£fta ut thidaSeJtO' letno- poAoJUŽo- državne meščanske šole Martina Hočevarja v Krškem za šolsko leto 1939-40. V Krškem, na Vidov dan 1940. Izdalo in založilo ravnateljstvo državne meščanske šole Martina Hočevarja v Krškem. Tiskala tiskarna br. Rumpretov v Krškem (predstavnik Ivo Rumpret). I. Učiteljski zbor v š. 1.1939-40. VUTKOVIČ JOSIP, meščanskošolski ravnatelj, V. pol. skup., usposobljen za pouk slovenščine, zemljepisa in zgodovine. Poučeval je zemljepis v 1. b, obvezno petje v l.a, l. b, 2. a in 2. b razredu ter zborno petje; tedensko 8 ur. FENC ]ULI]A, meščanskošolska učiteljica, V. pol. skupine, usposobljena za pouk srbohrvaščine, nemščine in zgodovine, razrednica 2. b razreda. Kot diplomirana absolventka višjega tečaja višje pedagoške šole je usposobljena tudi za pouk pedagogike, psihologije in nemščine na učiteljskih šolah. Poučevala je slovenščino v 2. a, 3. in 4., nemščino v 2. b, zgodovino v 2. a, 2. b in 3., državoznanstvo v 3. in 4. ter higijeno v 3. in 4. razredu; tedensko 23 ur. KOŠOROK JOSIP, diplom, absolv. višje pedagoške šole, dodeljen meščanski šoli na delo s krške ljudske šole, IX. pol. skup., usposobljen za pouk zemljepisa, kemije, knjigovodstva, kmetijstva in računstva, razrednik 1. a razreda. Poučeval je slovenščino v 2. b, zemljepis v 1. a in 3., računstvo v 1. a, prirodopis v 1. a in 1. b, knjigovodstvo v 4. ter deško telovadbo v 1. a, 2. a, 3. in 4. razredu; tedensko 24 ur. STIPLOVŠEK FRAN, učitelj, dodeljen meščanski šoli na delo, VI. pol. skupine, razrednik 2. a razreda. Poučeval je računstvo v 2. a, geometrijo in geom. risanje v l.a, 1. b, 2. a, 2. b, prostoročno risanje v l.a, 1. b, 2. a, 2. b, lepopis v 2. a, 2. b ter deška ročna dela v 3. in 4. razredu; tedensko 24 ur. ŠTUPICA MARIJA, meščanskošolska učiteljica, IV/2 pol. skup,, razrednica 4. razreda, usposobljena za pouk srbohrvaščine, nemščine, zemljepisa in zgodovine. Poučevala je srbohrvaščino v 3. in 4., nemščino v 2. a, 3. in 4., zemljepis v 4., zgodovino v 4., gospodinjstvo v 3. in 4. ter lepopis v l a in l b razredu; tedensko 23 ur. VUTKOVIČ MARIJA, učiteljica, dodeljena meščanski šoli na de- lo, VI- pol. skup- s 1- period, poviškom, razrednica 1. b razreda. Poučevala je slovenščino v la in lb, nemščino v l.a in 1. b, dekliško telovadbo v 1. b in 2- b ter ženska ročna dela v 1. b, 2. b, 3. in 4. razredu; tedensko 24 ur. ZEMLJAK MILKA, meščanskošolska učiteljica, VIII. pol. skup., razrednica 3. razreda, usposobljena za pouk zemljepisa, kemije in mineralogije ter prirodopisa. Poučevala je srbohrvaščino v 1. a, l.b, 2. a in 2. b, zemljepis v 2. a in 2. b, fiziko v 2. a in 2- b, kemijo v 3. in 4. ter prirodopis v 2. a in 2. b razredu; tedensko 24 ur. ŽABKAR JOSIP, meščanskošolski učitelj, V. pol- skup., usposobljen za pouk matematike, geometrijskega in prostoročnega risanja ter lepopisa. Poučeval je računstvo v 3. in 4-, fiziko v 3. in 4-, geometrijsko risanje v 3. in 4., dekliško telovadbo v 3. in 4-, ter deška ročna dela v 1. a in 2. a razredu; tedensko 24 ur. KURENT ALOJZI], mestni župnik in emer. dekan, je poučeval verouk v vseh oddelkih; tedensko 12 ur. HROVAT IVO, upravitelj ljudske šole v Krškem, VI. pol. skup. s 1. period, poviškom, je poučeval kot honorarni učitelj kmetijstvo v 3. in 4. razredu; tedensko 6 ur. Šolski sluga meščanske in ljudske šole ŽABKAR JOŽEF zapušča z letošnjim šolskim letom svoje službeno mesto, ki ga je opravljal nepretrgoma zvesto, pošteno in z veliko pridnostjo ter poslušnostjo skozi polnih 40 let. Rojen je bil dne 6. julija 1864. v Drnovem na Krškem polju, obiskoval je tri leta ljudsko šolo v Leskovcu pri Krškem, služil vojake 3 in pol leta pri dragoncih v Mariboru ter bil nato 8 let bosansko-hercegovski orožnik. Dne 1. septembra 1900 je nastopil službo šolskega sluge, ki jo je opravljal polnih 40 let v popolno zadovoljstvo vsakokratnih ravnateljev in upraviteljev obeh šol- Za njegovo dolgo službovanje se mu na tem mestu najlepše zahvaljujeta upraviteljstvi obeh šol. II. Šolski letopis. Šolsko leto 1939/40 se je pričelo dne 1. septembra 1939. z vpisovanjem, ki se je vršilo dne 1., 2. in 3- septembra. Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II-, so se udeležili učenci in učenke ter učiteljski zbor svečane službe božje v mestni župni cerkvi. Otvoritvena služba božja je bila dne 9- septembra, z rednim poukom se je pa pričelo dne 11. septembra 1939. Konferenc celokupnega učiteljskega zbora tekom šol- leta je bilo osem, za vsak razred je pa bilo deset mesečnih konferenc razrednih u-čiteljskih zborov. Nadalje sta se vršili tekom šolskega leta dve strokovni konferenci, pri katerih se je razpravljalo o sedmih vzornih učnih nastopih ter sta se vršili dve predavanji in sicer: „O ideoloških smereh v zgodovini" in „Ob štiridesetletnici odkritja radija“. Za završne izpite je imel izpitni odbor dve konferenci. Tekom šolskega leta so se vršile sledeče proslave in vršila ob raznih prilikah sledeča predavanja: 23-9. 