Uto 1881.
331
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 16. septembra 1881.
103.
Dopustno pismo od 30. julija 1881,
za lokomotivno železnico od Časlave do Močevic.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda otarinški, salcburški, Štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od postaje Časlavske lokalne železnice Časlavsko-Zavraske v Moče vice, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic °d 14. septembra 1854 (Drž. zak. st. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. st. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§. 1.
Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uži-vati lokomotivno železnico od postaje Časlavske obstoječe lokalne železnice aslavsko-ZavraŠke, kot lokalno železnico s pravilno medkolesno žirino do Močevic.
(81qy,
•»4Mb.)
§• 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
1.	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vrsbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbenega leta;
2.	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstve-nib obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
3.	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno to koncesijo in za izdatbo dopustnice;
4.	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset let od dne današnjega.
§• 3.
V §. 1 imenovana železnocestna proga je smatrati takč gledé dela in opreme, kakor tudi gledé vršbe za celokupen del lokalne železnice narejene od Časlave čez Žleb v Ronov in Zavratec. ki je predmet koncesije podjetnikom Schön in Wessely v Pragi in Hermanu vitezu Schwind podeljene in od teh avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi odstopljene od 9. marcija 1880 (Drž. zak. št. 41), ter naj se na-njo uporabljajo zlasti dotična določila §§f0T 2, 7 do vštevno 15, potem 17, 18 in 19 napomnjene dopustnice; a ustanovitev voznine za ljudi in blago pridržana je odobrenju trgovinskega ministerstva, pri čemer bode paziti z ene strani na javne interese, z druge strani na to, da bode koncesijonirana železnica nosila dovolj dohodka, in sosebno tudi na sklenjene vozne pogodbe.
§• 4.
Avstrijska družba lokalnih železnic je dolžna, delo železnice precej začeti in najdalje do 1. oktobra 1882 dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo bodi v gotovini ali vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§. 5.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (raz-svojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 6.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, 1er tudi tega, kar velevajo semkaj mcréôi zakoni in ukazi zlasti
železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in že-leznoccstni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dad<5.
Kar se pa vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da so smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih o vršbi izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• ?•
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi. Da se določi odkup-ščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napi’avne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri od kupščine v podlogo.
To veljci tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Nominalni kapital v napravo postavlja se po cifri na sto in petindeset tisoč (155.000) goldinarjev avstr. velj.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba Še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti na-pravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkup-ščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijoni-rane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične.
§. 8.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ueobremčnjena svojina in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vso spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritikline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v žclezno-cestno krčtanje potrebna poslopja na odhajaliŠčih in prihajališčih, strazârnice nadzorovâlnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih stvari, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre
dalje služiti krétanju, naj državi preidejo v toliki množini in vrednosti zastonj, kolikor se vjemlje s prvo vršbeno ali službeno opravo, obseženo v napravnem kapitalu.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 7), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za koaks, vapnenice, livarnice tvorniee (fabrike) mašinam ali druzemu orodju, shraniŠča, doki, hraeišča kopanemu ogliju in drugim stvarem, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• 9.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okoinostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Desno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustuico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tridesetega dne meseca julija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega cesarjevanja tridesetem tretjem.
Frauc Jožef s. r.
Taafle s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
103.
Razglas ministra za trgovino od 21. avgusta 1881,
o predrugačili Najvišje dopustnice la lokomotivno železnico od časlave v Zavratec s krilom vred.
