^ ¿01 1 ^»prt^t* X u4 Bolide glasilo slovenske: narodne podporne jednote UroMkiia«pf«va*ki pra •Urii MIT IL Iwiiih it, Offlooof fMumwr HIT 80. Um4k e*o. Tolopkoaoi UvidiU «6M. YEAR XVL »"kl^ .--¿■srgChic^o* lu., torek, 13. Mwb. (Not. 13). 1923. M°° STEV. -NUMBER 26T. lit MELLON KDE-T ZA PREDS- j o»«]®®- . nrtjme novi kongraa U prod-Črtim bo to pomenilo smanj-¡«letnih zveznih dohodkov za "¿i»] kakor $828,000,000. 11TINI BI BILI ZELO O-jCANI, SREDNJI SLOJI LI MALO. / jfiddngton, D. 0. — Finančni ik Mellon je del v pondeljek ¿'izviti «v°j na^rt 11 prcosoovj davčne postave. 8 svojim niV-tom priporoča nai finančni mini iter zelo veliko skrčenje dohodnega davka. Ali to skrčenje ki veliko bolj koristilo ljudem, ki imajo visoke letne dohodke, kakor pa tistim, ki imajo le $4,000 letnih dohodkov. Mellonov načrt •omeni ietno skrčenje sveznih letnih dohodkov ▼ znesku po $323,000,000. Finančni minister predlaga dra ftični davčni načrt hišnemu odtekli za pota in sredstva s prccej kadim želom. Mellon poudarja ivojem načrtu, da se ne da izvesti Biti ene točke v njegovem pro-framu sedaj, niti še dolgo vreto let n«, če bo morala vlada financirati vojaški bonus. Če bo treba izplačati vojaški bonus, potem bodo morali biti vladni dohodki na vsak način rajši povečani, kakor pa zmanjšani. Najprej predlaga tajnik Mellon 23 odstotno zmanjšanje v davku na dohodkih, ki izvirajo iz nezd, plač in poklicnih poslov, v razliki qd onih, ki izvirajo iz ¿r govine, kupčije in investiranja. Za povprečnega človeka bi to pomenilo redukcijo ali skrčenje v aormalncm dohodninskem davku od 4 do 3 oa»l£Ltke na niŠjih do Vilkih. in od 8 dp> 6 odrtptj^v ju dohodkih nad<^5,000! Nadaljnje •krčenje v daviti na mezdne do hodke bi zmanjša}* te številke še bolj.' • i ■ Finančni minister Mellon tudi priporoča skrčenje v davkih no velike dohodke. Tisti davek bi sc pričenjal šele pri znesku po $10,-000, namesto pri $6,000, kakor je to tedaj. Tem predlogom pripisujejo, kakor je čuti iz republikanskih krogov, velilfi važnost tudi zato, ker •e strinja z Mellonom predsednik Coolidgc. Oba sta namreč enega mnenja v tertj da bi skrčenje de-ielnih djMrfrfiv blagodejneje vpli-splošno prebivalstvo ka-kof pa uvedba vojaškega bonusa. >"inančni minister Mellon je pripravil svoje priporočbe z veliko ikrbjo in natančnoatjo, in da •e bi prikupil z njimi med narodom, jc predložil tudi lestvico, ki naj pokaže, ksj bi pomenilo akr-«nje dohodninskega davka za Vs«kega povprečnega davkoplačevalca. Tajnikova lestvica je naslednja: Dohodek $4,000, sedanji davek *X00, predlagani davek $13.75; navadno namizne srebrni-**l»ne ure itd. KRVAVI PREMOG. Washington, D. C. — (Fed. Press.) — Zvezni rudniški biro poročs, da je 1900 premogarjev izgubilo življenje v prvih devetih mesecih let a'1923. V istem čaau lanskega leta je bilo ubitih 1234 premogarjev; število letošnjih žrtev torej zelo prekaša lansko. Tajnik notranjih zadev Work pa tolaži rudarje, da letošnji krvni davek, ki ga imajo plačati, bo znašal le tri življenj» na vsakih miljon ton premoga, dočim jc v preteklem letu vsakih miljon* ton zahtevalo itiri življenja! WILSON SMATRA SVOJE NASPROTNIKE ZA BEDAKE. Tisočglave množice so napolnile ulioe ter se poklonila bivšemu predsedniku, ko je prišel venkaj ' opiraje aa na svojega strešaja. WILSON JE UVBRJBN, DA BO-PO NJEGOVI NAZORI KONČNO VENDARLE ZMAOALL Washington, D. O. — Woodrow Wilson se jc izrazil v svojem govoru, ki ga je imel na dan vojnega premirja zadnjo nedeljo pred prijatelji in občudovalci, da je za-trdno u ver jen o končni zmagi principov, ki jih je zagovarjal za mirovno mizo v Parizu. "Videl eem, da ae le bedaki u-pirajo Previdnosti," je rekel. "In videl sem tudi njihno pogubljenje. In tako bo prišlo tisto pogubljene tudi nad te bedake zopet — strašno pogubljenje in ponižanje. Tfi^dA bomo mi zmagali, je tako gotovo, kakor gotovo je Bog v ue-beaih." Wilson je govoril a pročelja svojega doma pozdravljajoči in navdušeni množici tisočerih in tisočerih poslušalcev, ki ao dodobra nspolnili vse bližnje ceste in ulice pa druge prazne prostore v tisti okolici. Bivši predaednik je že štiri leta bolan. In bolezen ga je tako izdelala, da ae je moral opirati na svojega atrežaja, ko je prihajal iz svojega atanovahja med atebrov-je odzunsj. Zamahnivši s svojim klobukom pozdravljajoči množici zdrav, je obstal odkrite glave poslušal govor, ki ga jc imel 'ezni senator Carter Glaae iz Virginije v imenu Wilsonovih obiskovalcev. Ko je Glas« dokončal avoj govor, ec je Wilson šepetaje nekoliko porazgovoril a aenatorjem in nato pričel govoriti zbranim množicam. "Zelo me jc ganil in počastil ta izredni izkaz vašega prijateljstva in zaupanja," je dejal bivši predsednik Wilson. "Ali vseeno pa bi rsd videl, da bi prencall to svojo poklonitev možem, ki so svojimi dejanji omogočili premirje. To je bilo možno šele potem, ko so naAi fantje porazili sovražnika ter prisilili, ds se jc ustavi*. "Dovolite mi, da aein za treno tek didaktičen ali poučen! 'Premirje' pomeni samo 'zastanek _tut v.i; tu/I n ii anvrožn O» rožja'. Naši zadnji sovražniki imenovali premirje Kemal peša ja bolan *"gora. Turčije. 12. nov.— turf?'4 Krmil P«^Jnik £«ke r«-j mi büke, je v postelji radi! hiba. Njegova žena je tedilevoj fovor, I "be sa«o o Nemci ao ' wsffenstillstand' — oboroženo premirje — in naši fantje oo bili tiati, ki ao jih ustavili, da ao pre nehali rabiti orožje.'? In množica ac jc zasmejala na vse grlo ter burno ploskala po-atarnemu govorniku. "Če bi ne bili storili tega, po tem bi naši sovražniki ne marali ničesar «lišati o mirovnih predlogih. I . "H ponosom naj omenim, 'ia aem bil jaz vrhovni poveljnik naj idejelnejše armade, ki je bila še kdaj zbrana na avetu — toda o prost ite moji ginjenotti — deel jc bil -pravi bojni vrhovni- nečel-nlk moj «poštoveni prijatelj l'er-shing, ki mu prav rad položim na glavo lovorjev *res odpora. Nemiri na Bsvarskem so se ponovili in dr. Kshr js odredil, ds pogreb oscmnsjstlh fašistov, ki so bili ubiti zadnji petek, se ima vršiti privatno bres vsakih demonstracij. Pogreb, ki ao jo itnel vršiti jutri, bo valed tega nsjbri od-ožeu. Kahr je tudi ukazal razpustiti livarsko komunistično stranko in sstretl vse soolslistlčno liste. Psris, 12. nov. Hvet poslanikov je danes prejel noto nemške vlsde, v kateri Btreaemann zagovarja povrnitev bivšega kron-princa v Nemčijo. Berlin, 12. nov, — General Krio Ludendorf, vodja hohenzollern-akih inonarhiatov in ponesrečenega puča na Bavarakaui zadnji petek, mora iti ia Nemčije in vrniti se nc ame brez dovoljenja. Ako ec pa še kdej loti političnih intrig, tedej se ne bo smel nikdar več vrniti. Tak je aklep vojnega sodi* šča v Mouskovcm, kakor ss poroča ia zanesljivih ursdnih virov. Ludendorf ima nekaj dni čaaa, da uredi svoja osebne zadeve, »mino odide. Dovoljeno mu je tUdI, da ae udeloži pogreba avojih pristašev, ki ao bili ubiti pred nionakovako ministrsko palačo zadnji petek; razume ae pa, da bo zapustil Nemčijo še ta teden. Ludendorf je bil izpuščen iz zapora v soboto, ko ju dal Častno beeedo, ds ne bo več vodil nobene nionaahlatičua vstaje. V eoboto zvečer mi poročali, ds je Ludendorf Izvršil ssmomor rsdi sramote, katero*je padel. Njegovi olji prijatelji ao ae celo oddahnili, ko ao prejeli to veat, Čel to jc še edini način, da opero svoju čast. Veat pa je bila pozneje zsniksns in izks* ssls se je zs neresnično, , . Hittler, ki jo bil po Izjslovljenl "pivski revolti" pobsguil v svto-mobUu, ss je nehejal, nekje ns kmetih južno o<> Monskovogs. Iz prvs so poročsli, ds Je pobegnil v Avstrijo in svstr. vlada Js dala zastražiti mejo in odredila, da se ims aretirati. Hittler, dssi ranjen na roki, Še nI obupel, Včeraj je PROTIMILITARISTIČNI IZfiREDI V PARIZU. Mnogo ranjenih pri demonstracijah mod oeremonijaml ob peti • obletnioi premirja. Pacifisti oti-gosali okupaoijo Porurja. Pariš, 12. nov. — Včeraj, ko se bile v teku vojaške paredo in oero-inonijc ob elavoloku smsge, kjer jo pokopan neznan vojsk, med prazuovaiijem peto obletnice pro* mirja, ao izbruhnil! mnogi apopsdi med policijo in delsvoi, ki so de* monstrirali proti militarizmu. Voč oaeb je bilo