1939 Slomškov dan, enourno predavanje; 9- 10- 1939 kratka komemoracija za blagopok. Vit. kraljem Aleksandrom I- Zediniteljem; 31. 10. 1939 Jadranski dan, enourno preda- vanje o našem morju; 31. 10. 1939 enourno predavanje ob priliki obletnice narodnega osvobojenja; 26- 11. 1939 enourno predavanje o naših izseljencih ob priliki izseljeniškega tedna; 1. 12. 1939 proslava praznika državnega ujedinjenja; 17. 1. 1940 filmsko poučno predavanje za 3. in 4. razred o vplivu umetnih gnojil na rast kultur, ki ga je izvedla tvornica za dušik d.d. Ruše; 27. 1. 1940 šolski praznik sv. Save, predavanje in proslava; 4.2. 1940 Strossmayerjev dan, predavanje in proslava; 13. 2. 1940 filmsko poučno predavanje za vso šolo o sadnih škodljivcih, njih zatiranju ter obrambi proti njim, ki ga je izvedla firma: Jugefa, K. D-Zagreb; 16. 3- 1940 enourno predavanje o škodljivosti alkohola ob priliki treznostnega tedna; 18.4. 1940 udeležba pri spominski sv. maši za ustanoviteljem šole pok. M. Hočevarjem; 20 4. 1940 dan pogozdovanja, predavanje in praktično pogozdovanje; 20. in 21.4. 1940 uprizoritev čarobne burke v 5 dejanjih „Repoštev“; 26.4. 1940 predvajanje filma o evharističnem kongresu v Ljubljani; 27.4.1940 občni zbor „Zajednice doma in šole", roditeljski sestanek ter predavanje meščanskošolskega učitelja Košoroka Josipa o domači in šolski vzgoji; 18. 5. 1940 materinski dan, predavanje o materah; 25- 5. 1940 skioptično predavanje g. dr. Vidmarja o jetiki v zvezi s protituberkuloznim tednom; 2. 6. 1940 javni letni pevski nastop in razstava risarskih, deških ter dekliških ročnih del; 28. 6. 1940 Vidovdanska proslava, sklep šolskega leta in razdelitev izpričeval. Božične počitnice so trajale od 23. 12. 1939 do 10. 1. 1940, velikonočne pa od 19- do 27. 3. 1940- Spoved so opravili učenci in učenke ter prejeli sv. obhajilo 28. in 29- 9. 1939 ter 29. in 30. 5. 1940, velikonočne duhovne vaje pa so opravili s spovedjo in sv- obhajilom v dneh 9-, 10. in 11. marca 1940. Šolo je nadzoroval prosv. inšpektor za srednje šole g. prof. Silvo Kranjec dne 29- marca 1940. Poleg kratkih enournih ekskurzij so se vršili sledeči celodnevni poučni izleti: dne 21. nov. 1939 sta napravila 3- in 4. razred izlet v Hrastnik, kjer so si učenci in učenke ogledali steklarno. Dne 22. maja 1940 sta napravila l a in I b razred izlet na Lisco, 2. a razred v Celje, dekleta 2-, 3. in 4. razreda v Celje, dečki 3- in 4. razreda pa v Št- Jurij ob juž. žel. ter v Celje. Dne 8. junija 1940 so se udeležili vsi učenci in učenke 1-, 2. in 3- razreda z učiteljstvom dopoldanskega poučnega izleta na Krško polje, kjer so si ogledali lovska letala in taborišče vojakov letalcev. Poveljnik letalske baze g. major Balanč je z drugimi g- častniki z izredno ljubeznivostjo raztolmačil učencem posamezne tipe letal ter jih navdušil za to važno vrsto orožja, ki brani in čuva naš zračni prostor. Od 28. marca do 25- aprila 1940 se je vršil za deklice 3- in 4. razreda enomesečni higijenski tečaj, ki sta ga vodila g. dr. Jože Bogataj in g. dr. Drago Vidmar- Dne 18. septembra 1939 je umrl v Rajhenburgu učenec 4. razreda Zupanc Josip. Pogreba v Rajhenburgu sta se udeležila 3- in 4. razred ter katehet č. g. dekan Kurent, ravnatelj Vutkovič ter učiteljici Štupica in Vutkovičeva. V imenu so-učencev se je poslovil od rajnkega ob odprtem grobu učenec 4. razreda Novak Stanko. Dne 21. marca 1940 je umrla v Leskovcu učenka 1. b razreda Pirc Vida. Pogreba na veliko soboto v Leskovcu so se udeležile vse učenke iz Krškega ter razrednica umrle gospa Vutkovič Marija. Od pokojnice se je poslovila v imenu so-učenk na pokopališču učenka 1. b razreda Burja Erna. Učenci, učenke in učiteljski zbor bodo ohranili obema pokojnikoma blag spomin. III. Seznam učnih knjig. 1. razred. Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma, I. del. — Katoliški katekizem. Rožman-Wagner: Naša zemlja. Slovenska čitanka za 1. razred. Rupel-Lesica: Prva srbohrvatska vadnica. Zlatič-Fink: Nemška vadnica za 1. razred mešč. šole. Zavrl: Osnovni pojmi zemljepisa za 1. razred mešč. šole. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva. Černivec: Računica za 1. in 2. razred mešč. šole. Čermelj-Lapajne: Geometrija z geom. ris. za 1. in 2. razred. 2. razred. Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma, II. del. — Katoliški katekizem. Rožman-Wagner: Naša beseda. Slovenska čitanka za 2. razred. Rupel-Lesica: Srbohrvatska vadnica, 2. del. Zlatič-Fink: Nemška vadnica za 2. razred mešč. šole. Radivojevič-Flere: Izvenevropski kontinenti za 2. razred mešč. šol. Pečjak: Zgodovina za 2. razred mešč. šole. Stari narodi in pradedje. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva. Črnivec: Računica za 1. in 2. razred mešč. šol. Breskvar: Fizika za 2. razred mešč. šole. Čermelj-Lapajne: Geometrija za 1 - in 2. razred mešč. šole. Kramolc: Pesmarica za nižje razrede srednjih šol- 3. razred. Jaklič-Vrečar: Liturgika. Pečjak-Gaspari-Žerjav: Slovenska čitanka za 3. razred. Rupel-Lesica: Srbohrvatska vadnica, 3-del. Zlatič-Fink: Nemška vadnica za mešč. šole, 3- del. Prijatelj-Bohinec-Savnik: Evropa. Pečjak: Zgodovina za 3. razred mešč. šole. Življenje Slovanov v srednjem veku. Črnivec: Računica za mešč šolo, 2. del. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede sred. šol- Fakin: Državoznanstvo, 1. del. Dr. Pirc: Higijena. 4. ra sred. Mlakar: Katoliški veronauk. Bajec-Sovre-Rupel-Šolar: Slovenska čitanka za 4-razred srednjih šol-Rupel-Lesica: Srbohrvatska vadnica, 4. letnik. Zlatič-Fink: Nemška vadnica za mešč. šole, 3. del-Bohinec-Miklavčič-Savnik: Kraljevina Jugoslavija za 4. razred sred. šol-Pečjak-Baukart: Zgodovina za 4. razred mešč. šol. Črnivec: Računica za mešč. šole, 3. del. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol- Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol- Fakin: Državoznanstvo, 2. del. Dr. Breznik: Slovenska slovnica (za vse razrede''. Kocen-Šenoa: Geografski atlas (za vse razrede). Pri pouku risanja se rabijo sledeči pripomočki: risalna deska, položno ravnilo, 2 trikotnika, risalno orodje ter barve: indijsko rumeno ali gumigute, kadmij (svetli), sepia, žgana siena, cinobrovo rdeče, karmin, kobaltova modra, ultramarin modra, prusko modra, svetlozeleni cinober, črna ter črni in rdeči tuš. IV. Seznam šolskih nalog. Slovenščina. 3. razred: V sadovnjaku. (Slika.) Kako smo lička- li. (Opis.) Deževna kapljica pripoveduje. (Samogovor.) Mir ljudem na zemlji. (Razprava.) Siromaki pozimi. (Prosto.) Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. (Narodni pregovor.) Alkohol — sovražnik človeštva. (Razprava.) Na Jürjevo. (Opis.) 4. razred: Pričelo se je šolsko leto. (Razmišljanje.) Jesen v gozdu. (Opis.) V Hrastniku. (Prosto.) Miklavž govori. (Samogovor.) Pri topli peči. (Slika.) Sveti Valentin ima ključe do korenin. (Narodni pregovor.) Kaj mislim o delu? (Razprava.) Srbohrvaščina. 3. razred: jesen je bogata. (Opis.) Masradin u bostanu. (Prepričavanje, čirilicom.) Baba zima. (Opis.) Narodne poslovice. (Memoriranje, čirilicom.) Proletno jutro na selu. (Opis.) 4. razred: Na početku školske godine. (Razmatranje.) Plava grobnica. (Prema pesmi, čirilicom.) Svuda sipi sneg. (Slika.) Djela Josipa J. Štrosmajera. (Prema predavanju.) Proletne slike. (Slobodno, čirilicom.) Nemščina. 3- razred: Der Herbst. (Beschreibung.) Der Einsiedler und der Bär. (Diktat.) Ein Abend im Dorfe. (Bild.) Der Streit der Bäume. (Diktat.) Die Kinder machen den Schneemann. (Beschreibung.) Das Büblein auf den Eise. (Das Gedicht in Prosa übertragen.) Wie der Schnee sein weisses Kleid bekam. (Diktat.) Der Kaufmann und der Seemann. (Gespräch.) 4. razred: Der Herbst im Weinberge. (Bild.) Wie man den Tisch deckt. (Beschreibung.) Lebt wohl, ihr lieben Auswanderer! (Nach dem Lesestücke.) Unser Staatsfeiertag. (Nach dem Gedächtnis.) Die Winterszeit. (Beschreibung.) Die drei Gehilfen. ^Wiedergabe.) Sprichwörter und Sprüche. (Nach dem Gedächtnis.) Das Aprilwetter. (Beschreibung.) V. Zajednica doma in šole, telesna vzgoja ter dijaška društva. l. Zajednica doma in šole. Stiki med člani učit. zbora in starši ter njihovimi namestniki so bili skozi vse šolsko leto zelo živahni. Starši ali njihovi namestniki so lahko dobivali vsak dan med odmori zaželjene informacije o uspehu in vedenju svojih otrok, razredniki so jih pa tudi o tem po vsaki cenzurni konferenci informirali. Tudi ravnateljstvo je v nekaterih slučajih opozorilo starše, oziroma njihove namestnike na slabe uspehe, zlasti pa na disciplinske prestopke. Zelo kvarno pa vpliva na dobre odnošaje med šolo in domom dejstvo, da nekateri starši javno pred svojimi otroki kritizirajo postopek in odredbe šolskih oblasti, da preveč zaupajo informacijam svojih otrok, v šolo se pa zatekajo šele takrat, ko je navadno že prepozno in skušajo s prošnjami ter intervencijami popraviti to, kar je že zamujeno. Po službeni prisegi in po obstoječih predpisih mora učitelj v šoli zahtevati primerno znanje, mora pa tudi biti pravičen in strogo objektiven napram vsem. Na tem stališču ga ne smejo omajati prav nobene okoliščine, zlasti ne obljube, češ da otrok itak ne bo več obiskoval tega zavoda, ali da sploh ne bo nadaljeval šolanja. Dom naj bi izkazoval