Na temelji Naj višje odloke od 12. avgusta 1881 imajo na mesto določil o odkupni pravici državne uprave, obseženih v §. 20 Naj višje dopustnice od 9. marcija 1880 (Drž. zak. št. 41), za lokomotivno železnico od postaje Časlavske
na Žleb v Ronov in Zavratec s krilom od Skovic v Vrde in Bačiče stopiti določila o odkupu za lokalno železnico od Časla\e v Močevice po glasa §fa 17 Naj-viŠje dopustnice od 30. julija 1881 (Drž. zak. št. 102) ter naj po tem takem §• 20 Najvišje dopustnice od 9. marcija 1880 slove tako le:
§. 20.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi. Da se določi odkup-sČina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejŠih let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravite glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri od kupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj se po izboru državne uprave d;i ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Imenski napravili kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave in vanj spadajo :
a)	troški pripravljavnih del in sestave projekta,
b)	troški dela in prve oprave (t. j. dokonča prvega vršbonega [gospodarstve-nega] leta po začeti vožnji na vsi koncesijonirani železnici), in vsi drugi troški, ki se morajo o povodu naprave in oprave železnine neogibno plačati zunaj iznosa omenjenega uže v točki a),
c)	interkalarne obresti po 5°/« za kapitale med delanjem do začete vožnje po vsi koncesijonirani železnici po meri napredujočega dela, in oprave za vršbo vplačane, odbivši čiste dohodke od posameznih kosov, ki bi se bili poprej v službo izročili, in odbivši one obresti, ki so se dosegle iz vplačanih in ne precej uporabljenih novcev, vendar samo v toliko, kolikor so se take interkalarne obresti resnično izplačale,
d)	troški za nabavo novcev, oziroma iznos z odobrenjem državne uprave dopuščene srednje izgube na kursu pri nabavi potrebne gotovine novčne o izdatbi delnic in predstvenih obligacij.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi Prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljd, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupsčino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj kon-cesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične.
Cino s. r.
104.
Dopustno pismo od 1. avgusta 1881,
za lokomotivno železnico od Vöcklabruka v Kammer.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovniški, gornje-sleški in doliije-sleški ; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je vitez Miroslav Keissler zaprosil, da bi mu se dala dopustitev ali koncesija v delo in vršbo lokalne železnice od nekega mesta železnice po cesarici Elizabeti slovoče blizu postaje Vöcklabruck v Kammer, vzvidelo Nam seje z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanemu prositelju po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
Dajemo koncesijonarju pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, ki jo bode izvesti kot lokalno železnico nekega mesta železnice po cesarici Elizabeti slovoče blizu postaje Vöcklabruck v Kammer, ob Aterskem jezeru.
Zoleznici, ki je predmet to dopustnioe, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vlogo in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko so začno vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbonega leta;
b)	oprostitev od Štempljev in pristojbin za prvo izdatbo <lolnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščino, kar so je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja Ištempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Koncesijonar je dolžan, delo železnice precej začeti in v šestih mesecih od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bode zgornjega roka zadelo držal se, dolžan je koncesijonar državni upravi dati varnost, položivši v kavcijo tisoč (1000) goldinarjev v vrednotnicah, v katerih se lahko nalagajo novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarju pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih krilnih jželeznic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§•5.
Koncesijonarju se je ob delu in vršbi dopuščene železnice držati tega, kar Ustanavlja to dopustno pismo, — in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko Uiinisterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zeleznocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in že-löznocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadö. Kar se vožnje same tiče, °dpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe in dotič-ulh dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozi om na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran Veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarju priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave ‘d' ustanoviti delničarsko družbo, ali pravice in dolžnosti izvirajoče iz tega dopu-®dla predjali na uže obstoječo delničarsko družbo.
Družba, katora se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti koncesijonarjeve.
Družbena pravila in obrazci delnic (akcij) in predstvenih obligacij potrebujmo odobrenja državne uprave.
Prodstvene obligacije, katere ne smejo prestopiti polovice vsega nominal-
kapitala za napravo železnice, ne smejo se nikakor začeti izdajati, dokler
njih obresti in odplačilo njih samih ne dosežejo dovoljne založbe iz resnično in za gotovo prejemanih čistih dohodkov železničnih po izkazih, katere pretehta državna uprava.
§• 7.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejčč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 8.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dd koncesijonarju.
Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljd koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odfcupščine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnice odkupijo pred sedmim letom vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj sc koncesijonarju v dobi še ostali koncesije polulelno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto po istečaji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kaptalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Imenski napravili kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prište i napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove sttavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljA, izkažejo.
Po odkupu železnico in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkup-Ščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek tukaj koncesijonirane proge z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala.
§• 9.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-obreménjena svojina in užitek dopuščenih železnic, vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilni park in zaloga matorijala (§. 8).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 8), ostaja koncesionarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• io.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vrŠbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljd, za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonar ne plačuje v džavno blagajno povračila, takisto se koncesijonar odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od I. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi sc poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v do-pustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti sc naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še prodno izteče koncesija, — izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjajo vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje lc-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odrnéne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na-sem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, prvega dne meseca Uvgusfa, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega cesarjevanja tridesetem tretjem.
Fram* Jožd* s. r.
Taatle s. r.	Pino s. r.
OiinajewNki s. r.
(Sloveni,oh.)
<>8
B40
105.
Dopustno pismo do 2. avgusta 1881,
za lokomotivno železnico od Königshaina v Šaclar
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, g-ornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Iver je avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od Königshaina v Šaclar, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 50) to dopustitev podeliti tako lc:
§• 1.
Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico kot lokalno železnico s pravilno mcdkolesno širino od postaje Königshain jugo-severno-nemške zvezne železnice v Šaclar s krilom od Lampersdorfa do ondukajšnjih jam, kjer kopljejo ogljije.
§. 2.
v
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listino v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vrŠbe do časa, ko so začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbenega leta; h) oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z intorimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zomljišča;
(■J oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podoljono to koncesijo in za izdatbo dopustnice;
d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi so utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset lot od dno današnjega.

§• 3.
Avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi je dolžna delo železnice precej začeti, kar se dâ hitro izvesti in najdalje v enem letu od današnjega dne dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4-
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (ra z svojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna-uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, iu dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbo propisane v redu žoleznocestnc vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znizano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da so smejo, ter bodo na to stian veljali dotični posebni propisi, ki jih o vršbi izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Dopustna doba in z njo v §. 9, lit. b) železnocestnoga dopustnega zakona, •^rečena obramba proti napravi novih železnic so ustanavlja na devetdeset (90) let, štejdč od današnjega dneva, in mine po tem roku
Državna uprava smo tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ite bi dostal rok, v §. 4 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnjo, in bi so prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu lir, Ut. b) železnocestnoga dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali Uovčnimi krizami.
§• 7.
Državna uprava si prihranja pravico, da moro vselej koncesijonirano železnico odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi pod uveti, ki so v §. 18 (l°pustnega pisma od 8. soptembra 1880 (Drz. zak. st. 129) ustanovljeni za tkalno železnico od Hodova v Neudek.
Nominalni kapital v napravo po cifri podleži odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba Še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti na-pravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor velja, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država iz plača vši odkup-ščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijoni-rane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil in zalog materijala.
§. 8.
Ivo mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremčnjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritekline, tudi vozilni park in zaloge materijala (§. 7).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 7), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državno uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• 9.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjtlje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovi)uje lc-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazno škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar so v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, drugega dne meseca avgusta v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega cosarjevanja tridesetem tretjem.
Franc Jožef
s. r.
Tiiaffe s. r.
Pinu s. r.
Hmiujoivski s. r.

too.
Dopustno pismo od 4. avgusta 1881,
za Iokomotivno železnico od Eromeriža do Zborovic.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je delničarska družba priv. Kromeriške železnice zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali kon :esija v delo in rabo lokalne železnice od Kromeriža do Zborovic, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) ni postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo delničarski 'družbi priv. Kromeriške železnice pravico narediti in uživati Iokomotivno železnico od postaje Kromeriške obstoječe železnice llulin-8ko-Kromeriške, kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino, mimo ^davnek do Zborovic.
§• 2.