ranjenih. Delsvoi so se sbrali «u» Plsoo do ls Kepublique s klici "Dol z vojno I" PoUoija jim je zastavila po-hod po bulevardu, nakar je prišlo do prask. Druga bitka je bila blizu Gere de 1'Ksta, kjer so delsvoi peli "lnternaaioualo". Policija na konjih ao jo zakadila vanje in mnogo je bilu pubojeuih. Na paciflaliČuem javnem shodu v liordeauau ao govorniki ostro obsojsll okupaoijo Porurja in množica je navdušeno aplavdirala. Suha Ktfiiëa m vrača v mokre iaaa. Dva aadnjl suhi provinci bosta glasovali o prohibielji, ki bo najbrfl poražena. Velika "na» varnost" sa Zdruiene drftave. Ottavvn, Ont., Kanada, 12. nov. —- Poraz prohibiolje v provinci Alberti zadnji teden, ko ao volilol z več ko UOvOtJO glasov večino ze* ključill, da sc pivo) zopet lahko pru4lsja in da vlada prodaja likerje, je zelo okorajžil nasprotnike suše v ostalih provincah, kjer Je še problbleija v veljavi. Kausda ima še dve provinci, v katerih Še vlada prohihicija. To sta Outario in Haakatehovaii. —\ Haakatchevan, ki se uehsja mod Alborto in Msuitobo — obs mokri — js še odine suha provinca v za* padni Kanadi. Opozicija proti suši je tamkaj tsko veliks, da se vledl ■tggins" je ________ DoM ae pri Knjüevui maUd S. «. t. S. Bolgarski se je ubil Moflje, it. nov. — Duperieov, lustični minister sa ^aaa Htembtt* ijekega, ae je včeraj ubil, ko je okočll if vlaka, ki ga je peljal v Kofi)« pred eofliMe. Duperlnov je hotel pobegniti, toda padel je take nerodno M je obležal mrtev. poslsl glas avojl pristašem, da.»- d?Utl *lroikotv - "pride kmalu naraj na čelu «oveI^ revolucije". Kakor jevljajo iz Mouakova. ae še ni polegla koufuzija. ki so jo povzročili fošiatr In katoliški monarhisti na Bavarskem. Mnoge oborožene organizacije, kot Jo "Oberiand" in druge, »«i se dvignile proti Kshrii, ksterega obsojajo, ds je us redil veliko nspsko, ker se aprl s llittlerjeoi in s tem osramotil "revolucijo",. Hteilšč« Kshrs je vsfed tega postalo zelo omajano in najbrž bo moral iti za Hittler jem. Včeraj ao bile v llofgradonu blizu Mouakova velike d«mou*tr«-eije proti Kahru, katere ao priredili llittlerjevl pristaši, večinoma dijaki, ki ao vpili "Dol a K a bron.! Gor s JflttlerjeinPolicija in zvezne čete ao napadle razgrajače in v splošni zmešnjavi »o bile obilo Iri oaobe, med katerimi ste neka M0 letna si ar k a in 10-letni otrok Berilu, 12. nov, — Htreoeman jo smiči o^lpoioval na Uvaroko no»jo, kjer ae onble s neksterimi bsvar-kakimi voditelji v »vrho mifu z me* na rh i •ličnim i elementi. Kakor se čuje, j« Kte<«aemsnn pripravljen dati Beverski gotove kow«e<>, morda fiskalno avtonomijo, de p«»-tolaši reagrete ntouerliiote. O tem je t Sere j razprevtjel fH-mčki zvez-lil evet, ki Je sklenil, de je treba na vsak način pomiriti Bavarec lz-lepe eli itgnln. (Dalje ne 3. strani.) nisi predložile zakon, kakršnega so sprejeli volile! v Alberte, Provinca Onlario bo glasovala o odpravi prohihicija prihodnje leto. Kadar poslane vsa Kanada zo> pet tnokrs, pridejo velik« situootl za Združene države, Kanada, ki ae ž« danea auiatra za največje 0-porišče ameriških tihotapcev s pijsčarul ,bo potem ku toliko večje, ko zavlada popolna mokrota ob vee j št iri tisoč milj dolgi meji Združenih drŽav, BBBOBB IZOUBIL |4SO V HO-TBLU. i 1 Obioago, III. ^ HocijaliotiČni kongresnih in urednik Viktor L. Iterger iz Milwaukce, Wi«., je sporočil policiji, da je izgubil denarno listnico, v kateri je bilo $1*0 denarja v čcltib in gotovini. Poročilo J« prišlo i« čikačkega hotela v soboto zvečer opolnoči iia policijo, ** Liatnlca, vaebuiioča $ 100 v gotovini in $3h0 v čekih, J« bile iz-ffuhljeua v veliki veli hotela Grrst Northern, kskor Jo dejal Ber*er. Tisti štirje čeki mi ae glaoili ns njegovo ime. VREME t tneifn in V orodo ob' lačno, najbrž deževno Iii mrzlo. Temporature v zadnjih 24. orali} najvišja ftl, najnižje 42. Koluee izide ob G/J7, zaide ob 4 ;IW, 2 ' P R OSVETA GLASILO SLOVtWSKJL SAMPNI PR01VETA ""< «>yU>0T po d oko» oi u jü.fcopfTwTm TrUak. Mara*.*.: liJj— IMO ? Ma. HM m Imi i» SIJ» w tri mm—: GMump HM 10 laSa, HM Se pel bS* i« m tri n.eMCa, to - faeaa¿t~ls.SC __ TSOS VZTA' "TUE ENLIGHTENMENT1 ■ Qr>aa »1 §imnàt »'«M* M "OwHà fcf tW «l»lll Ht*—I 1=12-"WW Ad»>rtéd*g ntm m agw»m—s.___ bntué £*2¿UUl mlSmitinSlGÎ Data ai j vÎefje^ »•• M VM M aMavf MM. pr. (Nov. SO-SS) patog ■ èmmvmm patahla nmI REVOLUCIJE V GOSPODARSTVU. Bili bo časi, ko bo kovači služili lep denar in ao kovaško rokodelstvo prištevali med najboljša rokodelstva. Po deželnih cestah so konji vlekli dolge vlake voz, poleg njih so pa hodili ali jahali vozniki, včasi se tudi vozili na vozeh. Se pred sto leti ao vedi vlekli vozove po illinojakih prerijah, ki so se odhajali na zapad, da ai poiščejo nova domove. Tržaška cesta iz Ljubljane do Trata je bila polna težkih tovornih voz, na kaUrrih so prevažali blago v Trat in iz Trsta v Ljubljano, Gradec, Dunaj in naprej. Veselo ja bilo življenje v krčmah ob cesti in kovači ao kovali, popravljali vozove in podkovavali konja nočindan. Pričeli so graditi železnice in vrvenje in drvenje po deželnih cestah je pričelo pojemati, kovači so se pa umaknil! v mesta, trge in večja vasi, kajti zanje ni bilo več dala ob cestah. Iznašli so avtomil, ki je pričel izpodrinjevati konja tudi v mestih, trgih in vaaeh. Kovaška obrt je pričela fte bolj pešati in kovači so morali iskati delo v drugih obrtih in industrija^. To je ena primera o revoluciji v gospodarstvu. Lahko bi sa navedla primera it čevljarske, tekstilne ali katera druge industrije. r Zdaj se pa pripravlja še veliko večja revolucija v gospodarstvu, ki omeji vporabo premoga. Podjetniki, ki izdelujejo naprava za oljno kurjavo, ao preobloženi z naročili. Dozdaj ja igral premog veliko ulogo v gospodarstvu. Rabimo ga doma in v industriji Cena premogu je viaoka, kar tako hočejo privatni premogovniški Interesi. Ampak človeški ženij, ki nikdar na miruje in vedno ustvarja, je izumel naprava sa oljno kurjavo. Prve iznajdbe so bile prvi poizkusi, ki ao spodbudili človeški ženij, da spopolni te naprave tako, da bo oljna kurjava veliko ceneja kot premogov*. Strokovnjaki izjavljajo, da je najmanj za trideset let olja v sedanjih oljnakih, mogoče tudi več. Vsi oljnaki pa še niso odkriti, zaradi tega se ne da natančno preračuniti, za koliko let bo naravno olj* zadostovalo kot nadomestilo za premog. Fakt je ta, da ae oljna naprava za kurjavo zdaj izplača. Ampak Še večja konkurenca nastaja premogu v elektriki. Električna naprave se spopoinjujejo z vsakim dnem in tudi električna sila se ni skoraj nič podražila. Upati pa je, da se električna sila še aceni, ko prične v velikem obsegu spreminjati vodno silo v električno. Neizmerne vodna sila v Združenih državah ao še nerazvite. Kanal Sv. Lavrencija prično graditi že v nekaj letih, kar pomeni, da sa lahko razvijejo neizmerne električne sile. Pa tu so še druge velike vodne sile, ki čakajo na to, da se spremene v električno silo. Kaj po tem? Z elektriko bomo kuhali jedidn greli stanovanja, dvorane, šole itd. Električna sila bo gonila kolesje v tovarnah, vlačila bo težke vlake na železnicah in gonila bo avtomobile itd. Električna sila ne bo nadomestila le premoga, ampak bo spodrinila v veliki meri tudi olje. Revolucije v gospodarstvu se dandanes vrše veliko hitreje kot pred petdeset leti. Premogovniška induatrija je že danes preveč razvita. Rudarji počivajo po dva, po tri in tudi po več dni v tednu. Nekateri rudniki so včasi zaprti po eden ali več mesecev. Ako se razvije kurjava na olje in vpreže elektrika v službo na dom, v tovarni in na železnicah, bodo ljudje očividno potrebovali manj premoga, kot dandanes. Pameten rudar ne bo več silil svojega aina, da postane rudar. Ako bo sin silil v premogovnik, mu bo odsvetoval rudarski poklic in ga podučil, da se rudarski industriji bližajo taki dnevi, kakerfne je doživela kovaška obrt in marsikatera druga industrija poleg nje. Včasih so si ljudje belili glave, kako bo izhajal svat, ako poide premog v remiji. Sedanje iznajdbe govora, da se ljudem zaradi takih stvari ni treba beliti glave, ker prihajajo dobra nadomestila za premog, ko je še na miljone in miljone ton premoga v remiji, katera