šoli nekaj več hvaležnosti. Starši vzgajajo doma le nekaj otrok in imajo z njimi že težave, učitelj pa naj v šoli pri veliki množini mladine najrazličnejših slojev dela čudeže in popravi to, česar starši pri vzgajanju poedincev ne morejo doseči- Nadalje imajo starši otroka doma dnevno po 19 ur, učitelj pa v šoli kvečjemu po 5 ur. Vzgojitelji v šoli pogrešajo zadnji čas krepke opore doma, pa tudi pravične kritike širše javnosti. Od čim tesnejšega in prisrčnejšega stika med domom in šolo bodo imeli koristi le starši ter njihovi otroci. Letošnji redni letni občni zbor Zajednice doma in šole se je vr- šil dne 27. aprila 1940; za predsednika je bil izvoljen g. Ivo Rumpret, tiskarnar v Krškem, v odbor pa ga. Zalarjeva, Mesesnelova, Klobučarjeva, Pogačarjeva in Ackovičeva- V zvezi z občnim zborom se je vršil isti večer roditeljski sestanek, na katerem je predaval meščanskošolski učitelj g- Košorok Josip o domači in šolski vzgoji mladine. 2. Telesna vzgoja. Obvezno telovadbo na šoli so poučevali skozi vse leto meščan-skošolska učitelja Košorok Josip in Žabkar Josip ter učiteljica Vutkovič Marija. Telovadba se je vršila ob mrzlem vremenu v šolski telovadnici, ob toplem pa na šolskem dvorišču- V telovadnici se nahaja sledeče orodje: 1 konj, 1 koza, 2 bradlji, (visoka in nizka), 2 kroga, 2 gredi, 2 plezalni vrvi, 2 plezalna droga, 2 lestvi, 1 drog, 4 stojala za skok, 1 mala in 1 velika skakalna deska, 2 usnjeni blazini, 2 dolgi vrvi, 1 kolebnica ter 40 palic. Poleg obvezne telovadbe v šoli so posečali še telovadbo ter gojili lahko atletiko učenci in učenke pri Sokolskem društvu, Fantovskem in Dekliškem odseku ter pri Gasilski četi: l.r 2. r. 3. r. 4. r. skupaj pri Sokolskem društvu 18 in 7 12 in 8 14 in 12 3 in 6 47 in 33 Fant. in Dekl. odseku 4 in 1 9 in — — in 1 2 in 1 15 in 3 Gasilski naraščaj 8 in — 6 in — in 1 in — 15 in — znajo plavati 34 in 14 20 in 18 19 in 23 17 in 17 90 in 72 znajo kolesariti 41 in 12 29 in 22 24 in 19 19 in 13 113 in 66 igrajo nogomet 11 in — 13 in 12 in 7 in 43 in igrajo odbojko 12 in 2 4 in 2 2 in 3 4 in — 22 in 7 igrajo namizni tenis 4 in — 8 in 6 in 4 8 in 26 in 4 igrajo šah 5 in — 3 in 1 5 in 2 3 in 16 in 3 smučajo 28 in 4 25 in 3 12 in 1 10 in 75 in 8 nastopili pri telovadnih nastopih in akademijah 23 in 8 14 in 5 8 in 13 6 in 7 51 in 33 Učenci in učenke so nastopili v šoli na koncu š. 1- pri akademiji dne 2. junija 1940. 3» Podmladek Rdečega križa. Poverjenica: meščanskošolska učiteljica Fene julija. Podmladkarji Rdečega križa so organizirani v šestih razrednih odborih, ki jim načeluje šolski odbor. Razredni odbori skrbe za red in čistočo v razredu, vsak razred ima svoj Glasnik PRK., ki ga učenci čitajo in zasledujejo Podmladkovo delo po domovini. Učenci in učenke so skoraj 100% včlanjeni pri PRK. Vsled prošnje Slovenske straže v Mariboru so podmladkarji nabrali med sabo za božičnico revnim šolarjem na severni meji znesek 22850 dinarjev; denar se je nakazal v Maribor dne 30. nov. 1939. Na pobudo sreskega odbora društva Rdečega križa je dobivalo v zimskih mesecih 20 učencev in učenk tuk. ljudske in 20 učencev in učenk tuk. meščanske šole dnevno V< 1 toplega mleka in V8 kg belega kruha. Vseh 40 otrok, ki so dobivali v mesecih januar, februar in marec dnevno mleko in kruh v šoli, je bilo doma: 22 iz občine Krško, 10 iz občine Leskovec, 4 iz Vidma, 1 iz Sevnice, 1 iz Boštanja in 2 iz Artič. Dohodki mlečne akcije so bili sledeči: saldo iz 1. 1938/39 .... 6'25 din podpora PRK ljud. š. . . podpora PRK mešč. š. . . drž. ljud. šola Krško . . . kr. ban. upr. za ljudsko šolo kr. ban. upr. za mešč. šolo . društvo za mlad. skrb . . mestni gosp. odbor Krško občina Krško.................. občina Sevnica .... Obč. hranilnica Krško . . 100'— 300 — 200 — 300'— 300-617 — 100 — 500 — 100 — 100 — skupaj . . 262325 din Stroški mlečne akcije so znašali v januarju 665'— din, v februarju 900 — din in v marcu 792 50 din, skupno 2357 50 din. Saldo za zimo 1941 znaša torej 265'75 din. Računski zaključek mlečne akcije za zimo 1940 je pregledal nadzorni odbor Rdečega križa. V zimi 1940 je bilo razdeljenih 2480 obrokov, povprečna cena posameznega obroka je znašala 0'946 din. PRK izreka na tem mestu najlepšo zahvalo vsem dobrotnikom z željo, da bi vstopile v krog darovalcev dijaške kuhinje tudi okoliške občine, katerih otroci so v prvi vrsti deležni dobrot te humane akcije. Na izpodbudo društva Rdečega križa se je vršil v času od 28. marca do 25. aprila za vse učenke 3. in 4. razreda tečaj za prvo pomoč. Predavanja so trajala 12 ur. Obravnavali so se slučaji naglega obolenja, za-strupljenja in poškodb, pri katerih lahko laik priskoči na pomoč. Praktično so se vadili v oskrbovanju ran in prelomov, v ustavljanju krvavi- tev in v umetnem dihanju. Predelali so tudi vso snov, ki se nanaša na obrambo proti zračnim napadom. Tečaj sta vodila sreski sanitetni referent g. dr. Drago Vidmar in zdravnik OUZD g, dr. Jože Bogataj. Blagajniško stanje: saldo ob koncu š. 1. 