestno cskrbnfštvo. Potrebšči- ne : 271.309 din. Krijejo se pa s tem vsi oni izdatki, ki bi jih imela mestna občina, ako bi oddajala posamezne vožnje najetim voznikom. Letni za- služek konj je namreč preračunan za celo leto na 318.000 din. 4. Oskrba revežev. PotrebšČine: 120.000 din. Ubožni svet je sklenil v eni zadnjih sej, da poviša revežem podporo za 25—30%. 5. Zdravstvo. Potrebščine: 45.560 dinarjev. Zgradba desinfekcijske kolibe se je morala za prihodnje leto radi po- manjkanja sredstev opustiti. 6. Dobrodelstvo in prosveta. Do- volijo se sledeče podpore: OlepŠeval- nemu druStvu 20.000 ciin., Tujsko-pro- metnemu druStvu 2.500 din., Glasbeni Matici 3.500 din., Muzejskeir.u dru.štvu 500 din., Za zgradbo lapidarija 32.000 dinarjev, DijaSki kuhinii 1500 din., Po- žarni brarnbi v Celju 2.500 din., Dra- matičnemu društvu 5000 din. in za razne dobrodelne namene 25.000 din., skupno 92.500 din. 7. Šolstvo. Izdatki se razdelijq sledeče: Za posebna popravila na po- slopju osnovno šole 13.065 din., zfi po- trebSčine deške osnovne šole 58.832 dinarjev (za učila 3000 din., za šolsko knjižnico 1000 din., za knjige revnim šolarjem 4000 din.), dekliške osnovnd sole 46.285 din. (za učila, šolsko knjiž- nico in knjige isto kakor deški osnovtii Soli), za razna popravila na poslopju meščanske sole 15.320 din., za potreb- žčine mestne dekliSke meščanske žole L6.894 din., deške drž. meščanske Sole 21.377 din., za trg. nadaljevalno šolp 16.390 din., za obrtno nadaljevalno šol^ 22.000 din. in za gospodinjsko solo 13.600 din., ki se otvori, kakor hitro imenuje država obc strokovni učiteljici. Skupni izdatki za šolstvo znašajo 256.764 din. 8. ObČinske obveznostl (obresti od posojii). PotrebžCine 392.824 din. Z najetjem nedavno odobrenega posojila so se mestni do]govi unificirali. 9. Kredltni in prehodni promet: 77.016 din. 10. Za poblranje obdnsklh dav- ščin: 11.250 din. režijskih stroäkov, 11. Hi5e in posestva. Potrebščine: 190.756 din. VeČina mi-stnih poslcpij je sedaj popravljena. Snaženje Grofijü je preliminirano na 45.778 din. Prodaj;: vojaških objektov je v teku. Ponovno se sklene prodaja hiše v Matija Gub- üevi ulici, event, za nižjo izklicno ceno. Od bivšega nemškega obč. sveta v na- cijonalne svrhe nakupljene hiše so da- nes občinskemu gospodarstvu v veiiko breme. 12. Gozdno gospodarstvo. Po- trebsčine: 48.680 din. Ker stopi novi gozdni naürt še le v veljgvo, je do leta 1925 zabranjena vsaka sečnja že itak devastiranega rnestnega gozda. Nujno potrebna je pa takojsnja pogo- zditev gciin, vsled Cesar izkazuje tudi gozdno gospodarstvo občuten pnmanj- kljaj. 13. Izvoz greznic. Vsled popravil in nabave novih cevi je primanjkljaja 15.900 din. Pristojbine se zviSajo od 12.50 na 20 din. 14. Mestna tehtnlca. Prebitka 1.590 din. pri^tnihii-,.-» f.stanejo neiz- premenjene. 15. Ribarska. pravic». Donaša 5000 din. z ozirom na sklep občinske- ga sveta, da se odda ribarska pravica na javni dražbi z najnižjo izkiicno ceno 5000 din. 16. KopaHšče ob Savlnji: Donaša 4922 din. 17. Parno kopaHžče (v najemu). Primanjkljaja: 45.790 din. Sklene se, da se podališa najemniiuka pogodba tudi za leto 1924. 18. Mestno gledališče. Potrebšči- ne : 26.492 din. Potrebna so nekatera nujna popravila na poslopju in pri centralni peči. 19. Mestno pokopaliSče« Prebitka: 285 din. Med dohodke se je stavila vsota, ki bi se dobila s prodajo štirih žrfov ä 5000 din. V pokritje proračunskega primanj- kljaja, ki znaSa kljub zmanjSanju iz- datkov S3 vedno 3.471.113 din., pred- laga finančni odsek vse one davščine, ki so obstojale že tekoče proračunsko leto in ki jih vsebujejo od finančnega referenta stavljeni predlogi. Na povi- šek doklad na direktni davek ni mis- liti, ker so že itak izredno visoke in se je tudi pokrajinska uprava postavi- la na pravo stališče, da jih ne pusti več zvišati. Doklade na dr2. najmarino obremenjujejo naše hi^ne posestnike, ki morajo vsled najrazličnejših davščin na naiernnino mesečno celo doplače- vati. Pri tej priilki se opozarja na iz- vanredno visoke okrajne doklade, ki znaSajo 320%. Vsled novega projekta, da se kanalizacija nekaterih ulic izve- de in je zato stavljsna v proračun vi- soka vsota, se predlaga poviSek ka- nalskih pristojbin od 1 °/o na 4 %• 'Občinske takse na vozüa naj se uve- dejo iste kakor v Ljubljani. Naj se predpiše za. enovnrežne kočije 125din-, za dvovprežne 200 din., za 30 MP av- tomobile 500 din., za težie 750 din., za tovorne avtornobile do 3 ton 500 din.-, preko 3 ton 750 din. Obdačijo naj se primsrno tudi bicikli in moto- cikli. S tem bi se poviSali dohcdki pri te] postavki od 15.000 na 33.800 din. Donos tržne uprave je z ozirom na velike režijske stroške malenkosten. Radi tega se predlaga povišanje tržnih prisrojbin za 100%, sejmskih pa za 200%. Na živinskem sejmišču naj se pobira za 100% povižana stojnina. Na novo naj se uvede tovorninska pristojbina, ki je podrobnejše navedena v poročevalčevih prediogih, ki jih pri- občimo v celoti. Ta nova davščina je na eni strani malenkostna in na cc-ne nikakor ne more uplivati, na drugi strani pa pravična, ker pritegne k majhnernu prispevanju, za obče kori- stne mestne javne naprave tudi ono mnogoštevilno prebivalstvo izbližnie in da!ine okolice, ki se jih pri prevažanju tovora na kolodvor in s kolodvora v obilni meri poslužuje. Podjetja so s primernim povišan- jem dohodkov razun plinarne aktivna. Kljub temu je treba premiSljevati, ka- ko bi