njegovo vporabo prnv izdatno omeje. "VSE VERE SO DOBREtN za poilačanie ljudstva. Ako bi britaka vlada ne znala spittfid izigravati fltoltamedaneav v Indiji proti Hindu-jem, tedaj U UM Indije! že zdavnaj svobodni. Ako bi sa katoliki in protestantje na Irskem na dali hujskati drug proti drugemu, bi bila Iraka že republika še pred izbruhom svetovne vojne, tako pa še danea ni in nihče ne ve povedati, kdaj postane. Ako bi v Indiji in na Irskem živeli brezvemi ljudje, M aoao^oJrtnjakati Uf^^wjh^L^SSiM, drugega, bi bilo res slabo za velebriteke interese. Lloyd George dobro ve, zakaj je rekel, da ao' "vse vere dobre." . < i Lloyd George je diplomat, in jezik, Id govora diplo-matje, je čuden in težko razumljiv. Ampak ljudje z zdravimi možgani ga vseeno pravilno razumejo. ' Vse vere so dobre, samo brezvera je slaba," je rekel Lloyd (Jcorgc, bivH liberalni britaki ministrski predsednik, ko je govoril v Montrealu. Duhovni vaeh ver pa trdijo, dn je samo njih vera prava, vse druge vera ao pa slabe in krivoverne. Lloyd (ieorge je s svojim izrekom torej sam povedal, da jc brezverec. Zanj so vse vere dobre, dokler služijo Mednarodna akonottič-na konferenca. Wsehinfton, D. 0. —Ko je po-stal pritisk y kongresu — in sicer posebno od strani senatorja Bo-raka in njegovih tovarišev — posebno neverno močen razorolenju v prilog, je sdministrseijs pred dvema letoma skliesla konferenco, 10 se je sporazumela v tem, 4a morejo biti skrčeni in zmanjlani docela zastarani elementi v modernih mornaricah. Treh novih |n v resnici nevarnih vrst v orožju — anbmarink, zračnih letal ln strupenega plina — pa se konferenca niti dotaknile ni. Vso tri vrsto po s vso naglico izpopoln jn-jejo. Res je strupeni plin izobčen. Ali kemični vojni oddelek vsakega naroda pa dela prav pridno znanstvene poizkuse. Po takih oddelkih ispopolnjujejo kakovoet in sredstva sa produkcijo smrtonosnih plinov. Sedsj, ko se Ima v kratkem miti novi kongres, in ko inyi* hiti zsalon politične in finančna prevare odstrsnjen, js svet obveščen, di» Se mof-e po mnenju državnega tajnika Hughesa Amerika bres vaškega strshu in nevernosti vde-ležiti konference, na kateri bodi ugotovljena plačilna sposobnost nemike republike, če bo seveda s tem zadovoljen francoeki ministrski predsednik Poineare in s njim njegova velekapitalistična vlada. S tem naznanilom je povedano a-merllkemn ljudstvu, da izkuia Hughes atorit! to, ksr je Boraho-va strsnks sahtevsla več kskor e-no leto, namreč sklicanje ekonomične konference vseh tistih narodov, ki so kolikor toliko prisa-deti valed homatlj na Nemlkem. Da si Poinesre zsvsruje avoje neverno italiiče doma, kjer je is-podkopal flnsnčno stabilnost svoje lastne dežele v tski meri, ds n-tegne priti do revolucije, ksdsr ae udejstvi popoln finančni polom, odgovarja, da je pripravljen razpravljati na nsmersvsni ekonomični konferenci edinole o tem, koliko more plsčsti Nemčijs sedsj. Nikskor ps bl ne bil pri volji razpravljati o kski izpremembi y reparaeijskein računu, niti ne do-voliti prcisksve, če gs more Nemčije tudi plsčsti. Ns krstko pove-dsno, Poinesre odklanja Bughe-»ov ponudek, o ksterem se je vedelo, ds zo naletel ns neizprosno trmo frsnooskegs držsvniks. če ne bo Borah kmslu jsvno zahtevni od držsvnegs depsrtments iskrenih in pametnih korakov za skUosnje mednarodne ekonomične konferenoe. bodo to storili drugI senatorji v progreeivni akupini. 8enator is držsve Idsho je čskal ns Hugheea, da pokale svojo roko. In eedaj zopet čakal nsnj, ds se prepričs, sli nims le več ksrt ss svojim roksvom. Ts se pogovarja zsaebno o položaju, in ne-Itetokrat ns dan so sglssijo pri njom čaanikareki poročevalci aa jsvno isjsvo, kl bi nsj rszjssnlla to sapletenoat Povratck senatorja La Folletta ia Kvrope bo pre-oej pospešil to stvar. Seveda pa nihče ne pričakuje poravnanja na tsklni konferenci, kakrtna bi bila vleč Poineare ju. Celo predaednlk Coolidge sil drisvni tsjnik Hughea ne. Tajnik narodnega avets ss zmanjlsnje armadnege orožjs Frederirk J. Libby ee je vrnil t oblaka v Poruhrju in ženevi pa v drugih vežnlh krajih po Koropi. Po njegovem mnenju so nemlki reekoijonsrni elementi vojslko se-doeti močni, ds vrlejo eosialistič-ne ln komunistične delsvee ter u-vedejo diktsturo. Ali so bo tiats diktatura s pomočjo kmečkega ljudetvs poalulils evoje vojalke aile. da dobi dovolj Živil od kme-» tov aa meatae ljudi, ali pa jo bo-do zalagali v nanj i interesi s denarjem, potrebnim aa naknp ti-stik iivil, o tem ni maral Libhy povedeti svojega mnenja. AU e-verjen pe je, da bo Poineare pri-ailjaa valed raavoja politična opozicije f Franciji ustreči zahtevam od atrani Amerike in Anglije ter dovoliti konferenco, na kateri ae bodo iznova poavetovali o vpra-lanju nemlkik reparacij. Kakor je razvidno, bo mora) tisti, ki bo hotel obdržati oblast na Nemlkem v svoji roki, dati mestom Uvils, ki so sedaj v kmečkih rokah. Diktatura bo-naposled ostala v rokah tistegg političnega elementa,, ki preskrbi gladnlm živež. AU bavarski militsristi, podpirani od strani vseh monarhlstov in industrij pa podpihovani is frsneoskejk vnsnjega urada, se peke jo sa diktaturo, ki namersvs sestradat! meets in jih s lskoto prisiliti k temu, da sprejmo industrijsko sulenjstvo. Deset — sli eelo ensjsturni delsvnik bo namesto sedanjega osemurnegs uveden v vseh industrijah. Deset mi-ljonov radikalnih strokovnih nni-jsiev ho postavljenih pod posta-vo izrednega stanje. Fašizem bo imel svoje orgije. In potem — eksplozija. Državni dspsrtment jc o vseh tragičnih rasvojih na svropski celin! prsv natanko poučen. Vesti prihajajo vaško, uro. Ali smerilko občinstvo naj ae ob vsem Um briga za svoje zadeve, kakor se je pred par dnevi israzil neki vladni urednik. \ , Kako kaj izhaja Gary? (Lelsnd, Olds zs Fed. Press.) Goepod Delavec Jeklar, sdaj je čss, ds vpralal sodnika Gsryjs zs bonus is njegovih ogromnih profitov, ki jih kopiči is jeklsr-ske industrije. Ssj vem, ds bi ti bonus prav prilel, tebi in tvoji drnlini. {Jpravičen si tudil In po-lsf tegs se sodnik sdsj dobro počuti. Prsv! optimist je postkl. Le poglej, ds je dobrodulen: dodal je eno četrtino odstotka več dividend svojim sodelniČarjem. "To isgleds sicer mslo, ksj ne, sli pomisli, da ena četrtina odstotke znala pri delnicah njegove industrije $508,000 gotovegs denarja, ali pa zvodenelega $1,270.000, kakor Itejejo denar, k! ao ga vložili "reveži" v njegovo industrijo. Sodnik Gsrjr ni povečsl divi-dende, ker so delničsrjl potrebni in rsbijo densr ali ker ao do tistega denarja upravičeni, kakor pravi trgovaki Žurnal v Chicagu, temveč ker eodnik Gary želi dokazati svoje veliko zsupanje, ki gs ima v to industrijo v bodoče. Well, če delničsrjl ne rsbijo de-narja in tudi niao do njega upravičeni, kaj pa s desettisoči delavcev, fci ao dali svojo življenjako eilo, da je bilo bogaatvo produ-cirano. Prav nedvomno, da bl jim prav prilel priboljlek, ksjti lils-vi jeklsrjl precej težko redijo avoje družine s 40 centi plsče ns uro. Če pomislimo, kako ogromno je delitev jeklsrakih mogotcev, apoznavamo, ds je mezds jeklsrakih delavcev proti njih deleiem le mala napitnine. Jeklarskemu kralju se pozns delež, kl gs isds delavcem kot če bl Rockefeller dat nlkel dečku, ko prasnuje rojstni dan. Tudi njemu bi se to nič ne poznelo pri biljonu dolarjev. Med zadnjimi tremi meseci so bili dobički jeklarakega truata nsd vse pričskovsnje vieokl. Razdelili ao si 47,063,680 dolsrjev tri-meaeČnegs dobičks in tsko znala njih dobiček sa devet prvih mase-cev tega leta 129,691,930 dolarjev. Toliko ao dobili od vlolenega kapitala $319,000,000. Kako bi torej ne kil aodnlk Gary dobrodulen. Tods njegove delitmr nsj bl lis delavsem, ki so v Asniei do de-lelev upravičene. > Delavci eo upravičeni do onih poeebnih dividend is ve* kot enega rsaiogsl Rsd! uvedenja krajče-ga delavnika je njih delavna sils povečana. Gary sam prisaa, ds mu sdsj več nees, ksr pa lahko sklepemo tudi ls fcevilk. Tsko je bilo v juliju po štorih dolgih de-lavnihih $11.717.001 ¿ietege pro «ta, v avguetu. ho je bil uveden krajli delavnik, pa le $16.997.4*7. Zdej je ledi saposleaih 7000 več TOREK, 18. NbVEMBHA. 