urejanje okolice Škoparjeve hiše je po tekalo po programu za. dokončna ure ditev skansna. V tem načrtu je bivši kustos za etnografijo v Loškem muzeju J. Sedej predvidel naslednja dela: posta vitev mlina, žage, zidanega vaškega zna menja, sušilnice za sadje, vodnjaka ozi roma štirne na vitelj, senika ter oglar- ske kolibe in kope. Razen postavljanja novih objektov je načrt predvidel tudi kompleksno ureditev vsega muzeja na prostem: poti, nasade, preparaeijo in konservacijo vseh objektov ter dokončno ureditev čebelnjaka. Kljub obsežnosti programa je uspel Loški muzej v svojem skansnu že do jeseni 1965 izpolniti skoraj ves delovni načrt. Neizvršena so ostala le dela okrog predstavitve oglarstva in postavitve zi danega vaškega znamenja, medtem ko žage po dosedanjih proučevanjih sploh ne bo mogoče postaviti, ker se zaradi prevelikih dimenzij nobena razpolož ljivih žag ne bi skladala z ambientom Škoparjeve hiše in drugih objektov. Ze jeseni lanskega leta (1962) je muzej postavil k Skoparjevi hiši 200 let star čebelnjak iz brun s poslikanimi panj- skimi končnicami in s slamnato streho ter kozolec. Čebelnjak je prvotno stal v Bodovljah. kozolec pm v Puštalu. Julija 1963 so v skansen prepeljali iz Davče ^ Vrhovčev mlin, ki je zidan s kamenjem, krit s skodlami in ima 2 mlinska kamna in eno kolo. V tlorisu meri 5X4m. Vrhovčevi so mlin, zaradi njegove majhne zmogljivosti uporabljali le za lastne potrebe. Leta 1943 so Nemci mlin pjožgali. da ne bi mogel več služiti parti zanom kot zavetišče. K sreči je pogorela le streha, ki so jo Vrhovčevi po osvobo ditvi obnovili s skodlami, tako da je mlin obdržal svojo obliko, ki jo je imel ob gradnji pred 60 leti. še danes. Medtem ko je ena ekipa v skansnu mlin še postavljala, je druga že oprav ljala dela pri selitvi 150 let stare lesene štirne na vitel, ki jo je muzej odkupil pri Mežnarjevih v Hotavljah. Postav ljanje štirne ob Skoparjevi hiši je pote kalo vzporedno z zaključnimi deli pri sestavljanju mlina. Naslednja večja akcija za razširitev loškega muzeja na prostem je bilo po diranje in postavljanje Vrhovčevega se nika ali hleva za seno. Senik je star 110 let. v tlorisu meri 4 X 6 m. stene so zbite iz macesnovih in jelkinih hlodov, streha pa je krita s slamo. V oktobru 1963 je muzej kupil od Ma rije .lurčič v Brezni^ci nad Škofjo Loko manjšo sušilnico za sadje (tri lese), ki meri v tlorisu 2,5 X 3,5. Pajštva, ki je zidana s kamenjem in krita s skrilom, je stara 60—"O let. Postavljanje te sušil nice je v loškem skansnu zadnja snovo- gradnja« v sezoni 1965. Tudi urejanje poti in nasadov v skan snu je v glavnem končano. Potrebna so le še vzdrževalna dela. Preparacija le senih delov pri vseh objektih je bila opravljena v začetku oktobra. Plesen v Skoparjevi hiši je bilo mogoče le začasno preprečiti, ker se vlaga v nekurjeni hiši nabira vedno znova. Pri selitvi novih objektov v skansen muzejski delavci niso naleteli na kake večje težave. Po dobro pripravljenih in podrobnih načrtih je delo potekalo sko raj nemoteno, le nekaj nepričakovanih vremenskih motenj je povzročilo krajši zastoj pri selitvi mlina in sušilnice. Po dosedanjih izkušnjah lahko upravičeno pričakujemo, da bodo prihodnje leto načrti za razširitev loškega muzeja na prostem izpolnjeni. Aleš Mrzel RAZSTAVE V LOŠKEM MUZEJU V SEZONI 1962/63 Zadnja razstavna sezona ni bila bo gata. To je osnovna ugotovitev, ki pa terja tudi opravičilo: že od leta 1961 je v gradnji velika razstavna dvorana- galerija, ki naj v bodočnosti prevzame vse razstave v muzeju. Galerija bo namreč edini primerni prostor za prire janje razstav, kajti dosedanje so bile vedno na zgornjem, grajskem hodniku ali v okroglem stolpu. Pa tudi okrog lemu stolpu je namenjena nova funkcija in tako v njem ne bo mog^oče več prire jati razstav. Ze letos je bil več kot dva meseca uporabljen za garderobo škofje loških poletnih prireditev. Tako je po manjkanje prostora, še bolj pa čakanje na novo dvorano skoraj povsem zavrlo razstavno dejavnost Loškega muzeja. Zvrstile so se le tri razstave: Jernej iz Loke. Naše zaščitene rože in Ilustracije Visoške kronike. Razstava Jernej iz Loke je imela štu dijski značaj. Ta naš prvi po imenu znani slikar iz prve polovice 16. stoletja je bil prikazan največ s kopijami, ki jih je posodil Mestni muzej v Ljubljani, ne kaj pa jih poseduje tudi I.x)ški muzej, potem s fotografijami njegovih del in z zemlje\"idom. v katerega so bili vrisani vsi kraji, kjer je Jernej deloval. Namen te študijske razstave je bil predvsem, zbrati dosedanje zaključke o delu Jer neja iz Loke in skušati izbrati določena 216 Jernejeva dela, ki bi jih kopirali za bo dočo