se postavila na solidna trgovska tla. Pogrebni zavod potrebuje sicer nove obleke za svoje uslužbence, mo- rala se je pa ta postavka v proračunu črtati, ker ni kritja za njo. Poročevalec dr. Bcžič po temelji- tem pojasnilu posameznih toč.k prora- 'čuna prečira ioxücievne prtdloge ter želi da bi büa debata stvarna in pro- žeta s pravim razumevanjern težkega položaja, v katerein živimo. Obc. odb. Koren izjavi, da bo nje- pova stn-uika glasovala za proračun, ker se je sütn prepričal v številnih odsekovih sejah, kako težko je za naipotrebnejše izdatke najti kritja. Ne mara goycriti skoz okno. Toplo se zavzema za Solstvo, ki ga. je z neto- čnimi podatki napadel pristaŠ klerikal- ne stranke tekotn debata v fiüanfrsem odseku. Žeii, da bi se 7a zdravje in higijeno šolske mladine čim preje sto- rilo äe veČ. Tudi reveži bi bili potrebni izdatnega poviška. V imenu SLS-kluba kritizira obč. odbornik dr. Ogrizek najernninsko po- godbo, ki se je sklenila z Drarnatičnim druStvom, dasi mora priznati, da jo je sam sopodpisal. Zahteva, da imajo pra- vico vprizarjatt gledaSiške igre v rnest- nem gledališču tudi druga društva. Glede zimskega kopališča je mnenja, da bi se premestilo kam drugam. Pred- laga, da se določita dva odbornika, ki bodeta nadzorovala mestne uslužbance, pri katerih pogreSa intenzivnost dela med uradnimi urami. Stavi 5e nekatere druge predloge, vse pa uniakne po stvarnem pojasnilu pred glasovanjern. Obč. odbornik dr. Kalan opozarja dr. Ogrizeka na to, da ima eksekutivno oblast edino le župan in mestni ma- gistrat, dočim je obč. svet le sklepajoči organ. Nadzorstvena oblast ne bi mogla dopustiti, da se bi s prejetjem pred- loga kršila zakon in mestni Statut. Obč. odbornik Prekoršek zavrača stvarno napad na upravo mestnega gle- dahäca, ki ne pozna nobenega stran- karstva. Stremi pa za edinim ciljem, da napravi iz mestnega gledaliiča res hram umetnosti. Ako doseže to, ji je tudi državna podpora zagotovljena. lz- vajanjem obč. odb. Prekoršeka se pri- druži obč. cdb. Koren, ki pozdravlja velik napredek v mestnem gledališču, zlasti pa načrt, prirejati tudi delavske gledaliske predstave. Obč. odbornik Leskovšek kritizira v obč. podjetjih velik nedostatek, da ni pravega nad- zorstva nad delavci. Zanimivo je bilo slišati iz ust strokovnega tajnika sa- mega, da ob pondeljkih in tudi drugih urah v tednu delavstvo ni na svojem mestu. Želi, da bi se v stanovanjskem vprašanju nekaj storilo. Obč. odb. Rtbck nasvetuje občin. svetu, naj skuša dobiti del prispevka za hoteürske Sole, ki je že zelo narasel, za obrno nadaljevalno ^ole. Zadeva se odkaže tin. odseku. Po tej kratki de- bati in še nekaterih pojasnilih poro- čevalca se sprejme proračun in vsi predlogi soglasno. Iz finančnega odseka stavi obČ. odb. dr. Božič sledeče pred- loge : (Konec prih.) )DS. Obüni zbop oiiiastne organizacijc 3DS za mariboFsiio oblast se je vrSil v nedeljo 25. tm. v Narod- nem domu v Mariboru ob polnoštevilni udeležbi delegatov vsehstrankinih orga- nizacij. Zborovanje je vodil poslevodeči podpredsednik oblastne organizacije g. dr. Lipold, ki je po pozdravnem govoru poročal o stanju stranke izza zadnjih volitev. Oblastni tajnik g. Spindler je podal obSirno sliko o strankinem delu v organizacijah, koje so v zadnjem času močno narasle. Predsednik ljub» Jjanske oblastne organizacije g. dr. Zerjav je poročal o splošnem političnem položaju ter pozval delegate na inten- zivno organizacjjsko in strankarsko delo v smislu programa JDS, ki je riacijonalen, napreden in državen. Pri volitvah novega predsedstva je celoten zbor delegatov pozval dosedanjega mnogoletnega voditelja stranke g. dr. Kukovca, da prevzame iu ncidaljuje vodstvo in predsedstvo oblastne orga- nizacije, kar pa je g. dr Kukovec, bur- no aklamiran, hvalečno odklonil iz utemeljenih razlogov zasebnega značaja. Nato je bil soglasno izvoljen za pred- sednika oblastne organizacije g. dr. Lipold, dosedanji poslovodeči podpred- sednik, ki je v globoko zasnovanem •programatičnem govoraobširno razprav- ljal o bociočem delu stranke v naši obinejni pokrajini. Resolucije iz zbora prinašamo na drugem mestu. Občni zbor krajevne crgawlzacjje JDS s:a Celj« In okolico* V petek, dne 23. tm. se je vršil v mali dvorani Na- rodnega doma letošnji redni letni občni zbor riaSe krajevne strankine organi- zacije ob prav lepi udeležbi članstva vseh slojev in stanov. Zbor je otvoril in vodil predsednik organizacije JDS za Celje g. dr. Kalan, ki je po uvodnih pozdravnih besedah podal razpored večera, ki obsega na eni strani vpra- Sanja na§e organizacije in stranke, na drugi streini pa poročila na5e delegacije o delu v občinskem svetu mesta Celja. Po tainiškem in blagajniškern poročilu, ki je bilo od zbora odobreno, sta po- ročala obširno o deiu v občinskern svetu gg. obč. svetnika prof. Mravljak in dr. Božič. Poročili ste bili izčrpni in za zborovalce nadvse poučni, kar je pokazala tudi debata, ki je sledila po- ročiloma. Pri formalno organizaeijskem delu zborovanja se je razpravljalo o tem, kako se naj strankino življenje poglobi. Pred volitvami novega odbora, ki so se izvrŠile scglasno, se je ugo- tovilo, da so mandatarji stranke v obč. odboru mesta in.okolice že kot •rrjtn d »NOVA DOB A SW. 135 taki člani strankinega odbora krajevne organizacije v Celju. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. Kalan, na kar se je konstituiralo nredsestvo organizacije, v koji zavzema g. Ivan Rebek, kot zastopnik gospodarskega življenja mesto podpredsednika. — V oblastni strankin zbor, ki se je vrSil v nedeljo 25. tm. v Mariboru, se je iz- voiilo 11 delegatov, kakor nam jih do- voljuje strankin Statut. Zbor se je so- glasno izrekel za redne sestanke član- stva, ki se vrše vsak četrtek zvečer v restavraciji Narodnega dorna. Občni zbor krajevne organizacije JDS v Ptuju. Ptuj, dne 22. nov. 1923. Danes zvečer se je vrSil tukaj občni zbor krajevne organizacije JDS v spodnji dvorani Narodnega dorna. Predsednik organizacije dr. Tone Gosak je po otvoritvi in pozdravu po- dal v obrisih inicijativno delo organi- zacije v preteklem razdobju ob priüki državnozborskih volitev, celjskih do- godkov, ptujskih dogodkov, volitve žu- pana, podZupana, mesta samega itd. Nacijonalna ideja je vodila poslovanje organizačnega odbora. Organizaciia je jirinesla zato velike strankarske žrtve. V politično šolo v Ljubljano je odpo- slala le dva delegata, ker so bili na- daljni gospodje, ki so se prijavili za to, ovirani. Tudi v narodno-gospodar- skem oziru je vršila organizacija na- logo. Tajnik dr. Salamun je prečital nato natančno poročilo o delovanju organi- zacije ter je izpopolnil predsednikova izvajanja. Blagajnik je poroča!, da ima v ročni blagajni še okroglo 900 K. Poleg računov, ki jih je izplačsl iz blagajne, je omenil, da je predsednik izdal na izdatkih za organizacijo prilično znesek po Din 2000 ter je predlagal, da iz- reče občni zbor njemu za to zahvalo, kar se je tudi zgodilo. Revizor gosp. Ljudevit Sagadin je poročal, da so vsi računi organizacije v redu ter se naj da gosp. blagajniku Skuhali absolutorij, ki ga je občni zbor takoj izrekel. Pri volitvi odbora se je izvolil na predlog L. geometra Pertota stari odbor s to izprerr.embo, da je mesto odišlega g. dr. Košana bil izvoljen v ožji odbor g. dr. Komljanec. V širji odbor je iz- voljenih 36 gospodov. Po vo'itvi je izrazil gosp. učitelj Nežič željo, da bi se članarino redno vplačevalo in bi se s tem razbreme- nilo posameznika, ki mora sicer preveč žrtvovati, da krije izdatke organizacije. Sklenilo se je, da se odslej članarino redno pobira, a se dovoljuje posamez- nim revnim članom organizacije, da jim isto ni treba plačati. G. nadučiteij Klemenčič je izrazil željo, da bi se vršila tudi v Ptuju pre- davanja. Predsednik je obljubil izvršiti po možnosti to idejo, katero je skušal izvesti že preteklo leto, a se mu ni posrečiio. Razpravljalo se je še o drugih važnih vprašanjih, o katerih pa tukaj ne razpravljamo, ker so važna le za notranjo organizacijo stranke. Ob sklepu je predsednik reasunii- ral potek zborovanja ter povdaril, da čakajo organizacijo težke nalo&e, ker se bližajo volitve v občinski in srezki odbor. Kar se tiče mestne občine, mora biti naš cilj, da se združijo vse narodno čuteČe struie v eno veliko in močno falango. Pozivljal je z ozirom na velike smotre, ki jih ima demokratska stranka na sodelovanju ter je zaključil občni zbor, ki je uspel kljub najneugodnei- šemu vremenu prav dobro, ker so se zvesti člani odzvali v obilnem številu. Kot delegatje za Maribor so bili izvoljeni poleg predsednika in tajnika 5e Liudevit in Josip Sagadin ter K. Pertoti geometer. Našim zastopnikom v občinskem svetu ptujskem izraža naša organiza- cija JDS tem potom priznanje in za- hvalo za smotreno in požrtvovalno de- lovanje. KesolucijCi sprejete na občnem zboru oblastne organizacije JDS za mariborsko oblast v Mariboru, dne 25. novembra 1923 v restavraciji »Narodnega doma«. I. 1. Povdarjamo, da smatramo slej- koprej za nujno potrebo, da se ustava izvede in da se poleg uvedbe državne oblastne organizacije izvede tudi oblastna in sreska samouprava, da bo tako Ijud- stvu dana prilika sodelovanja pri upravi domačih pokrajin in da se zasigura varstvo posebnih nacijonalnih in gospo- darskih interesov mariborske oblasti. II. Pri posebnih, zlasti nacijonalnih razmerah v naši mariborski oblasti po- novno povdarjamo potrebo napredne koncentracije in se načelstvu naroča, da dela tudi še naprej za dosego ko- operacije naprednih strank zlasti to povdarjamo z ozirom na predstoječe volitve v občine, v srezke in v oblastno skupščino ter trgovskoobrtno zbornico, katerih volitev demokratska stranka ne smatra za čisto politične. Oblastnemu tajništvu se naloži, da tekom treh mesecev po zaslišanju vseh gospodarskib in socijalnih slojev za vse sreze pripravi srezke in oblastne kandidatske liste in izvrši vse možne priprave za skupen uspešen nastop pri srczkih in oblastnih volitvah. 111. Odločno obsojamo finančno, zlasti davčno politiko sedanje vlade, ki ogroža v eksistenci malega kmeta in obrtnika, pa tudi našo trgovino in industrijo; protestiramo proti pretirani davčni praksi v Sloveniji in zahtevamo izvedbo izenačenja davčne zakonodaje. IV. Pridružujemo se protestu industrij- skih in trgovskih krogov proti uvedbi koncesijskega sistema, ki bi dajal mi- nistru za trgovino in industrijo izključno pristojnost, da daje dovoljenja za usta- navljanje novih industrijskih podjetij v celi državi. Obenem odločno odklsnjamo namero gotovih krogov, izvabiti vso industrijo na jug, ker se s tem ogroža i napredek Maribora in cele mariborske oblasti. V. Opozarjamo z ozirom na obstoječo denarno krizo vlado in vodstvo Na- rodue banke, ndj ne vodi računa samo o interesih velikih industrij in bank, ampak naj predvsem poskrbi za kre- ditne potrcbe tudi srednje in male obrti in