Januš Golec: O 24 AV ga jo poslušal radoveden mešcan, kcr tolovaj je resnico še pretiraval in slikal posamezne napade v takih barvah, da so strmeli vanj poslušalci od strahu kvišku štrlečih las. Ko je končal indijanske storije v eni krčmi, je šel s ponovitvijo predstave v drugo in v par dneh je bilo čitati po časopisih, kaj pripoveduje o roparskem poglavarju očividec. Čas je imel, denai'ja tudi in takile nastopi po mestnih. krcmah so mu bili v večjo zabavo nego bogznaj koliko gledaliških predstav ali koncertov. V Celju ter Mariboru je kupoval orožje, streIjivo ter si pustil delati pri izvežbanih mestnih krojačih vse mogoče obleke. Celo po Gradcu ter Dunaju se je parkrat sprehajal. Ob priliki enega dunajskih obiskov je dal sam v časopis. da ie bila slovita dunajska poljcija že na sledi roparskemu kralju iz Spodnjega Štajerja, a jo odnesel lcfpov pete v Budimpešto in preko Pragerskega nazaj v svoje lastne brloge. Krog Slov. Bistrice in Konjic kroži o Guzaju vest, da je šel nekoč peš iz Št. Jurja v Maribor. Ob tej priliki je prepotoval ter spoznal vse večje kraje ob južni železnici in ob vznožju Pohorja. Pri podružnici Sv. Treh kraljev v župniji Kebelj na Pohorju bi se naj bil sestal z roparjem Krivcem, ki je tolovajil in uganjal razne zločine od Čadrama do Maribora. V zgoraj omenjeni župni cerkvi bi se naj bila razbojnika dogovorila, da bosto nastopala skupno in preplavila z grozodejstvi ter ustrahovanjem vse kraje od Brežic do Maribora. Te govorice so brez vsake re&nične podlage, ker se je pojavil Krivec krog Čadrama ter okolice tedaj, ko so bile od Guzaja le še kosti. Vsekako pa je to ljudalvo pripovedovanje dokaz, da je prodrl glas o Guzajevi tolovajs-ki slavi kmalu izven mej njegovega resničnega delokroga. VII. poglavje. * Pred zatonom tolovajske slave. Največ pritožb radi neustrašenih Guzajevih roparskih pohodov je romalo od vseh strani na celjsko in brežiško okrajno glavarstvo. Celjski glavar ye še bil vedno mnenja, da je krik o razbojniškem paševanju navadnega človeka veliko pr&tiran; predstojnik brežiškega glavarstva grof Attems je moral verjeti ovadbam ter prošnjam na odpomoč, bile so izpod peresa r_jemu dobro znanih, verodostojnih in odličnih oseb. Sa-m se je že bil uveril, da je osebna varnost v znatnem delu njegovega okraja pod ničlo. Radi tega je grozil orožniškim stražmojstrom z osebno odgovornostjo za tatvine in rope, ako se ne bodo postavili na noge in prepodili iz gozdnih brlogov roparskega glavarja z njegovo bando vred. Brezbrižno&t orožništva mu je bila nerazumljiva, ker je šlo za toliko najbolj kričečih slu&ajev in doslej ni padel niti cden od zloSincev v pest pravice. Na žandarmerijske postaje so vandrale okrožnica za okrožnico z novimi razpisi denarnih' nagrad na glavo vsakega dokazanega guzajca, najsi pride pred puškino cev kjerkoli. Guzaj je popival ter kvartal z orožniki in zvedel, kako zakleto mu je za petami baš grofov.ski predstojnik glavarstva. Sklenil je, da bo dokazal že razvajenemu plemenitašu, kaj je, kaj zna in kaj premore. Obdal je glavarja z ogleduhi,' ki so mu poročali, da &o mu uradni posli le postranski zaslužek; glavno mu je barantija s konji dirkači. Za te je plačeval visoke vsote, a seve po drugi strani je dobro zaslužil na dirkah, katerih se je udeleževal tolikokrat z lastnoročnim kočiranjem. Kot športnega prenapeteža ga je bilo lahko zvabiti v past, posebno še, če je bila zvito ter premišljeno nastavljena. Guzaj je gruntal nekaj dni, nato se mu je rodil načrt, s katerim se je hotel osvetiti grofu za vsako ceno. Kozijansko graščino z nepregledno obširniml gozdovi je oskrboval tedaj dokaj pi^emožni oskrbnik Dietrich. Bil je trdno nemškega prepričanja in Guzaj njegov vsikdar v krčmi dobrodošli somišljeniik. Oskrbnik je spoštoval gozdarja iz Gornjega kota, znal je toliko lovskih zanimivosti in je bil vprav strokovnjak v razkladanju