galerijsko zbirko. Temu skromnemu namenu je razstava zadostila. Privabila pa je tudi 917 obiskovalcev, od tega 277 v devetih skupinah in 640 posameznikov. Razstava je bila odprta od 21. oktobra 1962 do 30. novembra 1962. Drugo razstavo Naše zaščitene rože je pripravil Prirodoslo\T)i muzej Slovenije kot poučno potujočo razstavo zaščitenih rož. Te so bile prikazane v dioramah (bile so umetno izdelane), herbarijsko in v diapozitivih. Prirodoslovni muzej se je povezal z loško gimnazijo ter našel v gimnazijcih redne in vestne čuvarje raz stave. Ob otvoritvi te razstave v Ljub ljani je izšla tudi knjižica Naše zašči tene rože, ki je ogled razstave izvrstno dopolnjevala. Obisk razstave je bil zelo uspešen, saj jo je obiskalo 41 šolskih skupin z 1728 udeleženci in 586 posamez- . nikov, skupaj 2314 obiskovalcev. Razstava je bila odprta od 12. do 30. junija 1963. Tretja razstava Ilustracije Visoške kro nike je bila povezana s Škofjeloškimi po letnimi prireditvami. Za to razstavo in za poseben dohod na dvorišče Loškega gradu so bili zasilno urejeni grajski kletni prostori, ki bodo kmalu preurejeni za nove muzejske zbirke. Razstava je pri kazala izbor ilustracij in vinjet arhitekta Borisa Kobeta, poleg tega pa še štiri nje gove oljne slike s prizori iz Visoške kro nike. Poleg tega likovnega dela so bili razstavljeni tudi najrazličnejši natisi Tavčarjevih leposlovnih del po sodobnih revijah do najnovejših knjižnih izdaj. Za radi razgibanega prostora je bila razstava rahlo razbita in neenotna, motil pa je tudi zasilno prirejeni prostor, kar pa je imelo drugo prednost: vsi obiskovalci po letnih prireditev so si spotoma ogledali tudi razstavo. Tako je imela razstava rekorden obisk, okoli 12.000 obiskovalcev. Andrej Paolovec MUZEJSKI IZLET V nedeljo 9. junija 1963 je Muzejsko društvo priredilo svoj sedmi izlet. Ude ležilo se ga je 31 članov. Pripravil ga je Lovro Planina, ki je kot član društve nega nadzornega odbora že kar prevzel nalogo stalnega vodje društvenih iz letov. Tokrat je bil izlet usmerjen na Do lenjsko. Skozi Ljubljano in Grosuplje smo zavili v dolenjski kraški svet. Od ceste iz Ponove vasi smo se povzpeli na sloviti Tabor, najbolje ohranjeni turški tabor na Slovenskem, kjer stoji okrog gotske cerkvice obzidje s strelnimi linami in obrambnimi stolpi. Po zaj trku na terasi novega gostišča pri Taborski jami smo obiskali to jamo, bo gato zasigano s kapniki in električno razsvetljeno. Ogledali smo si razvaline gradu Turjak, ki je še razdejan dovolj mogočen. Zgrajen je bil v 16. stoletju. V močno poškodovani romanski kapeli so še dobro vidne nekatere gotske freske. Da se vsaj ta del ohrani, ga republiški zavod za spomeniško varstvo obnavlja. Grad so zavzeli in razrušili partizanski otldelki leta 1943. ker so se po kapitu laciji Italije zatekli vanj belogardisti. Ustavili smo se ob spomeniku Primoža Trubarja v Raščici, ki so ga postavili ob 400-letnici rojstva prve slovenske knjige. Mimo Ponikev, kjer ponikuje Raščica in je pred nedavnim še obratoval plavž, smo dospeli na značilno kraško polje, imenovano DobrepK>lje. V njegovem sre dišču — Vidmu — so našo pozornost vzbudili spomeniki, umetnine bratov Kraljev, rojakov iz bližnje Zagorice. Iz nižjih, že čisto poplavljenih Strug se pod Malo goro vzdiguje obnovljena gozdna cesta, ki usmerja promet k cesti Žužemberk—Kočevje. Tako smo ob raz gledu na Kočevski Rok pri.speli z žužem- berške strani v Kočevje, ker nove, so dobne ceste Ribnica—Kočevje tedaj še niso zgradili. Kočevje kaže z novimi stavbami in industrijo razveseljivo, povsem novo lice. Spomnili smo se polpreteklih časov, ko je bilo Kočevje tujejezični otok na slovenskih tleh in je peta kolona tam kaj pripravljala vdor hitlerjancev. Naj prej smo obiskali Seskov dom, potem pa muzej. Seskov dom je bivši Sokolski dom, za katerega v nekdanjih časih ni bilo prostora v mestu in so ga zato mo rali zgraditi na predmestnem polju. Sedaj je seveda skoraj že vraščen z me stom. V njem je v jeseni leta 1943 za sedal zbor odposlancev slovenskega na roda in sprejel pomembne sklepe. O tem pripoveduje veličastna plošča v avli. Dom je imenovan po profesorju Jožetu Šešku, ki je na Kočevskem vodil osvo bodilno gibanje in so ga Italijani 1. 1942 v Ljubljani ustrelili. V stavbi bo dobil prostore krajevni muzej, ki je začasno nameščen v nekdanjem Dijaškem domu ob izhodni cesti, kjer se nad poljem vzpenjata gozdnata Mestni vrh in Frid- rihštajn. Zbirke, razmeščene v dveh nad stropjih, nam je razkazal upravnik Sober. Muzej vsebuje predvsem doku mente o narodnoosvobodilni borbi in druge zgodovinske predmete pa tudi nekaj eksponatov iz etnografije in pri- 217