trgovine, poljoprivrede in zadruž- ništva. VI. Pozivamo vlado, da že enkrat iz- vede prečiščenje tujcev v tujih podjetjih na naši zemlji, ker smatramo, da imamo dovolj popolnoma sposobnih domačih moči, ki morejo nadomestiti tujce. Vll. Pri predstoječih trgovinskih poga- janjih, zlasti z našo neposredno sosedo Avstrijo zahtevamo, da se jcmije po- sebni ozir na gospodarske potrebe zlasti naäe severne obrnejne pokrajine ter cele Slovenije, ker so interesi teh pokrajin pri pogodbi z Avstrijo najbolj prizadeti. Zn.htevatno, da se k vsem pogajanjem pritegnejo tudi strokovnja- ki iz teh pokrajin. VIII. Z ozirom na eventuelno oddajo državnih zdrpvilišč v zakup izjavljamo, da giede državnih ^draviliSč RogaSke Siatine in Dobrne, ki so bila last de- žele Štajerske, reklamiramo lastniStvo istih za mariborsko oblast kot avto- nomno premoženie in ne moremo prepustiti dispozicije glede teh zdravi- lišč brez poprejSnjega sporazuma z legalnim zastopstvom oblasti. IX. Uradniško vprašanje smatramo povseni za nerešeno in naproäämo Klavni odbor stranke, da pocivzame vse korake, da se ustvari odgovarjajoči gmotni položaj uradništva. ker si ne moremo misliti dobre uprave brez za- dovoljnega uradništva. X. Dvigamo ponovno odločen protest proti vsakoršnim političnim kuočijam z Nemci v Sloveniji na Skodo naših nacijonalnih interesov. XI. Ob koncu poslovne dobe ministra n. r. g. dr. Vekoslava Kukovca kot poslanca mu izreka oblastni občni zbor stranke, ko mu daje absolutorij, svojo zahvalo za dolgoletno nesebično požr- tvovalno in uspešno delo, katero je vršil kot voditelj in mandatar stranke in mu občni zbor izraža svoje popolno zaupanje. treba, da smo dosegli omenjeno ^olo vsaj na papirju. In šele potek svetovne vojske v letih 1917/18 je napravil go- spodo v Gradcu mehkejšo, da je moglo priti do otvoritve te sole. Nekaaj na- roden učitolj ni mogel ziahka na vo- diino mesto na slovensko §olo, vsak najslabši renegat ali polovičar je imel prednost, nekatere takozvane s.'ovenske sole so spadale v nemško intsresno sfero in bile »deutscher Besitzstand«. Tako bi lahko naStevali dalje in uapi- sali knjige o tem, kako je bilo nekdaj — — — Danes pa imamo v svoji državi, kjer smo Slovenci scodlofuioči državni narod, celotno svoje narodno šolstvo, pa se niti še ne zavedamo po- mena narodnega šolstva za razvoj naäe narodne kulture in za napredek našega naroda. Poglejmo samo v Žalec, sre- dišče Savinjske doline kulturno in go- spodarsko. Tarn so na tem, da že po- časi likvidirajo slovensko rneščansko Solo, ki je bila prva in edina slovenska na Štajerskern. Priti je morala Jugo- slavija, da si Savinjska trdnjava, kakor se je nekdaj ponosito imenova! Žalec, podpiše iavno spričevalo, da ne more Žalec in Savinjska dolina vzdrževati rneščanske sole v Žalcu, ki menda da- nes ni več potrebna, ker je itak vse slovensko in vse narodno. Ako Slo- venci iz tega vidika jemljemo potnen in potrebo Solstva, potem se pač vidi, kako globoko Se tičimo v avstrijskih Skornjih, in bi nam meščanska sola v Žalcu mogla 5e same koristiti tudi po tem kopitu pomena in potrebe šolstva. V bistvu nekaj sličnega se doigrava v trgu Vojniku pri Celju. Vojnik je bil nekdaj torišče rc-negatstva in Südmarke, predstraža celjskega nemštva, čistokrvna in junaško germanska, le nemsko ni dobro znala. Pa je postavil trgu Voj- niku in ukaželjnemu ljudstvu nemški Schulverein nemsko šolo, da bi se v njej učili otroci nemsko in naučili biti boljši »Nemci« po sreu in jeziku, kot njih slovensko govoreči stariši. Pa je usoda zgodovine dala svetovno vojno, in zaključek vojne in r.aše osvobojenje je odneslo nekdaj nemšlco šolo iz Voj- nika. Ostalo pa je lepo in prostorno poslopje, v koje se je že pred letom dnij po sklepu viS. §olske oblasti na željo domačih činiieljev naselila slo- venska meščanska Sola, ki ima letos že dva razreda. Pa ni prav tako, ljudie, ki se imenujeio slovenska inteligenca, se trudijo prav pošteno, da bi Solo ubili, kmečki narod po sosednjih ob- činah pa je votiral percentuelno vis;oke zneske k vzdrževaniu slovenske me- ščanske sole v Vojniku. Bog i bourne, da so slovenski možje bili nekdaj ne- koliko drugi! Ail jc mogoča še tako ponižu- joča nezavednost v Ceiju? Prijatelj lista nam piSe: Pred kratkim se je do- godil slučai, ki sicer ni osamljen, pa vendar drastično osvetljuje naše hlap- čevstvo izza rajne Avstrije in izza dobe nemškega terorja v mestu Celju. V nemško trgovino pride ugledna Slo- venka. Na slovenski pozdrav in vpra- šanje odzdravi in odgovori po nemško, kakor se paČ to spodobi, ako gre Slo- venka v nemško Vg°vin°! Z'rires ne- verjetno in nezaslišano ]e, da je taka sramota pri nas še mogoča. Ni dovolj, da nekatere slovenske dame niso srečne, ako ne kupujejo svojih gospo- dinjr,kih in drugih potrebščin za hišo samole pri nemških firman, svoji prin- cipielni prvi srarnoti morajo še dodati drugo sramoto, da govore iz samega rešpekta pred Nemci in renegati, kojim nosijo svoje tcžKe pare, samo nernäko in pomagajo tako vzdrževati značaj in razmere, ki pričajo svetu in našim Nemcem in rene^atom, da nismo vredni svoje svobode in samostojnosti, ako tako postopamo tarn, kjer je odvisno vse od nas samih. Pri takem lastnem sramotnem ravnanju vendar ne bomo kričali v Bsograd za pomoč in odpo- moč. — Priobčili smo gornji dopis na- 5ega poroČevalca, prosimo in opozar- jamo ga pa nato, da javi slučaj ime- noma kompetentni organizaciji, ker imamo takih in podobnih