Železnici, ki je predmet to dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
oj Oprostitev od štempljov in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začno vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbcnega leta;
b)	oprostitev od štempljov in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presncmščino, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
°) oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
V oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja šteinpeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Družba je dolžna, delo železnice precej začeti in v šestili mesecih računeč od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držal se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši kavcijo tisoč (1000) goldinarjev v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (raz-svojitve) po določilih dotičnili postavnih propisov. Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih .železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, kijih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pozakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe in dotičnili dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da so smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Družbi priteza se pravica, v nabavo potrebnih novcev, izdati delnice (akcije).
Obrazci delnic (akcij), ki se izdadč. potrebujejo odobrcnja državne uprave.
Predstveno obligacije, katerih skupa nominalna vsota ne sme presezati tretjine vsega kapitala v napravo Kromoriško železnico, ne smejo so nikakor začeti izdajati, dokler njih obresti in odplačilo njih samih ne dosežejo dovoljne založbe iz resnično in za gotovo prejemanih čistih dohodkov od družbinih železnic po izkazih, katere pretehta državna uprava.
§• 7-
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) žcleznocostnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devet in osemdeset (89) let, štejčč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava smo tudi izreči, daje koncesija izgubila svojo moč, ako so no bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter
vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali Oovčnimi krizami.
§• 8.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko bode dodelana in v službo izročena, odkupiti za odškodnino v goto-vem, ki jo dâ družbi pod uveti, ki so v §. 16 dopustnega pisma od 30. junija 1880 (Drž. zak. št. 93) postavljeni za lokalno železnico Hulinsko-Kromeriško.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupnino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijonirane proge z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, (tudi vozilnega parka in zalog materijala).
§• 9.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-obreménjena svojina in užitek dopuščenih železnic, vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilni park in zaloga materijala (§. 8).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 8), ostaja kon-Ce»ijonarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in *ar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere se sezidal ali si pridobil vsled polastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• io.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ab v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še prodno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
dlesno opominjdje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta ’b'pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi 8°dišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno pošlje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v nje "stanavlia.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, četrtega dne me-8('oa avgusta, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Nasipi cesarovanja tridesetem tretjem.
Franc Jožef s. r.
Tanita s. r.
Pino s. r.
IMinajewski s. r.

107.
Dopustno pismo od 21. avgusta 1881,
za lokalne železnice od Hocni v Litomišle, od Prelonči v Hermanmestec s kriloma od Porečan v Sadsko, od Kradlubov v Velvare in od Lobozic v Libohovice z dovlačnico od Lobozic do Labe.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, g-ornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je priv. avstrijska družba državne železnice zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo namišljenih lokalnih železnic on Hocni v Litomišle, od Prelouči v Hermanmestec s kriloma od Porečan v Sadsko, od Kradlubov v Velvare in od Lobozic v Libohovice z dovlačnico od Lobozic do Labe, vzvidelo Nam seje z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postav, o dupuščanji železnic od 14. septembra 18Ö4 (Drž. zale. š^. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zale. št. 56) to dopustitev podeliti taleč le:
§• 1.
Dajemo priv. avstrijski državno-železnični družbi pravico narediti in uživati kot lokalne železnice s pravilno medkolesno širino naslednje proge, ki se bodo od njene severno glavne proge odcepljale, namreč:
a)	od neke točko blizu Hocenske postajo v Litomišle,
b)	od neke točke blizu Preloušlee postaje v Hermanmestec s kriloma od Hermanmestec v Kalk-Podol in od Tasovic do Prahovic,
c)	od neke točke blizu Porcčanske postaje v Sadsko,
</,) od postaje Kradi ubske do Vel var,
e)	od postajo Loboziške v Libohovice z dovlačnico od Lobozic do reke Labe.
§. 2.
Železnicam, ki so predmet to dopustniee, dodeljujejo so naslednja olajšila:
i.	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižno vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala i» vršbo do časa, ko so začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo i» opravo železnic do konca prvega vršbonega leta;
2.	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in pred-stvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
3.	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno to koncesijo in za izdatbo dopustnice;
4.	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskili pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset let od dne današnjega.