1938/39 je znašal 24675 din. Tekom š. 1. 1939/40 je znašala vplačana članarina 462'— din, obresti 33'80 din, V, čistega od igre „Repoštev“ 469 20 din, prostovoljni prispevki na dan razstave 63975 din. Za nakup učnih knjig se je porabilo v začetku š. 1. 33150 din. Končni saldo ob koncu š. 1. 1939/40 znaša 1520— din; ta znesek se bo uporabil za nakup učnih knjig revnim šolarjem v za- četku prihodnjega šolskega leta. 4. Podmladek Jadranske straže. Poverjenik: meščanskošolski učitelj Žabkar Josip. PJS na šoli je bil osnovan leta 1933. z namenom, da širi med mladino propagando in razvija ljubezen za naše morje ter jih seznanja s prirodnimi lepotami naše domovine. Vsi učenci in učenke so člani Podmladka Jadranske straže, mnogo jih je tudi naročenih na Glasnik PJS. Razredni odbori ter šolski odbor so imeli v teku šol. leta več sej in sestankov. Na vzporedih sestankov so bile razne deklamacije o morju in predavanja o gospodarskem, kulturnem in političnem pomenu Jadranskega morja. Posebno slovesno se je praznoval „Jadranski dan" dne 31. X. 1939. Običajni izlet podmladkarjev JS ob koncu šol. leta na morje se letos zaradi zunanjih političnih dogodkov ni mogel vršiti. Blagajna: saldo iz lanskega š. 1. 19'45 din, obresti 22‘20 din, vplačana članarina 588'55 din, V, od igre „Repoštev“ 46880 din, skupno 1099’— din. Denar je naložen v Poštni hranilnici. 5. Krožek trezne mladine. Poverjenik: meščanskošolski učitelj Žabkar Josip. Na šoli je 18 dečkov in 21 deklic abstinentov. Vsi so doma iz krajev, kjer so priložnosti za pitje opojnih pijač velike. Mladini se je pred-očevala škodljivost uživanja alkohola ob raznih prilikah s predavanji, s skioptičnimi slikami, zlasti pa pri podavanju učne snovi. VI. Knjižnice in zbirke učil. Vsled odloka min. prosvete IV.br. 11215 z dne 11. avgusta 1939 in odloka kr. banske uprave IV. št. 14496/1 z dne 19. avgusta 1939 se je moral osnovati na vsaki srednji šoli fond za knjižnico učencev, v katerega je moral vplačati vsak učenec in učenka pri vpisovanju meseca septembra znesek 10 — din. Po začasnem pravilniku o uporabi tega fonda (min. prosv. IV. br. 13899 z dne 11. 9. 1939, kr. ban. upr. IV. št. 17314/1 z dne 29. 9. 1939) podaja ravnateljstvo naslednje poročilo: a) V začetku š. 1. se je vpisalo 124 učencev in 94 učenk, skupno 218, torej je bilo vplačanih v fond za dijaško knjižnico 2180— din. Iz rednega šolskega proračuna za 1939/40 se je uporabila za dijaško knjižnico predvidena vsota 1000'— din. b) Nabavile so se sledeče knjige: Erjavec-Flere: Erjavec Fran, Valjavec Matija, Levstik Fran, Stritar Josip, Simon Jenko, A. M. Slomšek, Kersnik Janko, Starejše pesnice in pisateljice, 8 vez. knjig 100— din; Spillmann: Prvič med Indijanci, 22'— din; J. Verne: Dvajset tisoč milj pod morjem, 40— din; Jurčič: Deseti brat, 36'— din; Sosedov sin, 20 — din; Jurij Kozjak, 24'— din; G. Šilih: Beli dvor, 80 din; Karaljičev: Pri ognjišču, 35'— din; Svensson: Mesto ob morju, 55'— din, Nonny, 55'— din; Grimm: Pravljice, 45'— din; Kästner: Emil in detektivi, 36 — din, Pikica in Tonček, 36 — din; Sever: Čevljarček Palček, 64 — din; Weiser: Najmlajši poročevalec, 45 — din; Hamsun: Otroci z Dolgega brega, 45 din; Golar: Sto let slovenske lirike, 40— din; Sienkiewicz: Quo vadiš? 100 — din; Velikonja: Otroci, 60 — din; Flere-Erjavec: Starejše pesnice, 35'— din; Flere-Erjavec: Janko Kersnik, 28'— din; Flere-Erjavec: Simon Jenko, 20‘— din; Lah: Na narodni praznik, 10 — din; Flere-Erjavec: Matija Valjavec, 24'— din; Nemcova: Češke pravljice, 6— din; J. Verne: Dvajset tisoč milj pod morjem, 40 — din; Urbanus: Knjiga o lepem vedenju, 64 din; Trdina: Bajke in povesti, 30 din; Meško: Ob tihih večerih, 12 din; Nemcova: Češke pravljice, 5 din; Burroughs: Džungla, 32 din; Meško: Mati, 28 din; M. Elizabeta: Cvetje na poti življenja, 10 din; Finžgar: Razvaline življenja, 40 din; Svenson: Prigode malega Nonnyja, 40 din; Jenko S.: Pesmi, 12 din; Stritar: Sodnikovi, 20 din; Jurčič: Zbrani spisi I/X, 200 din; Erjavec-Flere: Josip Stritar, 18 din; Feigel: Po strani klobuk, 24 din; Beechner: Koča strica Tome, 20 din; Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka, 16 din, Tolovaj Mataj, 26 din; Erjavec: Zbrano delo I., 16 din; Jurčič: Sosedov sin, 4 din; Trdina: Bajke in povesti VII., 30 din; Finžgar: Študent naj bo, 24 din; Šenoa: Zadnja kmečka vojska, 42 din; Cankar: Moje življenje, 20 din; Linhart: Županova Micka, 14 din; Wilde: Pravljice, 24 din; Žolna; 12 