1923. delavcev, toda profit je yendar znatno višji« Tsko torej, gospod Delavec Jeklar! Zdaj je čas. Zahtevaj od sodnika Garyja. Nedvomno ae ho rad izkazal na tvojo aaktevo dobrodušnega pri tolikih dobičkih. Povej mu tudi, koliko mu je koristilo skrčenje delavnika, kateremu se je toliko ustsvljsL Ne poseki mu pojasniti, ako pozablja, Jak pol, kar js bil ustsnovijsn jeklsr ski truat produciral e svojimi tovariši $3,141,538,900 v profitih za njega in njegove bratce. OdkritelJI rtfeče nevsr- Washington, D. O. — (Laurence Todd ss Fed. Prem.) — Rdeče nevarnost, rdeča nevarnoat, kdo jc odkril rdečo nevarnost? To je vpraianje, na ksteregs ponoano odgovarjajo razni proti-delsveki križarji med političarji stolnih mest. Vsak bi se rsd po-načel, da je on odkril rdečo nevernost. Zdsj »kulajo dokszati, dr. je Ellis Sesrles pri United Mine Workers' Journalu naslednik mr. Simona in njegove slave, moža, ki je bil pred čaaom Tribu-nin mož. Searles je objavljal svojo serijo člankov o uspehih "nepristran-ske preiaksve pri rudarski orgs-nisaeiji, ki razkrivajo mnogo izvorov, odkod prihaja rdeča nevarnost." To je bilo dognano dne 1Q. septembre, rsvno tedsj, ko je bil aklenjen mir ns polju antra-eitnege premoga v Pennsylvsniji. George Cuafcing je 1>11 nekdaj rsvnstelj Amerilke zveze rszpe-čevelcev premoga na debelo. Imel je svoj buletin, ki gs je pat prodal podjetnikom. Dne S. aeptem-bra je pieal v avojem buletinu t "Časopisi bodo prihodnji pon-deljek prinesli povest o boju v rudarski organizaciji za ohranitev amerilke ustavne vlade pred nakanami komunistične organizacije, katere glavni stsn je v Moskvi . , . Povest Sesrless bo nasliksls gospods Johna Lewies kot ksmnito, nepremskljivo steno proti nssilnim valovom radikaliz-ma. Povedano bo, da je v gibanju ameriških rdečkarjev več kot 6000 agilnih voditeljev in več kot miljon članov. Na podlagi podatkov v oni povesti,bodo tudi pro-najdeni vzroki, kje ao izvori uporov rudarjev v Novi Skotiji !n oerednji Pennaylvaniji ter ds so maaaker v Herrinu zakrivili komunisti. - u'>. ¿i - H r : ** "i "Mr. Sesrles ni sam napisal tistih povesti o rdačkarjih. Rudarska unija sploh nima ničesar o-praviti pri teh preiakavanjik.: To je čisto navadno trgovsko delo, ki ga je spisal nek časnikar iz Wsshingtons. Radarska unija jc kupila poveet o nevarnoati rdečkarjev, ker jo rsvno aedaj rabi zs propsgsndo proti rdečksrjem. Ists poveat je bils ponudena pri mnogih uredniitvih, pa jo ni bilo mogoče nikjer apraviti v denar, le rudarska unija jo je očividno rsds kupils." Iz dognsnj Cushlngovcga bu-letins lshko sklepamo, kako je urednik žurnala rudarske organizacije hlestno posegel po p proti rdečksrjem ns per jenih člsnkik «n dsrskl msgnst asm prej ve zs ts ke članke in podrobnosti kot pa so priobČene v listu midsrake organizacije, katero aovraži Tu lphko dobimo niti za razvozlsvs-nje ugsnk, ksterih reiitev pokszuje vso umazanost nekaterih de-lavakih voditeljev. Echo" ae imenuje katoliški sju z njih verskimi načeli tednik, ki izhaja v Buffalu. Ta hitro se je oglasil ns to in komen- list kstoliški, odličen naapeotnik organiziranih rudarjev,.a le toU ko večji naaprotnik komuniatov Liât pile t "Zaslugo, ki ao jik pri dobili uradniki rudarske organizacije s odkritjem nevernosti rdečlcarjev. Za mUvo avojej gradiva, ki je potem izšlo ? ... šilu J^KUrske organizacij« « rjeno pM aspredhlm rudarj* ¿e dobival informacije tudi od j„ atičnega departmeata. Ko je Oiarke spisal ono »kuni no člankov o nevarnosti rdečk» rjev, je poslal Searlesu. Slednji j flal atvar v tiskarno noisUvi#i ;J . odtiaki »O bili poslani ertn-^ n. «m/dire mte podjetnikov, prtdod nikov, ki ae borijo za uvedenjj so organizirani rudarji brali pr2 ti esU napisane članke v njih last J nem žurnslu. Zrak nad nami n za nas. I Ako se oddsljujemo od zemel ske povrline nsvzgor, prihajamo vedno redlfejii zrak, gostota zra-ks je vedno msnjla in izgubljajo ae vedno bolj tvarine, ki tvorijo zrak. Trideset milj visoko naa zemeljsko jpovrlino je le prav na» lo ali nič kiaika ,in goatota zraka pri tej viiini je komaj eno stotino tegs, kar js v viiini vodne povit ne ns zemlji Petdeset milj visoko že ni več duiiks in pet milj viaoko že ni več nikskih vodnih hlapor. Nsd dvsjset milj visoko je ozračje že tsko redko, ds srak ne nore prenslsti zvoks. Tsm gori tore, vlsds absolutna tiiina. Vsaj tako trdi S. E. Tillman v svoji raz-pravi ki jo je objsvil v reviji North American. Kakor je dvaj. set milj visoko redek zrak in jc malo plinov, ki^zrak aestavljajo, tako ni tam gori nikakega prahu. Svetlobni valovi torej prodirajo neovirsno dalje, ne ustavljajo m nilijer, in to povzroča, da je tam gori popolna tema. Nikakega barvnega odaeva ni, tudi tempera-tura je silno nizks, ki prihaja če. dalje nižja, čimbolj je izven ozračja. Tam gori torej vlada tema ln mrzla tiiina. Dejatvo, da z zemlje včasih vidimo sijaj kakega meteorja, ki je oddaljon od površine morda sto milj, nam pa dokazuje, ds neks atmosfera vendar mora biti tam gori. Mogočo je helij sli kak drug nam nepoznan plin. Čeprav eo različni plini visoko gori v atmosferi,, vendar lahko sklepamo is laatnosti plinov, da polovica atmosfere leži pod višino treh in pol milj nad vodno pow iino. Zlasti-vsi vodni hlapovi tn skoro ves prav je v tej viiini. Poleg tega lahko tudi z gotovostjo trdimo, da jo vse življenje v zraku in na zemlji najvišje tri iu pol milje milje viaoko. Višje gori ni Življenja. Poročila iz Jugoslavije. > "■" i . Od nalih stalnih poročevalcev, Naie šolstvo. — ftavedem naj najprej par členov ustave, ki so dale nalemu iolstvu novo emer, obenem najbolj v Živo zadele kle-rikalizem ,ki je bil v bivši Avstriji, zlasti na Kranjskem, absoluten gospodar šolstva. Člen 12 ae glssi: "Nihče ni dol-žan sodelovati pri verozakonskih dejanjih, «večanoatih, obredih ln vajah ,razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor ro . . _ ________ _ odredi zakon zs ssebe, ki so pod- jih priobčil. A ksko je to, ds ru- ložne očetovski vsrstveni in voja- ški oblasti." Člen 16 pa! 14Vse |ole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstvs in verske strpljivo-sti. Verski pouk se dsje po želji roditeljev, odnosno vsruhov, ločeno po veroizpovedsnjlh in v sogia- ; •» Dssl omenjens člens ne delata list res zasluži avojč ime — echo nikomur krivice, ampsk aamo da-namreč pomeni odmev — kajti jsta atarlem glede verske vzgoje prcdpravico. napram duhovščini, Ural. Kak komenUr je objavil ata izzvSla pri nalih klerikalcih lahko aklepamo Že iz tega, ds jo najhujii odpor. Listi so jim po- svečali cele strsni, izšle so brosu-i-|re, na javnih shodih so govorili: 41 Brez versko učlteljstvo vam hoč« otroke odtujiti, pogubit! itd. Bo/ zs svtonomijo ne pomeni nič dru-gcgs nogo boj sa nsdvlado Šol- rdečkarjev, jih lshko štejemo v stva. Če bi izvojevali naši* kleri kategorijo kot one juatičnega de-¡kaki avtonomijo, pričelo bi se po pertmenta, ki si je prizsdevsl od- sterem klerikalnem > receptu ono kriti sarote komunistov." ono ljuto preyanjsnjo naprednega Bert Clarke je bU nekoč sotrud nik čikalke Tribuae ia Caeeyje-vega ameriškega premogarskoga žurnala, potem ps je alulU ekoro nčiteljstva, ki me je težko najti para v «godovlnL Umevno, de ae je Učitetjstvo izreklo glede lolatva za centralizem. Uatroj oanovnegi nazadnjaškim eaèepieoas. 'lohnva nsj bo ss celo državo enak Nekaj časa je bil taéi » slažhi [Gotovo, ds ima tudi prestrog e*n-Searleoa, alaeti takrat, ko se je{tnrikem svojo aie bo stran. Kraj« IU se odkrivsnje bolieatfkih as v južni Sriiiji . 