§• 3-
Priv. avstrijska državno-železnična družba je dolžna delo železnic po dovoljenem delu precej začeti in najdalje do konca leta 1882 dokončati, dodelane železnice precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi — ako bi zahtevala — dati varnost, položivši primerno kavcijo bodi v gotovini ali vrednotnicah, v katerih sc smejo nalagati novci varovancev.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (raz-svojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna nprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščenih prog držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestno. vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da so smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih o vršbi izd/t trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Priv. avstrijski državno-železnični družbi priteza se pravica, z odobrenjem državne uprave predjati pravice in dolžnosti izvirajoče iz pričujočega dopustila 11 a kako drugo družbo.
(Slovuilifcll )	•
§. 7.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da ge napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskim komisarji, postavljenem pri priv. avstrijski državno-železnični družbi pregledovati gospodarjenje.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonar ne plačuje v džavno blagajno povračila, takisto se koncesijonar odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnoeestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§. 8.
Dopustna doba in z njo vred v§. 9, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do 31. decembra 1965 in mine po tem roku
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 4 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirane železnice odnosno eno od njih, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo da družbi. Da se določi odkupščina, seštejč so letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let so izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnino potrebno za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo — tedaj se ta lotnina vzame kot čisti donos odmeri od kupščine v podlogo.
To veljtl tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj sc po izboru državne uprave d:i ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno 1. januvarja in 1. julija vsakega leta pe iztečaji plačuje, ali pil z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Nominalni kapital v napravo po cifri podpada odobrenju državno uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenoga leta bilo treba Še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi
prišteti napravnemu kapitala, ako je državna uprava privolila v gori omenjene novo stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor velji, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupščino brez drug. ga odmcnila ali vračila v last in užitek to tukaj kon-cesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozilnega parka in zaloge materijala.
§• io.
Ivo mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepremične pritekline (§. 9, poslednji stavek).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupijo železnico (§. 9), ostaja družbi last resei vnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tir jati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• H-
Državni upravi se daljo prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustilo dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še prodno izteče koncesija, izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odinčne, dajemo vsem oblastvena, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, eden in dvajsetega dne meseca avgusta v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega cosarjevanja tridesetem tretjem.
Franc Jožef s. r.
Tanilo s. r.	Pino s. r.	Diiiinjowski s. r.
io§.
Dopustno pismo od 22. avgusta 1881,
za lokomotivni železnici od Olomuca v Čelehovice in od Ogerskega Gradišča v Ogerski Brod
s kriloma.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinski, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje—sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo namišljenih lokalnih železnic od postaje Olomuške priv. severne železnice cesar Ferdinandove v Čelehovice in od postaje Ogersko-Gradiške priv. cesar Ferdinandove severne železnice v Ogerski Brod, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. st. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• I-
Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uživati naslednji lokomotivni železnici, kot lokalni železnici s pravilno medkolesno širino, namreč:
1.	od Olomuške postaje severne železnice slovoče po cesarji Ferdinandu na Namest v Čelehovice,
2.	od Ogersko-Gradiške postajo rečene severne železnice do Ogerskega Broda z dovlačnicama k oukrarnicam v Ogerskoin Gradišči in Ogerskem Brodu.
§• 2.
Železnicama, ki sta predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od stempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vr.šba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vršbenega ieta;
/>) oprostitev od stempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in prcdstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo prcdstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar soje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koipridobil vsled pote dopustnice;	ne bodo pritiklina že-
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od pl* stojbin kuponom in tako tudi od vsakega n
utegnil vvosti s prihodnjimi postavami, na trideset	iei od une današ-
njega.
§• 3.