časopisno papirnatih jeremijad in eventuelnih gro- ženj »pridemo drugič z imeni na dan« že preko dovolj. Kar je absolutno res- nično, to se naj tudi dosledno izvede po načrtu do konca. O. uredništva. Narodna čitalnlca v Celju priredi, kakor vsa desetletja svojega obstoja, tako tudi letos in sicer v sredo, 5. de- cembra ob 8. uri zvečer v gornjih pro- storih Narodnega doma Miklavžev ve- čer. Na vsporedu je nastop svetega MESTNO GLEDAUŠCE V CELJU. Repertoar: 27. torek. »Školjka«. A. PoMSne vesti. S politiko ne gre naprej. Na ple- narni sejl finančnega odbora dne 24. tm. se je začela razprava o vrhovni dr- Žavni oblasti. Poslanec dr. Krizman je povdarjal, da je največia slabost naše države, da se ne vodi državna, ampak strankarska politika. Radikalci delajo zfi vzdrževanje svojega režima konce- sije na račun države in nacijonalne misl'. Na vseh koncih in kraiih stojimo na mrtvi točki. Zahteval je izenačenje pokojnine in forsiral naglo pomoč uradnikom. Francosko posojllo nsži državi. Referent finančneca odbora v franco- skem pariamentu Louis Marin je poročal o zakonskem načrtu o kreditih za dr- žave Male antante. Jugoslavia dobi 300 milijonov frankov s 5odstotnimi obresti in amortizacijskim rokom 10 let, ki pa se lahko podaljša. Kotgarancija naj služijo dohodki iz carine in mo- nopolov. Dovoljene kredite bo Jugo- slavija porabila za iavne zgradbe, za železniški in telegrafski materijal ter za državno brarnbo. Koristi od tega posojila bi imeli obe državi, Jugoslaviji je dana možnost, da dobi za uvoz po- trebno blcgo v Franciji po ugodnih' cenah, Franciii pa se odpre za nieno blago novo tržišče. Francosko posojllo naši državi odobreno. Francoski s«nat je odobril posojilo Jugoslaviji v znesku 300 mi- lijonov frankov. Od tega denarjasebo porabilo za nabavo 100.000 modernih pušk, drugo pa za državne investicije. Novi »talijanskfprediogi »Times« poročajo o novih italijanskih predlogihi na podlagi katerih bi se sklenil med ltalijo in Jugoslavijo sporazum. Jugo- slovanska vlada pristane na to, da lialija anektira Reko. Jugoslavia ima suverene pravice na Delto in Baro5. Severno obrežje Baroša, ki pripade reški državi, se odstopi Jugoslaviji za 99 let v porabo. Jugoslavija dobi svo- bodno cono v glavnorn bazenu režkega pristaniSča, kar se bo naredilo s po- sebno konvencijo. Ker se s tem spo- razumom spremeni rapailska pogodba, bosta zaprosili obe državi pri Zvezi narodov za odobritev te spremembe. Naša vlada vstraja še vedno na točni izvedbi rapallske pogodbe. Konvencija z Rurnunsko podpi- sana. Dne 24. tm. je bila v zunanjem ministrstvu podpisana konvenctja z Rumunijo. V imenu naše vlade jo je podpisal dr. Ninčič, za Rumunijo ru- munski poslanik v Beogradu Emandi. Grška djnastija najbrže ne ostane. Universal Telegraph Agencie javlja iz Aten, da je stanje obstoja grške di- nastije zelo omajano. Venizelisti na- glašajo, da bo revolucijonarna vlada pri volitvah podpirala revolncijonarne kandidate. Pripadniki monarhije se zbirajo okrog Zaimisa, a nimajo upanja, ker kralj nima nobene besede in v resnici že dolgo ne vlada več. Jugo- slovanski in rumunski poslanik se tru- dita, da bi podpirala dinastijo. Stresemannov kabinet demisä- jonlral. Na seji nemSke^a državnega zbora dne 23. tm. je dobila Strese- mannova vlada z 230 slasovi proti 150 nezaupnico. Takoj po glasovanju je Stresemann odšel k državnemu pred- sedniku in mu predložil ostavko dr* žavne vlade. Angleži prorokujejo razpad Nern- Čije. »Times« poročajo, da Angleži ra- čunajo z razpadom Nemčije. Nemčija ne bo razpadla vsled tega, ker sku- šata Bavarska in Saška odpasti, temveč, ker je gospodarsko popolnoma uničena. Celiske novice» Nekdaj indanes! Nekdaj Slovenci na Štajerskem nismo imeli pravice niti do ene same slovenske srednje ali strokovne sole, po mestih in po važ- nejših industrijskih srediSčih, kjer je gospodaril nemški kapital, nismo imeli niti pravice do ljudskih šol v mater- nem jeziku. Da smo dosegli svojo prvo in edino meščansko šolo s slovenskim učnim jezikom v Žalcu, je bilo treba dolgotrajnih opoziciooalnih bojev na5e delegacije v blvšem Stajerskem dežel- nem zboru. Dvajset let bojev je bilo Stev. 135. »NOVA DOB A Stran 3. Miklavža in njegovega spremstva, na- dalje peklenščekov ter razcielitev došlih daril. Po razdelitvi je prosta zabava. Vsa prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina za odrasle 5 Din, za otroke do 12. leta v spremstvu stariSev 2 Din. Svira godba na lok. Zahvala. Mestni občinski svet je povodom rojstva prestolonaslednika Petra naklonil tuk. Zaščiti dece in rnla- dine znssek 5.000 Din, ki se bo raz- delil tried najrevnejšo celjsko mladež ob priliki letošnjega božiČnega obda- rovanja. V imenu uboge mestne mla- dine izreka zaščita mestnemu občin- skcmu svetu svojo najprisrčnejšo za- hvalo. Joško B'zjak, tč. predsednik. Kohl jug;, sester so za Miklavževo obdaritev revne dece darovali : Mr. Charles Hangenedec in Stefan Borlak po 100 Din, ga. Flora Lager — Ne- ckermann 25 Din, ga. Mar. Earth in J. Rebeuschegg po 15 Din. g. L«:sjak 20 Din, ga. Natek, Božič, Jerič, Mastnak, Radej, Mihelsč, in M. Baš po 10 Din, ga. A. Hočevar, J. Randl, Šuligoj in Gerdina po 5 Din, gdč. Dolinar 3 Din, ga. Ksenia Peasce S Jir in 2 francoska franka. Srčna hvala. — Dalje sledi. Zlato kolajno od geografske^a inštituta Lille je dobil g. policijski svet- nik dr. Senekovič. Čestitamo! Osnazlte hüdn!ke. HiSne posestni- ke