90% analfsbetl m rot. Medtem, ko je btt plačan čaa niksr as glaaik» adraieaih podjetnikov, ki as borijo, sa etedenje odprte delavnice, jo bil skozi leto dni piečen z denarjem arganizf-renik rudarjev, da je vedii." preiskavo ".sa razkrite v aevarnoel. v Sloveniji s 5% je telko podvr^: iatua lolskim zakonom. Vendar ffli^hta to aUho strsn v veliki meri «dejstvo, ds je s eeatraiizaeijo lolatva odvsets raznim strankam Aožnoat ickorilčeti Ma Ivo v s Basi/Tne. ' " N0VKMB8A, IBM dir** "L.. polttJČBi JltSKS. rng^^wmm ju» Yurli- — "T iveu zs eivilnt «vobod- fÜl,7 ksmpsnjo «* lÄwh j^tuikev. Tod* to Ä «nio z« 32 jetnikot, Em» »P*u iifc4i |VOit an°° v pich, K- ^ tudi» «M „ riitoiih odredb r««aiki^W, ¡¿¿v prikrojlini na «vobodi go- Kt* M civilno «vobodMine •rinnivljtt za pritink n» prihodnji Bff: PoUo^mnejtijiltt Lucijo, ki jo to to pripHrt Vplivni» bo na kongrei s pomočjo progresivnih kongreinikov in po-¿val» juztičnl departSMnt, noj priuese dokozo o pregrehah posa-¡nežnih jetnikov. Zve» ae «klicaje 'udi na to, da izvrievalni department vlade ni sknial vslio tovQ' t „jo peticijam preklicati rassodb čeprav so mnogi zskonodajci, ki u obsodili politično i Jetnike le davno odpuščeni li slttlbo. Pa le vedno imamo poeobno vojne m kone, po katerih so le vodao lahko (/Lojeni prebivalci Zdruienlh drŽav, poslani v je«0 nil deportl „ni. Taki zskonl bi no smeli ob stajati več. Dr. Harry P. Ward, predsednik Zveze za civilne svobodščins, jo izjavil, da tudi če bi bilo 32 poli tirnih jetnikov iipuičenihi s tem k ne bodo odpravljeni vojn! sa* Ioni, po katerih nlmgmo vojne lahko posamezniki prijeti in prti ter tako prikr«ji«ni na ibod-IČinah. On pravi, da Jo edina pot, da so rešimo takogs zskons, da «« da polna svoboda 2000 bivšim političnim jetnikom, ki 10 bili lipo-iceni pod pogoji; da U odpusti vse sedanje jetnik«» prekliče via ko deportecijo radi političnega prepričanja tujesemoev ift od pravi posebne zakone. Ward aa* glasa, da takoj pO civilni vojni «o * ^ ***** * «I« i« kur, ki so prišle a belokol- ? bao JEhiJr^T 9tm' ^ Ossptba filMuiSSLi * m ' i v mcd 1781 * 1867 «M- «Jm*d "P«oversl zs pribliino stotlaoč duš. Neko ameriško indijansko PROSVEfA Gladovni Izbrali ss Nemškem se širile. Berlin. — (Louis LooUnsr u Fed. Press.) — 01adyvnl puatl «o po vsem Nemškem na dnevuem redu. Med vstsli je mvnotoliko gospodinj kot mol Torej ne more biti govora o kekih rebelJonih ua- klMNtiar Podporna Jcdaotl labarp. IV. paalja lOOT v dv«a*i llllaaU. Ako bo torej isgnsn U Nemčije, bo moral isksti zavetja v drugi delft. ' ' ^P ■ . - M , jo danes najbogatejše >ljudstv» .n?T?wT"' I POjttfc 0,1 -vctu- ™ OMgs nils, di ekakronprinc ni bil isgnsn indij.nccv v Oklahomi so nsšlt ^Neničije temvejo prostovoljno petrolej. Njihovi vrelci profev* odšel in kot nemški dršsvljan ae jajo pctroUj v vwlno,ti ^^ lahko vrne. Na drugi strtm se paviljonov doistJgv na ,eto< 8trifl poroda, da je Stresemaun vetei 8tnl| ki je Vlruh ^^tv !n vrnitve bivšega prestolonaslednik uprtvlja njihovo premolenja, res- k«, ker upa, da bo s tem nastalo ravnovesje med monarhiati hohon-aollosnske skupine v aeverni Nem čiji in onimi na jugu, ki ae potegujejo za katoliške Wittelsbachc nt Bavarskem; na ta način bedo montrhiatl razdeljeni v dva tabore in Čimbolj ae bodo pfepiratl med seboj ,tom bolje za republiko. Rlcskronprinc je v nedeljo prekoračil nemško mejo v tvtomobilu del ju j« vsako leto čiatl dobiček med člane tega indijanakega plemena, (ako da vsak član dobiva od $10,060 do $12,000 na loto. h. 1922 ju pridelok petroleja nt o-zemlju Oaaga Indijancev si več kot 29 miljonov aodov. Rast indijanskega prebivalet je pripisati okolščini, ds so so Jcrni Indijanci deloma prilagodi j t * "i \m i načinu šivijenja belokošcev, kt- nmedpotjosekusuvi vMeck-K dJ o8krbi ^ 7x,ruicnih UiMhiinitn k iam ta aKIuI/uI SVAIa»q _ • ... . .. lemburgu, kjer je obiskal avojega aina. V Oela je prišel danes." Kljub odredbi vlsde, ds more biti potovanje ekskronprinca strogo privatno in da ne sme biti demon-strscij, so g« monarhisti sprejeli z velikim hrupom v mnogih krsjih. Ptriz, 12. nov. — Ptrilki listi ljnto protestlrsjo proti dovoljenju, nemške vltde, ds se je smel Friderik Viljem Hohenzollern vrniti v Nemčijo. Listi smstrsjo ts čin nemške vlsde st povod st vojno. Zt stvtr se ztnima tudi frtnuo-sks vlsda. Danes sc vrši seje po-sltniškegt sveta glede te afere ln aiordt dobi Nemčijo ultimat, da mora ekskronprinca izročiti ztvez-nikom. lloltndijt dobi novo pro-teatno noto. London, 12. nov. — Depeša is Berlina «e glasi, da privotne mo* oarhlatične armade n« Bavarskem ie niso razpuščane in lahko ae is-leie nov puč. Hittlerjevi pristaši 90 poslali dr. Kahru ultimat, da mor« podati ostavko in pomilostlti dršav. Rdečekoleb je morda ie vodno lovec, ali kdor obišče reeer-vacijc, najde, da ae ukvarja tudi z jako koristnimi poklici. Indijanec je doatikrat živinorejec, kmetovalec, vrtnar, tkaltfe, lončar, preprogar, pcrotnlnar, pisar, knjigovodja, rudar, gosdsr, vodnik ~~ in dostikrst oslo reio kupone. Js rszouls indijanske elviliz«eij« se je rešilo več kot 200 plemen. T« plemens živijo n« pribliino dvesto reeervscljsh različna velikosti -r- od majhnih ranč v Californiji do volikih Navajo reaervaoij v A-rizoni in New JHexioo, ki so tsko rasacine kot vsa dršava Maryland. Njihov varuh je fedcrnln! indijanski urld (Bureau o! Indian Affairs). Ta urad je asm n« J Vstaje so prišlo samo od aebe. I ode i zahtevajo avoje, ki «o pri vsakem človeku enako offitatonikl, in zato vidimo med rebeleli tudi ionske. Pravzaprav «o ionsko ie toliko itevllnejie, kajti one ne re-hellrajo eamo aaae, temveč ss svoje otroke. Mislite si meter, d« bi ji ue vsplulo vso kri po iUah v gnevu proti tistim, ki «o «okrivili, da morijo nedolžni njeni otrool veksti lakoto, on« pa jih u« more nasititi, ker samo nlm«. Otroci morajo imeti. To pa jo neodoljlvo sila. ki ione matere u« piano. Ve« dan obleg«jo človek« boreči, ki procijo n« denarja, temve« prigrisks. , Ves don aliŠi človek pod oknom tuino petje vojnege epos is vojne, ki prosi mllodorov; ssue prošnje matere s dvemi «11 tremi otroci, ki hodijo od vrst do >rst in prosijo: «U staraj očeta in at«re mamloe v strgsnlh cunjah, ki komaj stojita n« nogah ln prosite so prigrizek, Pri beračenju pojejo « srce trgsjošiml glasovi, ko odpojejo p« prosijo s« košček kruh«, ker «o Učni. .Pogosto ko ssm šel po «eeti, sem se propriiol, d« «o ljudje niljih slojev ie n«jradodarnejii. Oai, ki sami nimajo, aknlojO deliti «voj borni odmerek s svojimi bUlnjikl. Ppcest na propodlo dekleta so ie nsjusmiljei^jie ionske. Teosetično «dftj dslavoi n« Nemškem dobivnjo toliko plaio, kot je prerečuneno, da porabijo zs svojo prellvljanja. Praktično ps js vso drugače. Za teden del«, ki se je končol s 13. oktobrom, «o QLAVHI STANi «CS7-SS Sa LAWNDALE AVK., CHICAGO, ILLINOIS. Isnia^alnt odbor: UPTRAVNIODSEK. ■kar, w*pf4-4*lk Kmdrmw VUrlak ». P. D. T. " \k Malik«« Tark. lajaik WtaUk POHOTNI OOSKKi 407 W Nay St »». mf >ii, Sptrtajftali. III., Martks Pra4 A. VMar, Bo* 07«, Kly, MUa^ PaH Jako Oariak, 414 W. Mar BOLNIŠKI OOSKKi OKMPNjKOKKOKJKi MmHove>up4«a4a|k. SOST-SO !•. Uesšsb Ae»« VSMOMfO pfcftOKJK. Jaaab^alsibriiit«, Baa 8«4, Maa«, Raa, Pa. __Jak« Oral al J, 14«11 Pe»per CUaaU«4, O. KAPADNO OKROJJKi AsIm ialar, Baa 104, OrMi, K*a«.. ae lageeapod V Hm Maea, Baa 100, Babi, Mtaa* aa miriasU Mika tatel, «4«S S. WlMlws«ar St.. M«reay, UUk. ^ Nadiomi odbori / Frank Seka. >riš» w||ium s,||*r' 8| cuir st. Zdruftitvani odbor: Pvodeadkslki Feaak Aleš. SIS4 Sa. Cra«far4 Ava. CMeaga, NL J«Sko Ovasi, SOS« W. S«tk Si.. Cklaas«. lil. Jea. »kak, «404 Ortaa Cl., ClavalaaS. Okla. VRHOVNI ZDItAVMIKi Dr. P. J. Kara. «SSS St. Clalr A»,, CUvalaaš, O. a >1. adbaralkl, hI dalaja v glai VIA NIMA M ao MUiašaJa aa pasla al. avadeadalka se s PradeÄUleo aVN. P. J« NIM» I«. Lawadale Ava., Cklaage. III. .m JA0BVB BOLMIKK PODPORE SB NASLOVKi BalaUka taj. aIIIva S. N. P. J.. M«7-SS Sa. La«r»4ala Ave., Cklaafa, III. DKNARNK POIIUATVE IN STVARI, kl ae «Išeja »I. IrrrUvalaafS «O I« Maata raUa sa naalovai TaJaUlva S. N. P. J.. SMT4M Sa. LesX* BADBVB V SVKK1 S BLAGAJNIŠKIMI POSLI se MŠIIJaJa a« N. P. J., SSST.SS Sa. Latradala Ava., CklaagOk IU, VSK ZADI> aastovi Blagejat! VlJ BPwi^^ÄW ZilliHi pci lalllva B« lba |W^a »aslavaaja v |L Isvrlevalaaas adbara sa oaj pašlljajo «wrirrciÄ.'