Družba je dolžna, delo v §. 1 imenovanih železnic precej začeti in v dveh letih računeč od današnjega dneva dokončati, dodelani železnici precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njima vos čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držal so, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnici z namišljenima dovlačnicama vred, pritoza se avstrijski družbi lokalnih železnic pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob delu in i-abi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, kijih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krčtni i'ed od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pozakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadč.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu keleznocestne vožnjo v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da so smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, stejčč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, daje koncesija pred iztečajem zgornjega r°ka izgubila svojo moč, ako sc ne bi dostalo dolžnosti v §. 3 ustanovljene začetku in zvrŠetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop r°ka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. Il*11, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.

lOS.
Dopustno pismo od 22. avgustu 1881.
za lokomotivni železnici od Olomuca v Čelehovice in od Ogerskega Gradišča v Ogerski Brod
s kriloma.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Kor je avstrijska družba lokalnih železnic v Pragi zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo namišljenih lokalnih železnic od postaje Olomuške priv. severne železnice cesar Ferdinandove v čelehovice in od postaje Ogersko-Gradiške priv. cesar Ferdinandove severne železnice v Ogerski Brod, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 5(3) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1-
Dajemo avstrijski družbi lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uživati naslednji lokomotivni železnici, kot lokalni železnici s pravilno medkolesno širino, namreč:
1.	od Olomuške postaje severne železnice slovoče po cesarji Ferdinandu na Namest v Čelehovice,
2.	od Ogersko-Gradiške postaje rečene severne železnice do Ogerskega Broda z dovlačnicama k eukrarnicam v Ogerskom Gradišči in Ogerskem Brodu.
§• 2.
Železnicama, ki sta predmet te dopustnice, dodeljujejo so naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbc do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vrŠbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interiinalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnomščine, kar soje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) mi od une današnjega.
§• 3.
Družba je dolžna, delo v §. 1 imenovanih železnic precej začeti in v dveh letih računeč od današnjega dneva dokončati, dodelani železnici precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njima ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držal se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnici z namišljenima dovlačnicama vred, priteza se avstrijski družbi lokalnih železnic pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imelo narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, kijih postavi trgovinsko ministerstvo, ter hidi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni *'ed od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pozakonih in ukazih, kateri so morebiti pozneje dad<5.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu zeleznocestne vožnjo v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksi-uialno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da so smejo, ter bodo na to ®tran veljali dotični posebni prepisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestncga dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štojčč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, daje koncesija pred iztečajem zgornjega r°ka izgubila svojo moč, ako sc ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene Začetku in zvrjetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop '°ka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. Il*“, lit. b) železnocestncga dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 7.
Državna uprava si p.vihranja pravico, da more v g. 1, št. 1 imenovano železnice ko bode dodelana in v službo izročena, a železnico v §. 1, št. 2 navedeno •pb’ideeaji petih (5) let od 'llaiia|IljL.ga ,_[tle računeč, vsak čas odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi.
Da sc določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izi ačuni,
A ko bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravite glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri od kupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesijo poluletno l. januvarja in 1. julija vsakega leta po iz tečaji plačuje, ali pu z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupuje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Nominalni kapital v napravo po cifri podpada odobren ju državne uprave
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor velja, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem toga odkupa pride država izplačavši odkup-ščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijoni-rane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil in zalog materijah».
§. 8.
Avstrijski družbi lokalnih železnic dodeljuje se pravica, vsak čas na priv. cesar Ferdinandovo severno železnico predjati pravice in dolžnosti, izvirajočo iz pričujoče koncesije gledč lokalne v §. 1, št. 2 imenovane železnice do Ogerskega Gradišča s kriloma.
S- 9.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila no-obremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepro-mične pritikline, tudi vozilnega parka in zaloga materijala (§. 7).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 7), ostaja družbi last resorvnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja kar im;« denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ab
pridobljenih iz lastnega imetka, katere se sezidal ali si pridobil vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• io.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile do’znosti, nalože.e v dopustnioi ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnost h — še predno izteče koncesija, izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkaz n c Škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v nje ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, dva in dvajsetega dne meseca avgusta, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega cesarevanja tridesetem tretjem.
Franc Jožef s. r.