opozarjamo na predpise glede sna- ženja in posipanja cestnih hodnikov. Predpisi so strogi in je hišni lasrnik odgovoren za vsako škodo in poSkod- bo, ki bi jo zakrivil z neuvaževanjem predpisov. Kino^Gaberje. Torek 27., sreda 28. in četrtek 29. novembra »Zakon Prerije«. II. epoha. Sokolstvo. Našl prapori. Po našem osvobo- jenju je razvilo več društev svoje pra- pore. Večina teh so v narodnem slogu, kar je vse hvale vredno. Naša crna- mentika je tako razvita, da se nam tega vnanjega kulturnega znaka ni treba sramovati — nasprotno, dolžnost Sokolstva bi bila, da ono samo propa- gira našo domačo stvar in jo izpopol- njuie. Ker bodo razvita šs razna dru- štva svoje prapore, naj se drže sledečih navodil: Skoro vsaka pokrajina ima nekaj svojega tipičnega ali v barvi, ali v obliki. Tega se je v bistvu dr- fati. V zadnjern času so prišli v na- vado prapori iz belega platna. Prav priporočljivi so in praktični, ker se dajo prati in se ne sekajo kakor svi- leni. Treba je še vezanja v trpežni obliki in traja jako dolgo, o čemur nas prepričajo razne stare narodne ve- zenine, ki jih hrani naš muzej. Oblika naraščajskih pr?iporcv naj bi bila bolj maihna. Da se doseže v tern oziru tudi nekaka enotnost v obliki, bi bilo priporočljivo, da druStva, ki namera- vajo razviti prapore, predlcže JSS na- črte za prapore, predno jih dado v delo. Savezni dan. Ponovno opozarja- mo vsa bratska clmštva na sklep od- bora JSS, da prirede dne 1. riecembra ali pa kak drug dan v decembru Sa- vezni dan. Tozadevna navodila so bila razposlana vsem društvom. DopiisL Iz Zagreba. (E. A.) Nisem pesnik, tudi pisatelj ne. Nisem nobeden nav- duSeni oboževalec umetnosti, kajti vsak- danje skrbi in borba za obstanek so ODÜile kolikor toliko vse nadidyalne strune človeške duše. Če grem v gle- dališče ali pa h koncertu, grern pa zato, ker mi je ljubša glasba, kakor pa današnja družba, a nekam v dru- štvo pa moram iti. Bilo je preteklega četrtka, ko sem iz gledališkega reper- loara čital, da gostujeta v zagrebSkem gledaliSču Ijubljanska umetnika gdč. Zdenka Zikova in gospod Marjo Ši- menc. Tako čudno mi je bilo, ko sem zvečer čakal pred zaprtim zastorom. DozdevaSo se mi je, da sem postal zopet tisti idealni otrok in v duši mi ie vihralo neko detinsko veselje. Okoli mene je vse Sumelo. Godba je skuSa- 3a. Gosli so cvilile. Liudje so Sli, prišli, vstali, seli. »Gospodja, kuda vi ...« »gospojice, jeli ste došli ...« jaz sem pa po dolgem hrepenel po slovenskih besedah. »Vidit čemo, §to oni znadu?« Jaz sem pa čakal, — čakal. Niti na Puccinijevo godbo nisem več sluSal. Sedel sem na svojem mestu poln ne- mira. Bal sem se za svoje Ijudi, kakor, da bi moral sam predstavljati. In nad vsem hrumenjem, nad vso hrvaSko kritiko srkal sem besede, ki jih v »Tosci« pravi bavaradossi cerkveniku: »Kaj delaš?« In tedaj se mi je zales- ketalo v očeh. Sam ne vem, kako je prišlo. Od nekod je pihljal domovinski zrak. Sanjal sem daleč, daleč nazaj v stara otroška leta. Tedaj — sanjaril sem skozi okno v strme slovenske planine. Mamica so stali pri ognjišču. Oče so me pa vzeli na kolena in pri- povedali so mi o kralju Matjažu. S svojo tnalo roko sem jih vlekel za kuStravo brado in sem so glasno sme- jal, če so me za šalo karali. Tedaj... In ko sem sei iz dvosrane umetnosti posvečene, stopal sem še dolgo kakor opijanjen z otožnimi spomini po praz- nih zagrebSkih ulicah. Dncvsia kronika. Naäim naročnikom poSiljamo z danaSnjo pošto položnice, katere naj izpolniti blagovolijo vsi cenj. naročniki, ki dosedaj Se niso poravnali naročnine, da se napravi v upravi red ter da ji ne bo treba opetovano iztrjevati za- ostalih naročnin. t Josip Stritar. Iz Rogaške Sla- tine smo prejeli žalostno vest, da je v nedeljo 25. tm. preminul starosta slovenskih pisateljev g. Josip Stritar. Veselil se je starček preživeti vcčer svojega življenja v svobodni domovini, izpolnila se mu je želja, a le malo časa, mu je bi!o usojeno uživati gostoljubje domovine. Mož, o katerega življ&nju in delovanju bomo prihodnjič poročali obšimeje, naj uživa med nami vsemi časten spomin ! Sodba v marlborskem orjuna- škem procesu. V Mariboru se je kon- čala v soboto razprava proti obtožen- cem, ki so napadli Cirilovo tiskarno. Kot prvi zagovornik ie nastopil dr. Ku- kovec, ki je orisal na kratko zgodovi- no ozadja in pričetka nacjonalističnega razburienja v Mariboru, katero je pri- čelo, ko se je vrgel državni pravdnik dr. Mirko Graselli v politiko. Narodno razburjenje je bilo opravičeno, ker so slovenski politiki prodajali Nemcem gledaliSče, »Dijaški dorn«, Mariborsko kočo itd. Državni pravdnik je pozival senat, naj govorniku zabrani politizi- ranje, nakar ga je dr. Kukovec zavrnil: »Iz politike ste proces napravüi in če g-a hočete politično tudi končatr, potem mi vzemite besedo!« Zagovornik je razvil slike žalostnih razmer, ki jih je uvedel sedanji režim političnega po- puščanja proti našim tisočletnim zati- ralcem. Drug! zagovornik dr. Makso Šnuderl je primerjal proces s posto- panjem proti prekmurskim madžarotiom, ki so bili v tej dvorani oproščeni vftle- izdaje, ker preiskava ni bila čisto iasna. Dr. Rosina je tolmačil pravila Orjune in vprašanje, kateri Slovenec ima danes interes, zavzemati se za nemške »Jaga- balle« in »Männergesangsvereine«, ki pod to krinko uganjajo poütiko. Naci- jonalistično gibanje je samo v korist države. Čin, da so povzročili obtoženci Ciriiovi tiskarni 21.000 kron škode, so zakrivili oni, ki so s svojim hujskanjem in napadanjem izzvali in izsilili reakcijo. Nikakih dokazov ni, da so »razbili« tiskarno mladeniči, ki sede na obtožni klopi. Dr. Lipold in dr. Slokar sta iz- vajala podobno. Popoldr.e je predsednik sonata razglasil obsodbo, s katero je bilo obsojenih 7 obdolžencev na 2 do 6 rnesecev ječe in povrnitev škode. Vsi ostali so bili oproščeni. »Pokret« zagrebški nacijonalistični list je v soboto prenehal izhajati. 