Ää Mt —'•«• ^• Val iaplil la dnagl MA aasaaalla, aglaal, sartlslsl ta Mak ess Ime te teed a glasllam Maate, saj se pašUJa ea aatlevi MPrasvatan, StST-SB Uvsšsk Ava. OMeaga, III. oellh šest te4aov, da «««lull s« Oluovanje a republiki aa se hi nek. vlpda svoje vrsta s k«* ^¿^dSd^r DtjailJl11 Y bili odpuščeni vsi politični jetniki vse jetnike njihove etrenke. Ilitt* in prekliesne vso sličns obtoibsT "Zdaj bi morsll n«pr«viti o tem red po vsej deželi," pr«vi W«rd "ki bi oproščsl vse tists, ki so bili obsojeni med svetovno vojno." Uradniki Zveze ka civilne «vo* bodščine pravijo, d« j« bilo de portirsnje nekaterih rtdik«lc«v .samo kaprica od «tr«nl drlavnih prsvdnikov ali lokalnih svetnih zaitopnlkov. Deportiranim «e je godila krivica in sdftj bi jim morali dovoliti povratek v ZdraŠene države, katerikoli bi to ieleL Mnogi izmed njih eo bili driav-ljani Unije svojih 10 do 9(f lot «U *e dalj, da sc skoraj poz«blll tvoje rojstne dežele in je bil njih previ dom tu, ps kljub tsma st> bili sa-vrnjeni iu nI jim bilo dovoljenj dn bi postsli državljani. • Splošni obrambni komitej tu kskor pri mnogih podrušnieth ii-rom dežele nerevnoet bombardira Iielo hišo z dopisniesmi, «posivs-joč predsedniks, noj a« postbi ternajočih v Lcavenworthu. Komitej sc kakor mnogo drnffih tlič-i'ih organizaoij prizadevt t veeml "vojimi silami, «a osvoboditev jetnikov do Boiičot ler «e «kriv« v gozdovih juini Bavarske. Eagen, Porurje, 12. nov.-—Fran ooci «o zeprli tukajšnjo aredujo šolo za mesec dni, ker so dijaki iviifali franooskim vojakom. Ravnatelji Šole ao bili aretirani. binetom šeatib komlaarjev, kajti pod njegov delokrog «padajo najrazličnejše uatanove: nt pr. pro-bttno sodišče, btnkt ln kreditni zavdd, glrotiiče in dobrotvorno društvo, komisijo zt jtvne eests, grsdnjs mest, posredovtlniot st delo itd. Nedtvno si je rdečekoiee zopet atdel svoj vojni ntklt in ntieljen in op^rjen iel zopet v boj — v IIoly\oood, kjer delsjo filme.* Tt Okrevanje ameriškega Indijanca. ludekdoef moea satu- 8TITI NIMÖUO. ''Nadaljevanje s prve «tr«nl.) Včeraj je Btresemtnn govoril na shodu 'ljudake atrtnke' in do-j»! j«1, da je Nemčijt v '«veliki nežnosti boljievizma^ ln vat l" ropn je v nevarnoeti, ako Nom< ^>ja pade v roko rdeiktrjev. Zt-govarjal jc tudi prihod blviegt kronprinet v Nemčijo, reko«, dt republika ni vredno tvojofft ime-na, Če bi se bolt tint prtjanjeco «•essrjt na svojih tleh. Rekel je ^di, de vrnitev Friderika Viljema Mohenzoliernt je notroaja zadeva Nemčije, ▼ katero se ontoaU no »ne vtiketi. . l^rlin, 12. nov. — V Berlinu je "bruhnilo splošna ottvkt tisktr-»k'h delavcev, ki «tkUvajo amsdo l Resen «ooiaUstifoegt " Vonvsertta" in nekega vsenem-'kega lista so proaokoli vol «oso I»«M. Ker je preaobolo delo tadl i »Ksrnsk, v katorik I« tieka papirnat denar, Jo foaofnl voa He.ckt, vojaški diktator, dal a»v-x,rjem ultimat, do motajo tskoj ^ti z delom, oko no, Jik loktjo kazni na tomolj^asfcfBav tt-^mneira stanje. '^rlin, Ig. mt. M BI v« kn Pr>oe Friderik VOjea Jo po p«UB ^t no nemikik tleh. Stre- »n.annovt vlado m o je dovolile vrnitev pod f ignjem da oe asa 04 i?°j«m grtda Ocloa v *Mjl ia merk ar|l ........3,000,000,000 -7ür Stavi «sv Drvsrl Zt tedsnsko nsjboljio pltčo de-Itvct pt te tisti todsn ni dobilo drugofft kot «to fantov krompirja. Dt plača funt mtrgtrint, aort nejbolje pleteni \eetr delati devet do doMt ar, «« «to fnntov premoge pt 11 ar. D« zeehiil «t funt masla (dragocenost, kstsro nem-ko je Ditjijenco zašel tudi na ki* |ki delavec vidi eamo, ie v izložbi nemetografično polje. Btrio Sam trgovine sa boljie ljudi), mort je dovolil doionl in Artptho ple- delati dva dni. Oe bi hotel knpitl menome is Wind River rcservsei- grajeo, U moral delati atnjo cel je v Wyomlngu, naj gredo tj« teden. Tako is tedenskega sssluS psr arednjih čevljev, s« «lato pri-1 Alene, 12. nov. flrikl kralj propto obleko, pa bi morol delati Jurij je sklenil aprsjetl odlok ro< 20 tedaov, ao da bi mislil n« le- 'nublič«tiov, dt m umtkne l« dele« lodeo. Dejetvo je tudi, d« bilijoni is za toliko it««, d« ae Itvrii ple-mark, ki jih prejme deUveo v, binolt, kl odloči, dali drilj« oat«ns «obottf, «o čez p«r dni vredni e«mo monarhijo tli poatane republik«, polovico tegt, d očim oblek« v, Zt čaaa plebiscit« bo Orčlj« brez trgovini nosi stslno ceno $20. D« «e delavčev« meads uravn«-v« po ccnoh, Je f«rs«, ksjtl eenc eo določene v začetku tsdn«, pl«čo pt d«!«f«o prejme ielo koncem tedn«. Medtem cene le hcverjetno n«r«etejo. Dtnes namreč s karo vse trgovine nt Nemškem dvig* nejo etno po dvokrtt ln trikrst nt d«a. * 1 kralja. PlebUelt deeemhru. «e vrli enkrat v POZIV. predstavljat za filme. JT«W York. (Jugoslovanski oddelek F. L. L 8.) Kakor njegov stsri prijstelj bivol (buifelo), teko tudi ameriški Indijanec nc gi-nsvt več, mtrvoČ okrevt. Fede-rtlni urtd indijanskih zadev jc priobčil podatke, ki kežejo, da indijansko prebivalstvo v Združenih državah znaša 344,303 duš, 1,144 več kot lani. Ne le leni — trdi Nerodno zem-ljcpUno društvo —, ampak že te kom zednjih trideoetih let pomi ranje med Indijenoi pojema, tako da rojatva nadkriljujejo smrti. Indijanzkc rezervacije is osemlje, reservirsns zs Indijsnce — zs jzemajo skupsj površino, ki ni veliko manjša od površin« vseh New England držav; po šost Indijancev prihaja na vsako kvadratno miljo v rescrvscijah. Po najbolj verodoetojnih cenitvah j« zs čaaa, ko so se belokožci prvič pojevili ob smeriški obeli, prihs-jsl le po en Indijanec na vsake tri kvadratne miljo. Ako bi danes rdečokošci zessdsll le dve tretini Združenih driav v istem razmer-ju prsbivslstvs, kot prevladuje danea v reaervacljah, bi jih bilo danea dvsnajat miljonov v Zdru-lenih driavab. Indijeneki poglavar Masaaojt je pUgrimoe naučil, kako se mmII komu, ali Maeasojt in njegovi eo-plemenjeki eo se večinoma pre li vi Joti t lovom. Jeleni, bivoli, medvedje In zejci eo jih zalageli s mesom, jagode in orehi ao jtm dajali raetlineko hrano. Niti tmj-aa Amerika ne bi mogle prehv-ijati večjege preblvalstvs na tek nsčin. Ceni so, de je indijensko prebivalstvo v Združenih drževek so «ose, ko je Kolumbua odkril Ameriko, znoielo vsege skupej 'e S44.000 duš. Ako bi ee bila tedaj trsa plemene od AUsntik. de Pe-eifiko In od Mehlkeoskege zalive do Velikih jezer «eetols oe velik shod vel Ikdljonei akopaj 14 MU tvorili toko skupino pi^bivalstva, ki n« M bUs Uko veliks kot da, nešnji DetroH, ia le melo večje kot Clevelsnd sil »oetoii. Puške kelokolcev so isiad'He neksters plemens, bolezni, rszv. | Povest "Jinuaio Eigfins" Jo g^oolo dušo ameriškega prolets rists ob «osa vsliks vojne. Dobi t« pri Književni motici S. H. P. J. k« dolsvsc, «e tskoj kupi, dobi arojco, pri tom p« v«« teden s svojo družino vred postbi nt lelodoe. Če bi ne bilo nikeke spremembe v vrednosti densrjo, bi po stdt» njih oentk mortl deltvee gtrttf Potres abtt 100 oseb v Partiji. Teheren, Portijo, 12. nov. — O o-verner v Kermonu poro««, d« Je ssdnji potres nsmrtll 800 oseb In okrog 2000 drulin jo brez etroho in bres vsskegs imstj«. Revell «e kleti jo po divjini in silno trpo gltd in mrts. Vse vts! v vsnoljih ln nt rskrih pogorjt Kermsn so rtidsjtns. , Društvo Oolumbins, It. 218 Slovenske nsrodns podporne jednot« potlvljt brtta Loulsa llsnčlns, «vojeg« člsns, ds ss nsmudoaui z glasi tajniku društva, drug««« ba prepozno In l>o odgovoren m po* aledlee.a— John Malovrh, 8MS Mead HL, Denver, Colo.—Tajnlla XI.—-13.—-14. Ali vol, «akaj n tvoj ■ tako rad pot«pa g dragimi d«dU la uganja rasa« "porednostl"t Odgovor aa to la mnogo uganko V obnašanju otrok najdeš v knjigi "Zakon blogene«lJ«M. katero dobiš pri Knjilovai malici B1TPJ. \ ■ —/ \ -Delavsko gibanje v Jugoslaviji. (Kease.) Kilkolacljs It. 4. pModanj* staaje. VolkMtlmms. Vse kakor v tabeli It. t. h« m o urad al k dobiva 1000 UU. tiaaraAa. i H Ii t I » ill 1.000 i .IS 0.12 100 1M0 11.13 1.000 1.00 0.0« 1.0« IJI TIO J:000 I o si o.o« 0.SI ____TJ« _ J_«ai Hedosja aaklaUs MM tsvo>>,,<• «41 »•«•»«»#•#••#.»..♦.• J»•'c 4Z Vaaklb 1000 Dta pla« sa aasUvl)«ae oeobje pošrafti Itet saosačao Prt iiakladl • m Dla. 1,000 i,,,,,l,tMII>M,>l>l«lllt<,t,MMltl>,,MI,«l»MM,(IMI, 1 -00 ( Z.000 ......»..«««r........*•*<••»«•••*.<»#••#*fI' ',r> z.oou, .............«.#«•»»« ......».««....»«•»....«•».•..•• oje 1.000 .,.»»».•.«•»>».#».»..•»•«•••#»♦••»»••»••.■••»• »♦•♦.•».#•».. «aSS 1,000 f t.».,.i...........................»..•»..•.••»•♦». ..».#.» O.tiO s ooo .... "i.....«,..»..•.••«•'»»••••*••» »••»»•»»•».»•.•••#.».♦.