Guzajevih. napadov. Bogatejši Kozjani so se čutili nekako posebno varne, ako se je mudil med njimi žusemski graščinski logar, ki je v besedab kar kopernel, da bi &e le srečal enkrat s tolovajem, ki je priklical tekom par let toliko razburjenja, strahu ter groze kar v dve spodnještajerski glavarstvi. Posebno je povdarjal, da bi bilo treba poveriti izsleditev razbojniškega gnezda civilistom in ne žandarjen. z nerodno opremo. Orožništvo samo ne bo kos tolovajstvu, ki je že preveč drzno, vkoreninjeno in ima svojp zaupnike. Kozjanski purgarji so komaj čakali, tla se je prikazal med njimi žusemski gospod, ki je znal kaj novega iz Guzajevega koledarja. Oskrbniku je bil gozdar ljub ter drag poleg družabne zanimivosti še radi teg*a, ker je bil izboren posrednik pri lesni. živln&ki in konjski trgovini. Koj ko je izrazil Dietrich skrb, kam z dvema prav lahkima, doma vzrejenima konjičima, je uganil gozdar pravo. Pripovedoval mu je o brežiškem glavarju, ki je kar zaljubljen v bolj plemenito konj&ko l-obo, katero preplačuje in vzgaja za razna dirkališča. Ponudil se mu je, da bo posredoval pri kupčiji, ko bo imel kmalu opravka v Brežicah. Tega sporočila je bil oskrbnik tolikanj vesel, da ga je povabil, naj se pelje do kupca z njegovimi na prodaj odločenimi konjiči, kadar hoče in seve proti dobri mešetarini, da ne bo njegov trud za&tonj. Segla sta si v roke in določila dan, kedaj se odpelje gozdar s konjskim blagom v Brežice. Dietrich bo napisal še pismo na glavarja, ki bo obenem logarju pooblastilo za prodaj za tako in tako ceno. Minul je dober teden in že je bil logar iz Žusma v Kozjem in bil pripravljen, izpolniti oskrbniku dano obljubo. Dobro je predjužnikoval v graščini, ko so bili zapreženi iskri konjiči v mičen lovski voz. S prodajno pravico in priporočilom v žepu na voz in šlo je po trgu v la- hnem trabu, kakor bi drčal po pernici. Mlada konja sta bila izborno sparjena gledi velikosti, barve in dolgosti koraka. Peketala sta v neprisiljenem trabu, da je bilo treba držati le vajeti napete, bič in vzpodbudna beseda sta bila pri tej odlični čilosti preveč. Logar se je odpeljal iz Kozjega kakor Elija v nebo proti Podsredi, Koprivnici in Rajhenburgu, kjer je krmil ter napajal. Povsod so občudovali mladi konjski par, ki je kar hrzal od spočijenosti in bil vesel, da je enkrat za dalje časa na cesti. Iz Rajhenburga je oddrčal proti Vidmu in že je bil v Brežicah, kjer je sklenil, da bo odpočil konja do drugega jutra. Poiskal je glavarja na stanovanju v gradu ob mostu preko Save in mu izročil pismo kozjanskega oskrbnika, s katerim sta bila dobra lovska prijatelja. Ko je preletel z o-čmi pisanje, je bil uverjen, da mu pošilja lovski tovariš nekaj posebnega za dirko. Prosil je gozdarja, naj pride zgodaj zjutraj ponj, da &i bo robo ogledal in bosta napravila poskusno vožnjo. Treba je bilo rano vstati. konie očediti ter nakrmiti in radi teh opravil je bil logar koj po vccerji pod koco v hlevu pri konjih. Glavarja ni bilo treba buditi, niti klicati je že bil pripravljen, ko so pripeketali konji ponosno dvignjenili glav na ogled. Gospod jc bil strokovnjak v presoji konj. Pregledal je brhki živalci od vsake strani, ju gladil in se zanimal posebno za vitkost nog. Ko je bil ogled na sredi Brežic končan, je hotel preizkusiti še konjski korak po ravnem in v hrib. Sam je odločil cesto iz Brežic proti Vidmu, tukaj je dovolj ravnine in tudi klancev. Skraja je pustil vajeti logarju in motril z največjo pazljivostjo kot izvedenec lahki trab z dolgimi ter uspešnimi koraki. Oskrbnik ni lagal, ko mu je sporočal, da je konja z lahkoto voditi le z vojkami brez vsakega- podžiganja z besedo ali celo z bičem. Ko je prijel sam za vajeti, sta prestala konja preizkušnjo brezhibno. Skoro isti korak kakor po ravni sta obdržala tudi v lažje klance, kar je bil znak izredne vztrajnosti, ki je odlična lastnost pri dirkanju. (Dalie sledi.)