6. In 7. razred ženske reformne gimnazije v Ljubljani ukinjen. Kle- rikalno komunistična večina Ijubljan- skega občinskega sveta je ukinila 6. in 7. razred ženske reformne gimazije ter tako vrgla gojenke na cesto, ki ne morajo nadaljevati sredi šolskega leta v nobenem zavodu svoje Studije, ker v celi državi ni enakega zavoda. To je pač kulturen Skandal, ki ga ni pov- zročil še noben ljubljanski Župan. Starešinska zveza »Trlglav« v Marlboru — Redni obfini zbor 7. XII. 1923 ob 8. uri v gostilni Nar. doma v Mariboru. Dnevni red: 1. čitanje za- pisnika, 2. poročilo odbora in 3. revi- zorjev, 4. volitev novega odbora in 2 revizorjev, 5. slučajnosti. — StareSine vabi na udeležbo — odbor. KatoliŠka katedrala v Beogradu. Odbor za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu je predložil načrte mini- strstvu javnih del, ki je te načrte odo- bril. Strwba bo monumentalna in ena naivečjih v Beogradu, saj bo stala celih 100 milijonov dinarjev. Veliki rabin za itašo kraljevino. Izak Alkalaj je imenovan za velikega rabina za celo Jugoslavijo. S tern ime- novanjem je urejeno tudi vprašanje židovske konfesije v naši državi. Sprejemanje 10 dinarskih ban- kovcev drž. izdaje iz 1. 1919 (tako- zvanih »kovačev«) po državnih bla- gajnah. Finančna delegacija opozarja, da sprejemajo do vštetega dne 1. fe- bruarja 1924 vse državne blagajne 10-dinarske bankovce državne izdaje iz I. 1919 tudi za vplačila ob pogojih, ki so razvidni iz razgiasa te deiegacije št. A IV. 3570 z dne 1. sept. 1923, ki je objavljen v Uradnem listu St. 84 z dne 8. septembra 1923. Do istega roka in ob süCnih pogojih pa državne bla- gajne v krajih, kjer ni podružnic Na- rodne banke, tudi posredujejo zame- njavo imenovanih bankovcev. Zame- njajo pa se ti bankovci lahko pri Na- rodni banki in vseh tijenih podružnicah do vSretega dne 9. februarja 1924, pozneje pa do v^tetega dne 10. junija 1924 Ie še pri Narodni banki v Beo- gradu. Izza dne 11. junija 1924 zgubijo ti bankovci vsako vrednost in se ne bodo več zamenjavali. Polomija radlkalije v Tibovljah. Radikalska klika je imenovala svoj čas za gerenta v Trbovljah bivšega komunista Korena, ki se je poradikalil. V sosvet so bili itnenovani še drugi radikalski element!. Zapravljali so ob- činski denar, kar na debelo. Sedaj javljata »Jutro« in »Tabor«, da je na- šel sedanji gerent velik nered v raču- nih, vsled Cesar sta bila sosvetnika Bogde in Strman aretirana, bivši ge- rent Koren in njegov namestnik Velka- vih pa sta šla sama v Celje ter se javila sodniji. Vlak, ki nikd.tr ne stoji. V Kur- saalu na Angleškem so te dni prei/.- kušali novo konštruiran vlak, ki nikdar ne obstane. Vlak vozi brez strojevodje, brez signalov in brez sprevodnika. Br- zina vlaka se avtomaticno znižuje in povišuje. Kadar privozi v kako postajo, vozi zelo poČasi, tako da lahko pot- niki izstopijo in vstopijo, izven postaje pa vozi zopet z normalno brzino, krog 24 milj, t. j. 47 km na uro. Vlak ne napravi nikakega Suma ali hrupa, ker imajo kolesa gurntjaste obroče- Vlak goni električni motor, ki se s posebno pripravo sam regulira in na postajah dobavlja električni tok, tako da ni po- trebna nikaka napeljava toka, kakor je to potrebno n. pr. pri električni ce- slni železnici. H«fema jecialscga zatlaroVanJa in znižanj« apraVaih $trolHoV. V gospodarskih korporacijah so zadnje case na dnevnem redu razprave o nedostatkih pri socialnem zavarovanju. Tudi Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo se je v svojih zadnjih po- svetovaniih temeljem poročila g-ospoda dr. Plessa pečala s tern važnim vpra- Sanjem. Sklenilo se je po živahni de- bati opozoriti v posebni spomenici mi- nistrstvo za socijalno politiko na škod- ljive posledice, ki jih ima zakon o zavarovanju delavcev na razvoj našega gosoodarstva. Pri izvajanju tega zakona se kaže napaka, ki je bila storjena s tern, da se je zakon izdal brez sode- lovanja prizadetih krogov. BolniSko-zavarovalni prispevki so se od januarja 1923 v celi krafjevini poviSali od 5°/o na 6%, dočim se je z naredbo ministra za socijalno politiko od 20. novembra 1922 znižalo prinosno tarifo za zavarovanje proti nezgodi od 8% na 6% za nevamostni odstotek 100. Prispevki v navedenih odstotkih pomenijo ogromno obremenitev na- šega gospodarstva, povišajo v občutni meri režijske stroške naše produkcije ter oslabljajo konkurenčno zmožnost damačih fabrikatov. Vzgledoma bodi samo navedeno, da se podražijo zgradbe zbog socljalnih dajatev do 6% vred- nosti zgrajenega objekta. V mizarski stroki se podraže izdelki celo za 7 od sto. Čuiejo se iz vseh poslovnih krogov neprestano zahteve po reviziji zakona o zavarovanju delavcev, predvsem pa po takojšnjem znižanju zavarovalnih prispevkov. Prvi pogoj, da se morejo znižati prispevki, je znižanje upravnih stroškov naših socijalno-zavarovalnih institucij. Medtem ko pa stremijo vsi za tern, da se uprava poenostavi in se nje režijski stroški znižajo, je na podlagi prora- čuna npravnih stroškov za kto 1923 pri