•. tli U i Prt e«taajt »kapal asklašl lUtov <*»*) podr.lt -MSik IJOO tHa pla4 »ba IUt. sa 0.44 Dla. (Ms padlagl kalkalacije a4 II. 1 4a I rs*enwa, 4a M ee a^vale Ukaaait prt aatsa^ai rosairjiivl «iralkav a>»4 tUkaraa Is apisve 4a eU Usta e»4aj letaa ga okrog lT>fl*0 IHa paatvaa. Kalkulacija M A V # "VolkeeUauaa" li BaakiH" pe I krat aa ielra. / TUk L>4eka Uakarae bras prebitka. 1-rad.ik "BasSaetl" ob «aoai peljal lajaik. I'prava sšralvae. lao^etl la eebvaaaljai osearlao 4 000 Me. "Eaakeet la "Velkertlanae Predlogi 1.) Narolstns sa liel se šolali a aiesaiae Dia 4J0. I.) V vseh ladastrljsklb obfatih se orgaaisire poverjealllva, aa kalem ee peltlja list ped skapain ausleveat. I.) Vsi II poverjealkt Inkaotrsjo airseSau asrolalao, sa šole JI« prt» saa apravs edlkodaiao v Isnosa 10% laksalrsae svete. A) PeverjeniMve m vel obratov se lakko po potrebi adrsilje. fl.) lakesaall sa «aaepiaje lahko lakaelraje ladt sa krajevee polltllae ergaaiaaeljo. Sa orgeslsaoljo aabrsai douar pa Isisje isrolall bla* gsjslka potltilalh orgafitaeHJ. kl se morsjo urgsalrtrall krsjevae. laaersti la sabveoeljai U rod al k Knakosti je lahko eb «s«m ladi poliillal tajnik, ' Zste Ishke k ajagovl plali deloma tudi polUlfuo tajalltve prlspavs, 'I v somi allami Jo delstl as to, da se laserstal bojkul s strsal aellh goepe-ds rak Iii orgsalsertj vklae. X asltmt goopodsraktml orgaalsaoljaml Jo aapravtH glade laaerlraajo pogadbe, kPbodo omogollle «e obok alrsaoh preradea la se> ielevaajo. 4 < 4 O % ' Cenitev lagle4ev ee molnoat rasllfltve Udnlka t lodeairtjsklk ekrana. oie fait en , ^ . i «Al J «4» \ OJS e.it •M m W I Jg.I S 1 IT s «ai I roe «a« m i' 04 «J «I ;J Trn Maribor kevlaarJI ...............100 Oeljo kovinarji .........r.i7t~.. 80 «tur« kovinarji ................... Liabl)aaa kovinarji 'm........... Kamalk kovlaarjl .............. KO OulUaj kovinarji .............. 100 Pela kovlaarjl .............................30 kovlaarjl .................M tr*č«< ffbvtear|i 1....*........... SO KraaUtlk kemllal ................ lo Nal« komldal ...................too Sldastmoat kemUat .............. 30 Petrovi»tlbejo komllsl ......... fto Be4o<« peptralaa ......»...».» JO LJebtJdaa kamllal ...............toO Mod v »de kemllal . (Jert'aae keaillal . Maribor kemMat . Zagorja steklarji . Provalje kemlla! . Uoio.lja kamUal . Ljebljaaa k»mldal (štor. k ma Mal..... Majat ru aa komldai Mraotalk rtAtarJi , 10 tO 80 00 »0 ao te 40 so so Oelja kamllal .,...»..»••.»•, 10 Aollsaj usearJt .11$ l'laj uanjarji Maribor eanjarjl .....»,..,1«« Vrhalta usnjarji .«7».'.,»,m• • «lev, gradi*, usnja/ji#t« Kadrf» usnjarji ,,,....»...»..,», $0 Ljutomer aaajarjl ... .f..,,10 KrsaJ llvtljskl .................. tO L.jsbljsaa livlljakl ...............40 Halja livlljakl ............*..... >» Msrlbor liviljskt ................ 00 Maribor llvlljakt ................ SO Ljabljana livlljakl ...,..»»,••,.,IA» Nlatlaa Slvtljakl «»,...'....«.*«•» 10 Z*gorja radarji •.••*.•••..,..,»• «0 Vola o J» radarji .... ZabakevfS redarji . Hi. Ilapsri rudarji ,. Med a rji Otera ...... Mabljaaa Nam. blag. Msrtbor Kam blag. . f.Jubljetaa «ob. dal. » Maribor atevblaal ,. 11 < M 111 iMiiiiii I......I, Haklada i tO«)) MrOo tod um trUaorlalaa tabela elraSkav aa îCia^JaMe "If * akarao (vaota ra f!n« v llaksr pmllsga kalkatsei al llr«»vatia v jam Ido tt Tlak sa tjabljasl isvod et saa Oaae v tieberel Marker v Ljabljaal «St 07! »Ml «Ae •Ab «JI I.» ON O oz «64 0 IS Ott \M> O ti «.tO «41 0|| 041 JXm Prvih 1000 levadov pri Ljadskl ti.karal tO! ms, pri tiaberat Hravstla pO Uli,—( V aas aadaijal Itaao m» a- -r» I Jadahl llokaral 440 l>»a, pri Uekarm vatla ITI Pia, prt M»rterj« 110 Pit. FIOIVITA i, to¿no v TN kraje. Grocerijam, slad¿t¿arj kjalnt žalatnin« damo 0 ktltrl bi KraiJskM, Zbornik Mattoe Slovenske Xm. rvessk is isto 1911. Seal a t ¡1 Prane Kobal (Dalje.) nika poro^i 'i iscbes Blatt' da ae proti koleri menda le naj bolje obnaša pitje tople vode in aa veake tri ure 3 gram«- magiete-rii Biamuthi z dodatkom sladkorja i puščanje krvi in kalomel pa Škodujeta, opij je prenevaren. Na atrani 187. istega letnika ae zoper kolero toplo priporoča kurjenje s premogom, češ, ker pre-mogovi plini varujejo vsekrlae nalezljive bolezni: Da je to rea, najbolje dokazuje London, kjer mnogo kurijo • premogom in kjer ee nad meatom ulega tolik dim, da eo v tem mestu nalezljive bolezni zelo redke, ker pač ne morejo do njega. % O dveh zelo smešnih načinih zdravljenja kolere nam poročajo "Novice" 1. im, in aicer ao en način porabili na Ogrskem, dru fega pa na Tirolskem. Ko se je aamreč v trenčinekem komitstu pojavila kolera, so vslčsni neke blilnje vssi do nsgegs slekli dvs fantiča in dvs dekliča; fanta ao vpregli pred plug, enega dekliča pred hrano in s plugom orsje in ravna j c o k roža ls vas, dokler niso bili vsi vslčsni za trdno prepričani, da so sdsj prsv tsko na dobrem, kakor so bili 1. 1831., ko jim je takšno zavarovanje tudi pomagalo. — Ns Tirolskem ps je neks •oeeska ostro zsukazala, da nihče Ae sme atopiti vanjo, dokler ga niso dobro prekadlli. In v resnici so viskogsr, domsčins kskor tuj ss, prekajali do dobra in pri tem tganjali marsikatere burke. O drugih čudnih sredstvih, ki so si jih izmislili ob poznejših ko-lernih epidemijsb, bom govoril assceje. L. 1831. eo ljudje včssih «ganili tako modre, da se je konč-ao ree ie morsl migniti neznan strupen jezik in spustiti v svet ssfrkljivko, ki je to vseznslost po ▼sej saslugi osmešils. Tudi naš "Mjrriechee Blatt" je 1. 1831. priobčil dotični velehumoristični "Potrset eines Cholera Praeser-vstlv-Msnnes1' (podobo človeksj ki se je ssvsrovsl proti koleri). ■■ ■ ki naj ga tukaj podam r preve- aova piaatelj a nenavadno du: r ' - Hsti^albvenlčbv očivldno g< "Kdor si je peakrbel vea vs* ičbf, Kranjcem na poljuden na- stvena sredstva .proti koleri, »o- čin daje "potrebno ra hoditi našemljen takole: N aa kmeta, ksko ni j tam febe in golem života mora no#rei,fl, , je ih) po. ni kolere aHIali govoriti 8ef vso ^tU} najbolj »urjenj. „ ... .. - „ sdsj od aje govori, gospod b ^akev ki «, se ^ Vojsflvo kmet, vboki ia nitki, mlsdi in ± «fe * ,bi o treba napast^ • ^Zlo ^Č lt^t^l stari Ps kdo bi tudi ns govoril, v ¡^ ^ če slišimo, de je le toliko tavleni bl M Ž^^Ih judi umerlo od nje, in« de bole- JaikA K^morkoU je privo- «J bi počeli sen če dalje bliže je prihaja. — TrocWJev Mh P«vsod! "Tedaj je rekel poveljnik so-Kskor se js bil. po Ogerskcm raz/ " ^ «vest med Voja- vrsJWkov: 'Komunistijrtopite širils, so na! ljubi Ceser hftro Z ^ t rf^ V ?! ki2mum,fl f čeli skerbeti, tndi Krsjncc in Ko- . Trnki «po- atreljeni. Na stotine jih je psdlo. ¡^ rahljal sa prevažanje vojakov iz p^ele pozneje amo lsvedeli o tem fronte na'fronto v naglici kot je vse podrobnosti, ko smo zajeli vabilo potrebno. Tisočo komunistu- liko število nasprotnikov in msd nih vojskov je prestsvljsl s boji- pšpirji čsstnikov našli vae popi-Wa na bojišče, krepil vrste, kjer je ssno, ksko se je sgodilo.'' bilo treba b polnil mala skupine "BUo je potrebno smanjisti or-komunističnih vojakov. K mado Is radi primanjkovanja 11- Trooki je pripovedoval: "Pri vela," je pojasnjevsl T»ski. Ta-sabi, in vse bUgo ee očedi in oči- bni ^ okoU fa ka je bilo moltvo od 4,00fc000 ali sti, ds ss kdo od nse od ksj taci- okoh °.bdilii ^ »«Prijateljev. 