kratkočasnih zgodbic, 4 din; Tolstoj: Tri povesti, 12 din; Levstik: Poezije I —III, 26 din; Hauptmann: Potopljeni zvon, 10 din; Gregorčič: Poezije, 16 din; Levstik: Gadje gnezdo, 25 din; Šarabon: Zgodovinske anekdote I — III., 45 din; Tagore: Povestice, 20 din; Weiser: Luč z gora, 22 din; Krek: Turški križ. Tri sestre, 14 din; Finžgar: Divji lovec, 18 din; Funtek: Zlatorog, 6 din; Komanova: Naš Vidov dan, 3 din; Or. pravljice: Tisoč in ena noč, 20 din; Šmid: Povesti 17, 7 din; Cankar: Moje življenje, 20 din; Razori, letnik 1938/39, 30 din; G. Šilih: Beli dvor, 88 din; Ženski svet, letnik 1939, 64 din; Koritnik: Stare angleške pesmi, 20 din; Sewell: Črna lepota, 30 din; Koritnik; Na razpotju, 20 din. c) Nabavilo se je 88 knjig za skupno vsoto 2392 din, preostanek v znesku 712 din se je uporabil za vezavo, 76 din pa za tiskovine. Vseh novonabavljenih 88 knjig se je uvrstilo v knjižnico v vezanem stanju, č) Tekom šolskega leta je bila uporaba knjig za čitanje sledeča: 1. a razred 45 uč. je prečitalo skupno 462 knjig 1-b „ 28 „ „ „ „ 199 „ 2. a „ 34 „ „ „ „ 219 „ 2. b „ 25 „ „ „ „ 234 „ 3. n 47 „ „ „ „ 451 „ 4. „ 39............................... 439 „ 218 uč. je prečitalo skupno 2004 knjige. Pred nakupom novih knjig je imela dijaška knjižnica 574 knjig, ob koncu šol. leta je znašalo stanje knjig 662. Učiteljska knjižnica obsega 1749 knjig in revij, knjižnica učnih knjig za revne učence pa 548 knjig. Stanje zbirk in učil v tekočem šolskem letu je bilo sledeče: zbirka učil za zemljepis in zgodovino je obsegala 24 stenskih zemljevidov, 6 modelov in 122 stenskih slik; prirodopisna vsebuje 779 nagačenih živali, preparatov v špiritu, okostij, modelov in slik; fizikalna zbirka 311 raznih učil za mehaniko, toploto, magnetizem, elektriko, optiko, akustiko in astronomijo. Zbirka učil za kemijo obsega 596 raznih kemikalij, steklenega, lesenega, keramičnega in kovinskega orodja. Risarskih modelov je bilo 494 enot. Delavnica je imela 138 kosov raznega orodja, telovadnica pa 61. Stanje zbirke učil za ženska ročna dela kakor tudi stanje vrtnarskega orodja je ostalo neizpremenjeno. VII. Zdravstveno stanje učencev in učenk. Šolsko zdravniško službo na zavodu je vršil banovinski zdravnik g. primarij dr. Julij Murgel. Ob priliki zdravniškega pregleda dne 25. in 28. maja 1940 so bili natančno preiskani vsi učenci in učenke zavoda. Zdravstveno stanje učencev in učenk je bilo v splošnem zadovoljivo. Učenci in učenke pazijo na osebno higijeno in so vedno umiti ter snažno oblečeni. V slučaju bolezni so imeli učenci in učenke brezplačen pregled in ordinacijo dnevno v ambulanci Občinske javne bolnice v Krškem, dočim so si zdravila morali plačati sami, v kolikor starši niso imeli pravice do brezplačnega zdravljenja po ubožnem izpričevalu. Posebno dolgotrajnih in nevarnih bolezni tekom šolskega leta na šoli ni bilo. VIII. Redovanje učencev m učenk. 1. a razred. Z odličnim uspehom: Zakonjšek Maks Barbič Vladimir Gabrič Zvonko Jurečič Janez Kerin Franc Bizjan Franc Bobek Anton Debevc Darko Dular Roman Gale Zvonko Divjak Branko (ra) Arh Alojzij Richly Maks S prav dobrim uspehom: Mastnak Božidar Papež Anton Mejak Aleksander Pirc Alojzij Mesesnel Janez Pirc Marijan Novšak Jožef Razboršek Martin Z dobrim uspehom: Godler Vladimir Krivec Jožef Habinc Anton Mirt Martin Kerin Branko Papež Niko Knez Ivan Poznič Dominik Koritnik Anton Prijatelj Anton Popravne izpite imajo: Ivanuša Anton (ze) Repar Ivan (ze, ra) Ponavljajo razred; Pleterski Jože Sužnik Zdravko Strgar Vinko Trapečar Jože Zorič Branko Rumpret Jože Škvarča Alojzij Špiler Jernej Teraž Ivan Veble Ivan Zupančič Ivan (ne) Voučak Ernest Cvirn Angela Majcen Marija I. b razred. Z odličnim uspehom: Hafner Rozalija Zalar Bojana Jurečič Marija Žarn Breda Ackovič Rada Balantič Terezija Burja Erna Černič Eva S prav dobrim uspehom: Grebenc Josipina Kocjan Ivana Lavrinšek Romana Lavrinšek Rozalija Levičar Elizabeta Levičar Terezija Marolt Marija Novak Janja Šcbak Jožefa Vovk Marija Arnšek Ana Robar Ana Z dobrim uspehom Čekada Josipina Mulej Franica Fakin Janja Žnidaršič Danica Popravne izpite imata: Pirc Frančiška (ne, sl) Veble Ivanka (ra) Kržišnik Ljudevit 2. a razred. Z odličnim uspehom: Kuntarič Jože Pogačar Maksencij Simončič Ladislav Bučar Alojzij Krajnc Jože S prav dobrim uspehom: Krošelj Pavel Štajner Milan Marolt Jože Voučak Adolf Zakšek Slavko Žužek Franc Arh Jože Benje Gvido Gregoršanec Alojzij Habinc Karl Jeraj Milan Kozole Konrad Lipovšek Rudolf Pantner Henrik Pleterski Jože Rumpret Ljubo Šoba Franc Valentinčič Ozvald Zupanc Kristijan Zupančič Jože Popravne izpite imajo: Arh Miroslav (ne, ra) Korbar Svetozar (ne, ra) Pleterski Alojzij (gri) Držanič Blaž (ne) Mokotar Jože (ra) Zupanc Marijan (ne) Ponavlja razred: Podobnik Marijan Glogovšek Marija Erjavec Darinka Glas Ljudmila Kerin Frančiška 2. b razred. Z odličnim uspehom: Milar Marija Naglič Ana S prav dobrim uspehom: Klemenčič Ivana Pantner Avgusta Roštohar Jožefa Roštohar Hilda Roštohar Pavla Rupret Elizabeta Resnik Ana Vodopivec Hermina Bizjan Ljudmila Mavsar Frančiška Mlakar Kristina Z dobrim uspehom: Rolih Vera Suša Štefanija Štefanič Ana Trupej Ivana Voglar Ljudmila Zupančič Ana Ponavlja razred: Burja Slava Cimperšek Berta Danko Roman 3. razred. Z odličnim uspehom: Jeriček Majda Radej Bernarda Mesesnel Zdenka Rumpret Tanja Zorič Vida S prav dobrim uspehom: Filej Rudolf Gmajnič Štefanija Grebenc Vinko Habinc Marinka Herzog Dušan Arnšek Frančiška Butkovič Vekoslava Črepinšek Anton Dobnik Rudolf Jagodič Marija Jerele Franc Kaplan Mihaela Medved Cecilja Pantner Emil Pogačar Viktor Rumpret Igor Ručigaj Amalija Škvarča Danica Vakselj Stanislav Z dobrim uspehom: Kaplan Stanko Krieger Silva Kerin Franc Preskar Stanislav Klobučar Marta Schmuck Marta Knez Jože Tršelič Mihael Virant Franc Vrščaj Magdalena Trupej Stanko Zlatič Miloš Zupančič Ignacij Bobek Franc (sh, ne) Popravne izpite imajo: Iljaš Štefanija (ne) Papež Štefka (ne, ze) Pirc Marija Zorič Janez Bele Zofija Erjavec Julija Ponavljajo razred: Radej Franc Salmič Vinko Sinkovič Marija Letni uspeh 4. razreda Z odličnim uspehom: Jeriček Blaženki Novak Stanko Zemljak Iva Kerin Ljudmila Šturm Marija Čandek Ida Glogovšek Ljudmila Gobec Nada S prav dobrim uspehom: Grobovšek Ivan Levičar Ana Vezovišek Ivan Kodela Nada Mavsar Ana Zavrič Ljudmila Lebar Nada Pavlenč Gabrijela Žarn Agata Alegro Božidar Bon Ljuban Kaplan Zdenko Komočar Marija Z dobrim uspehom: Kunej Anton Lovrenčič Ana Pisansky Božidar Radanovič Dušan Trapečar Danijel Vakselj Franc Valentinčič Božidar Virant Alfonz Vodopivec Jožef Zakšek Ivan Zebič Milan Ivanc Franc Ponavljajo razred: Kodela Franc Zorič Jožef. Završni izpit. Učenci in učenke, ki so dovršili ob koncu šol. leta 1939/40 četrti razred s pozitivnimi ocenami, so polagali v dneh od 10. do 14. junija 1.1. izpit po pravilih, ki jih je predpisalo prosvetno ministrstvo s SNbr. 9511 z dne 27. marca 1937. K završnim izpitom se je javilo 35 učencev in učenk. Izpitni odbor je bil sledeče sestavljen; predsednik: ravnatelj Vutkovič Josip, stalna članica: razrednica Štupica Marija, izpraševalka za slovenščino: mešč. š. učiteljica Fene Julija, „ „ nemščino: mešč. š. učiteljica Štupica Marija, „ „ zemljepis in zgodovino: mešč. š. uč, Štupica Marija, izpraševalec „ matematiko: mešč. š. učitelj Žabkar Josip. Po členu 2. preje omenjenih pravil so bili oproščeni polaganja za-vršnega izpita, ker so končali 4. razred z odličnim uspehom, sledeči: Bele Zofija, Erjavec Julija, Jeriček Blaženka, Kerin Ljudmila, Novak Stanko, Šturm Marija in Zemljak Iva. Pismeni izpit iz slovenščine se je vršil dne 10. junija. Naslov naloge je bil: „Čaša tvoja je življenje tvoje, vlivaj vanjo vsak dan dela dobra!“ (Razprava.) A. Aškerc. Završni izpit so napravili z odličnim uspehom: Bele Zofija, Jeriček Blaženka, Novak Stanko, Šturm Marija; s prav dobrim uspehom: Čandek Ida, Erjavec Julija, Glogovšek Ljudmila, Gobec Nada, Grobovšek Ivan, Kerin Ljudmila, Kodela Nada, Lebar Nada, Levičar Ana, Lovrenčič Ana Marija, Mavsar Ana, Pavlenč Gabrijela, Podbršček Izidor, Radanovič Dušan, Trapečar Danijel, Vakselj Franc, Valentinčič Božidar, Vezovišek Ivan, Virant Alfonz, Vodopivec Josip, Zavrič Ljudmila, Zemljak Ivana, Žarn Agata; z dobrim uspehom: Alegro Božidar, Bon Ljuban, Kaplan Zdenko, Komočar Marija, Kunej Anton, Pisansky Božidar, Zakšek Ivan, Zebič Milan. IX. Statistika učencev in učenk. A. Ob začetku šol. leta je bilo vpisanih: B. Ob koncu šol. leta je ostalo: 1. a razred <15 dč. in — dkl., skupaj 45 uč. l.a razred 45 dč. in — dkl., skupaj 45 uč. Ib „ n * 27 n n 27 „ l.b „ n . 28 „ „ 28 „ 2. a „ 34 „ n n n 34 „ 2. a „ 33 „ n n n 33 „ 2. b „ 25 „ „ — n n 25 „ 2. b „ n „ 24 „ n 24 „ 3. 24 „ „ 23 n 47 „ 3. 24 „ „ 23 „ n 47 „ 4. 21 . „ 18 H » 39 . 4. 19 „ „ 18 „ - 37 „ Skupaj 124 dč. in 93 dkl., skupaj 217 uč. Skupaj 121 dč. in 93 dkl., skupaj 214 uč. C. Po narodnosti so vsi učenci in učenke Slovenci, po veri vsi rimokatoliki. D. Po starosti je bilo v 1. razredu 2. razredu 3. razredu 4. razredu skupaj dč. dkl. dč. dkl. dč. dkl. dč. dkl. dč. dkl. 11 let 8 in 7 8 in 7 12 let 18 in 14 7 in 2 — in 1 25 in 17 13 let 14 in 7 12 in 8 8 in 5 34 in 20 14 let 5 in — 13 in 10 10 in 12 28 in 22 15 let 1 in 3 3 in 5 5 in 11 9 in 19 16 let — in 1 3 in — 8 in 6 11 in 7 17 let 3 in 1 3 in 1 18 let 3 in — 3 in — Skupaj 45 in 28 33 in 24 24 in 23 19 in 18 121 in 93 E. Starši učencev in učenk imajo sledeče poklice: 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred skupaj v državni službi 7 in 3 3 in 2 5 in 4 2 in 2 17 in 11 v banovinski službi — in 1 - in 1 v obč. ali samoupr. službi 1 in — — in 1 2 in — 3 in 1 v privatni službi 3 in 6 1 in — 1 in 2 5 in 8 trgovci 5 in 1 1 in 2 — in 1 2 in 1 8 in 5 obrtniki 13 in 6 12 in 5 9 in 11 4 in 1 38 in 23 kmetovalci 11 in 10 9 in 11 5 in 5 8 in 8 33 in 34 upokojenci 3 in — 1 in 3 2 in 1 — in 2 6 in 6 delavci 2 in 1 5 in — 1 in 1 2 in 2 10 in 4 drugi 1 in — 1 in — Skupaj 45 in 28 33 in 24 24 in 23 19 in 18 121 in 93 F. Učni uspehi ob koncu šolskega leta 1939/40. 