Okrožnem uradu v Ljubljari ute- meljena bojazen, da se upravni stroški celo Se povečajo. Predmetni proračun preclvideva 178 uradniških in 45 dnev- ničarskih mest, katerih letni prejemki so določeni na Din 3,917.198. Da se more dobiti vsaj približno sliko o neprimernosti upravnih stro- škov, poskusimo ugotoviti razmerje st.roškov iz proračuna napram pred- vidnim, na podlagi dossdanje prakse izračunanim celokupnim dohodkom okrožnega urada. Ako računamo po- vprečno število članov s 60.000, ki so zavarovani povprečno v XIII. mezdnem razredu, bi znaSala letna zavarovana mezda 360,000 000 dinarjev, kar bi pri 6% bolniško-zavarovalnih prispevkih znašalo 21 milijonov letnih prejemkov okrožnega urad?. Kaikulacija sloni na zelo optimističnih premisah. Verjetneje je, da bodo prejemki manjši, kajti v najbolj ugodnih mesecih, to je za vreme stavber.e sezone, je bilo najvišje šte- vilo članov 78.000. Ako upoštevamo, da je bilo v tem številu mnogo po- ljedt'Iskih delavcev pri veleposestvih, rodbinskih članov i. dr., ki zavarovanju pravzaprav niso podvrženi in ako od celokupnih dohodkov odbijemo še pro- cent neizterljivih prejemkov, ki znašajo po izkušnjah dosedanje prakse do 10°/# dobimo samo v najugodnejžem primeru približen iznos prejemkov, kateri slu- žijo kot baza pri gornji kalkulaciji. El'iminirani iz te kalkulacije so ne- zgodno-zavarovalni prispevki, ker so to dohodki centrale in ne okrožnega urada. Upravni stroški znašajo po pred- loženem proračunn Din 5,597.49820, ki pa se morejo še zvišati. Že iz te kalkulacije je razvidno, da konsumirajo samo upravni stroški skoro 3 dele in pol vseh prejemkov. Da se doseže zniSanje stroškov, se mora uradnistvo reducirati na neob- hodno potrebni minimum« (Konec prihodnjič.) DARUJTE KNJIGE ZA KOROŠKO MLADINO! SKRINJICA ZA NABI- RANJE JE PRED CELJSKIM KOLODVOROM. Od.scovorni urednik: Lie. Edvard S*«nic. lzdaja in tiska: Zvczna tiskarna v Celfa. I-c Zlatorog-milo, da belo perilo ! Odlikovani brivec in lasničar Koštomaj, se priporoča. Stanovanje obstoječe iz 4 sob v Ljubljani, se z a- menja za enako ali vsaj 3 sobno v Celju. Več v trgovini barv Čuk Pranc, Prešernova ul. 5. 2—1 druga »• d- Zaiečar, sprejme za svojo malo strugarno enega (veslaškega mojstra). Natančnejše po- datke dobe prosilei pri naslovniku. 3-2 Mnitea ]qs. JpanJBli Kralja Pe- tra c. 15. Celje Bivša Graška ul. priporoča svojo bogato zalogo dež- nikov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 30 Stran *. »«OVA 'DOB A Stev. 135. ¦ , . '¦¦•.¦ t ¦'"'}''¦ v ¦,•¦.' •••.'• '¦¦.• '¦' -i ¦ ¦••¦ ~ V Y Boljsa luč boljše de!o. ;^ «»,» TV t'-i. I L v /e ch&Ba irz chözxx. QtooA iIhIk ffgouioe! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju, Dečkov trg št. 3 trgovino z vinom kjer bodem prodajal samo pristna dal- matinska vina, bela in črna. Se pripo- roča za obilen obisk M» S« JSails" lowičy vinski trgovec v Celju. 12—3 ProYizijski potnft dobro vpeljan, i š č e zastopstva. Vprašati v upravniStvu tega lista. Jabolka i po20kgnaprejrazpo?^iljaKmetijskokon- ! zumno druStvo v Šmarju pri Jelšah. „LASTN1 DOM V CELJÜ regisL3*ovana kredit- nm Instavbenazadra- ga z omejeno zavezo P^EŠB1$NOVA UL. 1$ Sprelema Uran. vloge *n Jlii obr. po 6V/o*oJ« *«50Olnod«lo# prolfe o^povedi do 8 Dim od «to. Prl večjlti naložbaii po dogovoru VveliHi izbirü . Najboljse! Najceaejse! tfveliftiizbipM Ce&kint tn sngfieško sajilkno za rnoške obleke, površnike, veloure za damske plašče, volneno modno blago, barhente, Sifone, cefirje, zimsko in letno perilo, pletene jopice, dežne plašče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blago kupite po zelo znižani, konkurenčni ceni v manufakutrnl In modni trgovln! Miloš Pšeničnik Rralja Petra cesta 5 Celje Krslja Petra cesta S Blago pnourstno! Gene nizke! Postrszöa solidna i 20-4 Vhotelu, Union' rooderni plesni ueceri Začetek v soboto 1. decembra ob 20. uri. Vstopnina Din 12*50'— za osebo. Garde dame vstopnine proste. Piti se ne sili nikogar. 3—2 Prevzamem takoj gostilno v najem (tudi na deželi). Ponudbe na uprpvo Nove Done po »11.375«. 5-3 Največja izbira vclne, moderna predtiskarija, vezenje in pletenje, gobelini, kelim, kri?ni vbodf, Smirna-preproj?e, predloge itd. Izdeluje . ročna dela, predt;skarija Ä 5k Celje A Mök Vodnikova ul. 7-2 ffggA «11 BB»flV 30. razifiii damsel! Hit po zuizanih cettah za vselcj se Vam priporoča samo veletrgovina R.StermeckJ, Celje, ako hočete res do- bro in poceni kupiti ČEVI ročno, domače de!o, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, porilo, klobuke, pletene jope, čepic.e in sole, kravate, rokavice, noga- vice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros-cene. Pox or! Dijaki! Pozoc! V brivnici na Kralja Petra cesti 27, lastnik imajo dijaki vsak dan, razun soboto in n-1- delji.1, z\v.?.v- ¦ •¦ ¦•" ' ' Lrni prsmog, rujasi premog, bultova dFua Ha drobno in dehclo- Franko na dosn Maks Plauc Gaberje 3 Celje Kralja Petra cess a 15 piiporoča cenjenim odjemalcem svojo ve>:ko zalogo češkega in angleš- kega blaga. Debelo sukno za površnik' vsakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, beio ;:;:»:t?io in vse krojaške potrebščine. Veiika zaloga gotovih površnikov (U'aglan, Schliefer, Stutzer), gumi plašče, lepe moderne obleke za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. Kje? V fpgovini Kje? Gustav Stiger v Celju kupite najcenejše in najboljše vse vrste špe- cerijsko in kolonijalno blago ter delikatese.