8a-|6,000,000 zmanjšano na 800,000 in mo mala steza proti Volgi je bife eiednjič je sovjetski Wres za- pelje, in če ss človek nobene reči olezni morebiti že okuleniga . . M premrasenja bolesen na en-krst dobite ... Če imste lesk po-i«k Igaaja, je dobro, de ga po-irete (sjutrsj), preden greete is hile ... posebno brinovca, pa ma-o dobro sapečeniga kruha Zganee s gorkim mlekom smste tndi koeiti, tudi kuhsn krompir, pa glejte, de ne bo le nesrel al a spriden in gnjil. Pa vender tudi sdrsvlga krdmpirja ne smete preveč jesti, in dobrp je, de ga Visoška kronika. DR. IVAN TAVČAR. urnas aaiiBi (Daljs.) žali bog da v dobi, ko eem se učil pri Langer-holsu, nl bilo takega obiaka. Ali vsllc temu sem pogostoms sshsjsl na viaoki, obokani moat, o katerem govore in pilejo, da nima vrstnika v eell NWiji. Pri kopenju eo ekakali loški fantiči a tega mostu navzdol v vodo, all ni se vedelo povedati, da bi se bil kdo pri tem kdsj ponesrečil. Prigovarjali ao tudi meni, pa me niso mogli pregovoriti, kor je bilo vendsr previsoko. Na grsd sem pa le prišel! Ječar Mibol Sehwelffstrlgkh je bil naročil pri našem mojstru dovo kladivo. To sem mu prinesel nekega jutra. Utripalo mi je srce, ko aem za mestnim zidom lezel navsgor ter prilezel pred temni*gr»j«ki vhed, ki mi je kot črno žrelo zijal nssproti. Z grozo sem se splszil ns prostorno dvorišče, kjer je iečar Mibol, sedeč na atoličku, vlekel svojo dreto. Imel je službo; ksr ps mn je dsjsls le ta prOstega Čsae. je čevljeril ter si* tako s šilom pridobivat del vsakdanjega kruhh. Pri neuamiljenem svu-'jem poklicu je bil vedno dobre volje in radi so ga gledati v loških družhah. četudi je bil blizu rsb-lju, ksteregs dotiksti s«, je srsmote, m katerim pajdailti se, ps nesreče. Prevzel je klsdlvo ter me vprašal, čigav sem ia odkod aem. * Povedal aem mu, da sem z Viso-kega. Vrseh» je vzkliknil- "Torej Polikarpovt ('emu, šment, nikdar v Loko več na pride, da bi kaj plačal, ker že dolgo Si dal za pijačo f!" Vatal je in odložil predpaanik. "Kante," je govoril praxi den si naletel. Gospod glavar je v Ljubljani. (> j* tu. »tari hudi* tako nc pusti, da bi krpal na dvorišču t V Ljubljani je v deželnem zboru, kjer radi mene lahko ugauja altnoati, katerekoli ho^e."1 t »pazil je, da »em pa«el oči po visokem »tolpu in po poalopjlh, katera m> kakor piš^eta tičala okrog «tol|»a. Dobrovoljno je pripomnil: "TI bl rad malo okrog »eb« pogledal T Prav, pravi l»rideš v leta. ko bo greh spredaj in zadaj silil v te; rstorej li ne I» škodovalo, ¿r ti denea pokaiem, kako dobre sdrsvila imamo na loškem gradu proti \ssko^rstni |»regrebl. Ozdravi jamo umore, uboje, tatvine In še v«e drugo, o čemer ti sedaj še nič vedeti ne smeš " Polakal je svetilnico in težak ključ. Nato me je vlekel k stopnieam, katere so vodil» tik »tolpa globoko pod renjjjo. Tam je odprl šeleina \rsta, pa sva dospel* v klet, kamor u« prUlje «.Ure podnevi In ne »veida i>onoči. Pri-Ifsl je svetdaleo, atudi pri luči %rm lf a teiax« prt»tatlja! migr, ki ao «e mi \rr%\r. Od oliokov je kapi Jalti in x trhla jr hladna aepe, daai ni»em vedel odk.» l "Tu »cm pridejo grešniki Vseh grešnikov!" Trt teh fi j^ar dugnil lr%c» p<,krov. Tu doli, j, nadaljeval In kasai na uekak vod- "Kolera je grosovitna bolezen, ^ U »f* ytuX* ? velikim kUučil, da ae zmanjša število vojaki se je človek od človeka nalese, ¡n?.toa *?k<> kAUri W1 itv* w 600'000- 8edanJi n«n®» ali pa jo tudi dobi, ČC m taeih re- tud!,T na4ib «>kah.Dosft mojih to- ustvariti malo, a isborno in mnogo elele je grilo med ljudstvom in s hudičem Je »klepeta poroke. Orosouito je menda tulila, ko •« jo- ns tesali ta notri o4 obroča do obroča. Pri koncu eo jo obeaili b obešen* na grmadi sežgali. Ml smo namreč namiljeni eodniki, ker bi jo bili smeli tudi livo Selgati." • ^ Prilla svs mimo vratie. "Tu Je čamnats. kjer je spravljeno orodK katera ss rabi, kadar Ispralujema grešnike med mukami Ključ ima rabelj Najvel blaga je last visokih deželnih sfa kadar aam ki, prmanjka. Ko sva stopile zopet aa drarBče, sem Ml ve« v pdlu. In teko globoko te ml jt vkopslo v dušo, ksr se mi je Mle raskssslo, da mi je hotelo slabo IH^sti. la vselej pozneje, .ko mo jo hudič pra-ssnjal s akulnjave, de bl ee lotil tujegs Imetja sil pa le eelo tujega življenja, me je spomin pest s v ,1 v «apore pod stolp ne laškem gredu ter me obve-roval pregrehe ia zlftiaal ^Oglje prihodnjič ) gim, vprašuje, kaj ac je zgodilo a >rvim poslancem b so protestirali, da ne morajo več braniti svojih postojsnk. Možje so prišli na Sodišče in bili obsojeni ns smrt, Troeki ni potrdil oUodb. 8amo v ječi jih je držel nekaj dni. b njih polk je ie dalj« vzdrževal važna «»esta.. , ^toda. pozabil sem po vedeti nsj-važnejše," je rekel Troeki, ¿'kako sme pojačili armado. Napravili so to tieočl dobrih tovarišev pri Sviajsku b drugih bojih, s ksteriml • bila pokrepljone srmsds. Ta-crst smo vai sposnali kako potrebna je večja dieeipllna. Organizirali smo m v komunistični stranki «U so U Moskve b Petrogrede a pojasnjeno jim js bilo o potrebi dieebline ter da tudi Lenin teko eU. ee druge smo aa ta način prt dobili v armado b ukreptli t njih prepričanje, da moramo zmagati ali umreti ' "Bolj delavni eo bili pevilaat v keasiaarje, b rasposlaai ao bili s malimi skupinami po rasn$ krajih. da krepilo ermedo. TI komiki tfftjtMltiikJll W|sAlft poveljniki .temveč ao kili sastopniki srmade b debvske revolucije. Pravieo so imeli eelo ustreliti po-veljnlka armade, aa da hi čakali na vajalkl tribuna!, če ee je zdelo to hujno potrebno. Pa tudi aem; nleo MM izvseti od kasni, če so I prekoračili vojelki aakon. Če sa ee InapUi, MU surovi, postopali aspr§ 1 Prijatelja, U j« kil ia dalf« Um jak«, jaka .lak. T,Im Mr. VUri Buriom U Mí««,, S t žal ml J». 4a rum Mm U pni I |M« team «»S^UHT* ^rmvlta. Nuca* V H* •« m« SI lUkSaki vite. aa s%avUa Hi «I h mI* SS. ga rojstva loto pred rojstvu*' Sa lasa bUo po vladnih (to datkih ubitih v'vsem 1600 Sfl (Tisti, VN "isgbili" b teh j. največ^ seveda niso itetl. ?o podatkih diplomatov v Bo. ttji pa je bilo pri aadnji revoluciji na Bolgarskem uMtih 10.000 revo-lucijonsrjev, 20.000 pa ranjenih, t Btatistika siovanztva. Vse si«, vanake države merijo 19,557.737 kvadratnih kilometrov b štejejo 210,303.390 prebivalcev. — Evro. Pf ima 447,467X100 prebivslcev, od katerih je 141,131.000 Slovanov, 138,588.000 Germanov in 111,199, 000 Romanov. Bbvani so torej v Evropi najštevilnejši. V petih slovsnskih dríavsh je 135,590.00o Slovsnov, od ksterih je 96,977.000 Rusov, 11.775.000 Poljakov, 9,-453.000 Jugoalovanov, »8,235.000 Cehoslovskov b 4,185.000 Bolgs-rov. — Posamezne slovanske države merijo: Rusija s Sibirijo 18,-816.632 kvadratnih kilometrov s 156,770.000 prebivalci, Češka kvadratnih kilometrov 140.302 s 13,-418.057 prebivalci, Jugoslsvijs 247.676 kvadratnih kilometrov in 11,337.687 prebivalcev, Poljsks 249.300 kvadratnih kilometrov in 24,199.000 preb. b Bolgarska 103.. 924 kvadratnih kilometrov ter 4,-578.667 prebivalcev. Zvsrstva bolgarsko meščanske vlada. Bolgarski begunci v Nišu, med katerimi je tudi lepo število bolgarsks bteligenee, pripovedujejo naravnost nesaslišsna zver-stvs, ki jih je sagrešila bolgarska vlada, osiroma njeni rablji rezervni oficirji makedonstvujušči nsd revolucionarji. Samo nekaj teh groznih vesti. Ko je vstsjs že doživete neuspeh, je razglasila bol-tftrska vlada, da je meja zasedena od srbske vojske, ki ds zavrne Vsskegs begunca. Istočasno js vlada rasg^aaila, da bodo pomilo-ičeni vai, ki a« takoj javijo. Velik dal revolucijonarjev je tem besedam vlade verjei In posledica, 'oatavili so jih v eno vrsto in vsakega tretjega ustrelili, vse pa pretepli tako grozovito, da so neks-teri umrli. — Zlasti je divjsls bolgaraka soldateska, čc jI je ps-del v roke kak voditelj. Nar. pu-alanca Tuturenkova in odvetnika Hriata Kamenova so mučili Vran-glovel na najbolj zveraki način tako dolgo, da so izdihnili. Poslanca Stanko Četo v so ujeli zs-;edno s njegovo ženo. Pred nje-fovimi očmi so po vrsti posilili leno, neto pa so ga mučili do smrti. In taka grozodejstva so se vršila po vsej Bolgarski. Ko je bils vlada prepričena, da so vsi voditelji in večina njihovih> najboljših pristašev ubiti, pa je razglasils po svetu, da Izpušča zaprte. Tsko >rezsramno ae norčuje bolgarska vlada iz pravice. Pravilno je dejal begunec Todorov proti kateremu je vlada Že najela morilce, du 'igra gospoda iz Sofije mrtvs-ško igro, ki bo končsla s pogrebnim rekvjompm." -v — C'— P« ■»• ,IHMM|. UMI •• ütí1*' ^ ¡LT**" >• ^ 'MM, •jáaj. aa uitteite mk, m " ffctogl ta«. Sau US* «US Kik Tmu rlpa-*1» te teilten, ¿él krt. &I¡¡\tUBeSSteËtiè UWwatWrlSU S. WaS^SSva! • (MmtliMnU Donate prekalne KLOBASE sf3w gÄpf^f® JOSEPH LESKOVAR •10-14U aiámm ZA KUHANJE PIVA DOMA ,' Imsmo v,zalegi slad. hmelj, sladkor In vse drage pqtrebičine. Poakumte in ee prepričajte, de je doma pH a» , kuhani vedno le na/bel ji» <» nejfci. Dobiti j. tod! Sbirko aadav, steklenie In raznih loncev, Itd. Mi Vam dostavimo naročilo po po- bfarmacija net FRANK OGLAR, iOliltealw An I O. voaa4uvas I • * i.,....M ••• •• • » 14 . v k s« Frcnch linE