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred skupaj z odličnim uspehom 2 in 6 4 in 4 1 in 6 1 in 6 8 in 22 s prav dobrim uspehom 15 in 14 8 in 10 9 in 8 2 in 10 34 in 42 z dobrim uspehom 20 in 6 14 in 9 10 in 5 13 in 2 57 in 22 ponavljalni izpit imajo 4 in 2 6 in — 1 in 2 — in — 11 in 4 ponavljajo razred 4 in — 1 in 1 3 in 2 3 in — 11 in 3 Skupaj 45 in 28 33 in 24 24 in 23 19 in 18 121 in 93 X. Naznanilo o pričetku šolskega lefa 1940/41, Šolsko leto 1940/41 se bo pričelo dne 1. septembra 1940. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra za učence in učenke vseh štirih razredov v ravnateljevi pisarni, 2. nadstropje, vsakokrat od 8. do 12., in 15. do 18. ure. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili četrti razred ljudske šole brez slabe ocene, če niso starejši od 14 let. Vsak učenec in učenka mora prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, novinci izpričevalo o dovršeni ljudski šoli in krstni list. Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 — din v fond za zdravstveno zaščito učencev in učenk ter izpolniti s 5'— din kolkovano „Prijavo“. Nadalje mora plačati pri vpisu vsakdo 10 — din za letno poročilo, 3 — din za dijaško knjižico, 1’— din za izpričevalo, 50 par za „Prijavo“, za 4. razred pa je treba še doplačati 3 — din za izpričevalo v završnem izpitu. V smislu sklepa banovinskega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev so oproščeni plačevanja 20 — din za zdravstveni fond: 1. Učenci, ki so sirote in se vzdržujejo iz javnih sredstev. 2. Otroci nezaposlenih, ki prejemajo podporo iz javnih sredstev. 3. Učenci onih staršev, ki ne plačujejo več kot 10 — din letnega davka. 4. Otroci vdov s tremi in več otroci, ki ne plačujejo več kot 20'— din letnega davka. Za vse je treba pri vpisu predložiti potrebna dokazila. Vsak učenec se mora izkazati pri vpisu s pravilno kolkovanim i20‘— din) potrdilom pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo roditelji, v svrho odmere šolnine, ki jo je treba plačati takoj pri vpisu. Po finančnem zak. za 1937/38 je šolnina znatno znižana. Če znaša davek manj kot 800 — din na leto, se ne plača nikake šolnine. Starši, ki imajo več otrok na srednjih šolah, plačajo za prvega vso šolnino, za ostale pa polovico. Ubožno izpričevalo ne more nadomestiti zakonito predpisanega potrdila davčne uprave o predpisanih davkih. Otroci invalidov so oproščeni plačila taks in šolnine. Za vpis v meščansko šolo se plačuje šolnina po nastopni lestvici: pri davku nad 801 do 1000 din se plača šolnine 37 50 din 1001 „ 3000 ................. 56'25 „ 3001 „ 5000 „ .............75— „ 5001 „ 6000 „ „ „ „ 131- „ 6001 „ 7000 „ „ „ „ 150— „ Ker je ob pričetku š. 1. pri davčni upravi velik naval pri izdaji davčnih potrdil za odmero šolnine, se opozarjajo starši, da si nabavijo ta potrdila že preje. Brez davčnega potrdila se ne more in ne sme vpisati nihče. Učenci in učenke se opozarjajo na čl. 39. disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali šolskih počitnicah, kakor da bi bila storjena v šolskem času. Dne 6. sept. 1.1, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se morajo brez izjeme vsi učenci in učenke udeležiti svečane službe božje ob 9. uri v krški mestni župni cerkvi. Zoirališče za učence je pred šolskim poslopjem ob 8A na deveto uro. Popravni izpiti bodo dne 30. in 31. avgusta 1940. Pismene prošnje za popravni izpit, kolkovane z 10 — din za vsak predmet, se morajo vložiti na ravnateljstvo do 25. avgusta; pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Na vsako prošnjo se prilepi kolek za 10— din. Otvoritvena služba božja za š. 1. 1940/41 bo v ponedeljek, dne 9. septembra ob 9. uri. Po končani sv. maši se bo naznanil učencem in učenkam v razredih disciplinski red in urnik. Z rednim poukom se bo pričelo v torek, dne 10. septembra ob 8. uri. Od prihodnjega š. 1 dalje je učiteljstvo staršem in odgovornim skrbnikom glede informacij o napredku in vedenju učencev in učenk na razpolago vsak šolski dan ob V211. in V212. uri. Zadnjih 14 dni pred sklepom vsakega semestra se ne dajejo več nikake informacije.